52011DC0848

POROČILO KOMISIJE

Statistični pregled državnih pomoči Poročilo o državnih pomočeh, ki so jih dodelile države članice EU – Jesenska dopolnitev 2011 –

KAZALO

Državne pomoči v okviru gospodarske krize.................................................................................. 5

1........... Državne pomoči v letu 2010........................................................................................... 5

2........... Trendi in značilnosti izdatkov za nekrizno pomoč v državah članicah................................. 6

2.1........ Trend ravni nekrizne državne pomoči, dodeljene industriji in storitvenemu sektorju........... 7

2.2........ Nekrizna državna pomoč, namenjena horizontalnim ciljem skupnega interesa.................... 8

3........... Državna pomoč v okviru finančne in gospodarske krize................................................... 8

3.1........ Trend odobritev in uporabe ukrepov državne pomoči za finančni sektor........................... 8

3.2........ Odobreni zneski in uporabljeni zneski na podlagi začasnega okvira................................... 9

4........... Trend izdatkov za državno pomoč po vrstah ukrepov pomoči........................................ 10

4.1........ Število ukrepov pomoči................................................................................................ 10

4.2........ Obseg pomoči – približno 21 % pomoči industriji in storitvenemu sektorju se dodeli na podlagi skupinskih izjem.................................................................................................................................... 11

5........... Uveljavljanje pravil o državnih pomočeh........................................................................ 11

PRILOGA.................................................................................................................................. 13

Povzetek sklepnih ugotovitev poročila

Leta 2010 se skupni izdatki za nekrizno pomoč v EU v primerjavi z letom prej niso bistveno spremenili. Države članice so si še naprej prizadevale zmanjšati skupno višino pomoči in nekaterim je izdatke za državno pomoč uspelo precej znižati. Na splošno trend za obdobje 2005–2010 kaže na upadanje izdatkov za nekrizno pomoč.

Pomoč, ki se namenja horizontalnim ciljem skupnega interesa, je ostala visoka, medtem ko so nekatere države članice uspele nadalje znižati pomoč za sektorski razvoj. V primerjavi s prejšnjimi leti se je povečala tudi pomoč, dodeljena na podlagi skupinskih izjem. Na splošno je bila pomoč, dodeljena bodisi na podlagi skupinskih izjem bodisi v okviru shem, visoka, individualno dodeljena pomoč, ki jo Komisija odobri s sklepom, pa je ostala na nizki ravni.

Nadaljevale so se dejavnosti za izterjavo nezakonite državne pomoči in od upravičencev je bilo izterjane več tovrstne pomoči. Vseeno je bilo nekaj nadaljnjih zadev predloženih sodišču.

Leta 2010 se je število ukrepov podpore v okviru finančne krize, ki jih je odobrila Komisija, bistveno zmanjšalo v primerjavi s prejšnjima dvema letoma. Vendar je večina v preteklosti odobrenih ukrepov še vedno veljavnih.

Znesek, ki se je leta 2010 dejansko uporabil za ukrepe dokapitalizacije in ukrepe za oslabljena sredstva, je skoncentriran predvsem v nekaj državah članicah; večina sredstev, ki je bila dana na voljo v obliki jamstev in likvidnostnih ukrepov, še ni bila uporabljena.

Leta 2010 je bilo na podlagi začasnega okvira Unije odobrenih le nekaj novih ukrepov pomoči. Večina ukrepov pomoči je bila odobrenih že leta 2009 in države članice so leta 2010 na podlagi začasnega okvira Unije dodelile precej manj pomoči kot leta 2009. Poleg tega je bila uporabljena pomoč precej pod zneskom odobrene pomoči, zlasti zaradi nepredvidljivih gospodarskih razmer in previdnosti držav članic, ki so pri dodeljevanju pomoči na podlagi začasnega okvira Unije uporabile stroge pogoje.

V dopolnitvi statističnega pregleda državnih pomoči (v nadaljnjem besedilu: statistični pregled) za jesen 2011 so povzete informacije, ki so jih države članice letos predložile v svojih letnih poročilih o izdatkih za državno pomoč v letu 2010.

Zaradi uporabljene metodologije[1] in v izogib izkrivljeni predstavitvi trendov o izdatkih za državno pomoč statistični pregled razlikuje med nekrizno pomočjo (tj. vsa pomoč, dodeljena na podlagi običajnih pravil EU za državne pomoči) in krizno pomočjo (tj. vsa pomoč, dodeljena finančnim institucijam in realnemu gospodarstvu na podlagi začasnih ukrepov državne pomoči kot odziv na finančno in gospodarsko krizo)[2].

Glede nekrizne pomoči je v statističnem pregledu poleg povzetka izdatkov v letu 2010 predstavljen tudi pregled trenda izdatkov za državno pomoč industriji in storitvenemu sektorju (primerjava obdobja 2005–2007 z obdobjem 2008–2010) in po vrstah ukrepov pomoči, to so pomoč na podlagi skupinskih izjem, sheme in posamezni ukrepi (posamezne priglasitve shem ali sklepi o ad hoc pomoči).

Glede krizne pomoči so v statističnem pregledu prikazani odobreni zneski (od 1. oktobra 2008 do 1. oktobra 2011) in dejansko uporabljeni zneski (od 1. oktobra 2008 do 31. decembra 2010) po vrstah instrumentov (dokapitalizacija, jamstvo, oslabljena sredstva, likvidnostni ukrepi). Poleg tega so v poročilu predstavljeni podatki o dodeljeni pomoči na podlagi začasnega okvira Unije za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (v nadaljnjem besedilu: začasni okvir)[3]; podatki so v obliki odobrenih zneskov in dejansko uporabljenih zneskov. Dokument prav tako vključuje posodobitev dosežkov na področju uveljavljanja pravil o državnih pomočeh.

Statistični pregled je sestavljen iz dveh delov. V povzetku poročila, ki ga je sprejel kolegij komisarjev, so poudarjeni ključna dejstva, sklepne ugotovitve, trendi in značilnosti glede državnih pomoči, ki so jih dodelile države članice. Delovni dokument služb Komisije, ki je priložen poročilu, „Dejstva in številke o državnih pomočeh v državah članicah EU“ (v nadaljnjem besedilu: delovni dokument služb Komisije) predstavlja ozadje poročila.

Navesti je treba, da tudi Nadzorni organ Efte objavlja letni statistični pregled[4], v katerem so navedeni posodobljeni podatki o obsegu državnih pomoči, dodeljenih na Islandiji, v Lihtenštajnu in na Norveškem.

Državne pomoči v okviru gospodarske krize

Leta 2010 je BDP v Evropski uniji po negativni rasti leta 2009 sicer beležil pozitivno, a razmeroma nizko rast, v povprečju manj kot 1 %.

Zaradi kriznih razmer v finančnem sektorju so države članice še naprej zagotavljale pomoč bankam, da bi se okrepilo zaupanje v ta sektor in da bi se bankam zlasti omogočilo, da še naprej kreditirajo realno gospodarstvo.

V letu 2010 se je gospodarski položaj številnih podjetij postopoma izboljšal, kar je pomenilo manj krizne pomoči držav članic realnemu gospodarstvu.

Na splošno je politika nadzora državnih pomoči, ki jo je vodila Komisija, pomembno prispevala k zagotavljanju usklajenega izvajanja rešilnih ukrepov brez primere, ne da bi prišlo do nepotrebnega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu.

1.           Državne pomoči v letu 2010

Leta 2010 so države članice dodelile skupaj okoli 73,7 milijarde EUR nekrizne pomoči ali 0,6 % BDP[5] Evropske unije[6]. Krizni ukrepi, tj. pomoč finančnemu sektorju prek ukrepov dokapitalizacije in ukrepov za oslabljena sredstva, so znašali 121,3 milijarde EUR (1 % BDP Evropske unije), medtem ko je skupni znesek odprtih jamstev in likvidnostnih ukrepov v povprečju znašal 983,9 milijarde EUR (8 % BDP Evropske unije). Pri pomoči, dodeljeni na podlagi začasnega okvira, je bil uporabljeni znesek leta 2010 približno 11,7 milijarde EUR ali 0,9 % BDP Evropske unije. Do dne 1. oktobra 2011[7] je Komisija vsem državam članicam EU-15[8] ter Cipru, Madžarski, Latviji, Litvi, Poljski, Slovaški in Slovenji odobrila ukrepe, povezane s finančno krizo, ukrepe pomoči na podlagi začasnega okvira pa vsem državam članicam razen Cipra.

Nekrizno pomoč je mogoče nadalje razdeliti na pomoč industriji in storitvenemu sektorju, ki je leta 2010 znašala skupaj okoli 61 milijard EUR ali 0,5 % BDP Evropske unije[9], pomoč kmetijstvu v višini okoli 10,3 milijarde EUR ali 0,08 % BDP Evropske unije, pomoč ribištvu v znesku okoli 0,18 milijarde EUR ali 0,001 % BDP Evropske unije in pomoč prometnemu sektorju v višini okoli 3,2 milijarde EUR ali 0,02 % BDP Evropske unije.

Po poročilih držav članic je pomoč železniškemu sektorju[10] leta 2010 znašala 27,2 milijarde EUR ali 0,2 %[11] BDP Evropske unije[12].

Na pet držav, ki je dodelilo največ nekrizne pomoči, je odpadlo okrog 45,7 milijarde EUR ali približno dve tretjini celotne nekrizne pomoči. Nemčija je dodelila približno 15,9 milijarde EUR ali 21,6 % celotne krizne pomoči, sledijo Francija (okoli 15,4 milijarde EUR ali 20,8 %), Španija (5 milijard EUR ali 6,8 %), Združeno kraljestvo (4,8 milijarde EUR ali 6,5 %) in Italija (4,6 milijarde EUR ali 6,2 %). Če pa gledamo obseg pomoči kot odstotek BDP posamezne države članice, dobimo drugačno sliko. Dodeljena pomoč Madžarske je pomenila skoraj 2,3 % njenega nacionalnega BDP, Malte 1,4 %, Finske 1,1 %, Slovenije 1,1 % in Irske 1,0 %.

2.           Trendi in značilnosti izdatkov za nekrizno pomoč v državah članicah

Slika 1[13]: Celotna državna pomoč (nekrizna pomoč) kot % BDP (EU-27; podatki od leta 1992)

Gledano dolgoročno je za raven državnih pomoči od 80-ih let dalje na splošno značilen padajoč trend. Od okrog 2 % BDP Evropske unije, kolikor je pomoč znašala v 80-ih letih, je ta odstotek v 90-ih padel na okoli 1 % BDP Evropske unije in se nadalje zniževal na okoli 0,5 % do 0,6 % BDP Evropske unije v obdobju 2004–2008; porast je bil izjemoma zabeležen leta 2006. Od leta 2008 je pomoč začela zmerno naraščati in je leta 2010 znašala približno 0,6 % BDP Evropske unije. Razlogi za upad izdatkov za državno pomoč v preteklosti so navedeni v statističnih poročilih iz prejšnjih let[14].

Gledano kratkoročno se raven izdatkov za državno pomoč od leta 2008 ni bistveno spremenila, kar je razvidno tudi iz trenda, ki znaša med okrog 0,062 %[15] in 0,60 %[16] BDP Evropske unije. Zdi se, da so države članice pretežno ohranile disciplino, kar zadeva dodeljevanje državnih pomoči, da pa je njihov odziv na finančno in gospodarsko krizo prispeval k nekoliko višji ravni nekrizne pomoči v letu 2010. Poleg tega kaže tudi, da so države članice še naprej vodile ciljno usmerjeno in dobro uravnoteženo politiko državnih pomoči, kar zadeva ukrepe nekrizne pomoči.

Zaradi posebnosti pri pomoči kmetijstvu, ribištvu in prometnemu sektorju je v naslednjih razdelkih, v katerih sta analizirani raven in usmerjenost nekrizne pomoči (2.1 in 2.2), obravnavana le pomoč industriji in storitvenemu sektorju.

2.1.        Trend ravni nekrizne državne pomoči, dodeljene industriji in storitvenemu sektorju

Ukrepi krizne pomoči, ki so obravnavani ločeno v poglavju 3, pri analizi pomoči industriji in storitvenemu sektorju niso bili upoštevani, saj bi drugače dobili zelo izkrivljen prikaz izdatkov za pomoč industriji in storitvenemu sektorju. To izvzetje je utemeljeno tudi zaradi uporabe drugačne metodologije za izračun zneskov pomoči, dodeljenih finančnim institucijam.

Trend izdatkov za pomoč industriji in storitvenemu sektorju v EU kaže na zmerno povečanje v obdobju 2008–2010 v primerjavi z obdobjem 2005–2007. Ti izdatki so v obdobju 2008–2010 v povprečju znašali okoli 59,9 milijarde EUR ali 0,49 % BDP Evropske unije, v obdobju pred tem pa 52,8 milijarde EUR ali 0,43 % BDP Evropske unije. Iz tega izhaja, da je finančna in gospodarska kriza očitno nekoliko vplivala na izdatke za ukrepe nekrizne pomoči, prek katerih so države članice bolj podprle zlasti regionalni razvoj ter raziskave, razvoj in inovacije. V tej fazi bi bilo prezgodaj sklepati, ali je rast trenda, ki je bila po zniževanju ravni pomoči zabeležena prvič, začetek dolgoročnega trenda, ali pa gre za posebne okoliščine finančne in gospodarske krize, v katerih bi bilo višjo raven pomoči lahko pričakovati za krajše obdobje.

Da so bile države članice večinoma uspešne v svojih prizadevanjih, da ohranijo splošno raven pomoči pod nadzorom, potrjuje dejstvo, da je 11 držav članic znižalo raven svoje pomoči v primerjavi s povprečnim trendom v EU[17]. Pri državah članicah, pri katerih je bilo zabeleženo zvišanje ravni pomoči, je večino tega zvišanja mogoče pripisati pomoči za horizontalne cilje, medtem ko se je sektorska pomoč leta 2010 še nadalje zmanjšala.

Manjše upadanje izdatkov za državno pomoč industriji in storitvenemu sektorju, ki je med letoma 2009 in 2010 znašalo okoli 0,01 %, je mogoče razložiti predvsem s povečanjem izdatkov za regionalni razvoj in druge horizontalne cilje. Več regionalne pomoči so denimo dodelile Grčija, Litva in Romunija, več pomoči za druge horizontalne cilje pa Francija, Luksemburg in Združeno kraljestvo. V tej fazi je prezgodaj reči, ali ta kratkoročni trend upadanja izdatkov za pomoč industriji in storitvenemu sektorju pomeni začetek spremembe dolgoročnega trenda. Kaže pa, da so se države članice lahko prožno odzvale na spreminjajoče se gospodarske potrebe. Iz dejstva, da se dodeljuje vedno več pomoči na podlagi skupinskih izjem[18] in da države članice še naprej uporabljajo sheme, je mogoče sklepati, da sta ti orodji državam članicam omogočili, da so velikemu številu podjetij dodelile pomoč, ki ne zahteva posameznih priglasitev Komisiji.

2.2.        Nekrizna državna pomoč, namenjena horizontalnim ciljem skupnega interesa

Pojem horizontalne pomoči, tj. pomoči, ki se ne dodeli posebnemu gospodarskemu sektorju, izhaja iz Pogodbe[19]. Komisiji daje možnost, da se odloča o tem, katere državne pomoči je mogoče šteti za združljive z notranjim trgom, da se zagotovi učinkovita podpora skupnim ciljem politike. Največ take pomoči gre za raziskave, razvoj in inovacije, varstvo okolja ter spodbujanje ohranjanja energije in uporabe obnovljivih virov energije. Sledijo regionalni razvoj, pomoč za mala in srednja podjetja, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje usposabljanja.

Leta 2010 je bilo horizontalnim ciljem namenjenih skupaj okoli 51,9 milijarde EUR ali 0,42 % BDP Evropske unije, kar je 85 % celotne pomoči industriji in storitvenemu sektorju. Na tri glavne cilje, regionalni razvoj (24,3 % celotne pomoči industriji in storitvenemu sektorju), varstvo okolja (23,7 %) ter raziskave, razvoj in inovacije (17,4 %), sta skupaj odpadli okoli dve tretjini celotne pomoči industriji in storitvenemu sektorju. Visoka raven pomoči, namenjene horizontalnim ciljem, je skladna tudi s splošnim trendom, ki je med obdobjema 2005–2007 in 2008–2010 pridobil približno 2,2 %. Poleg tega je raven pomoči za horizontalne cilje v 19 državah članicah presegla povprečje EU, samo v dveh državah članicah pa je znašala manj kot 50 %.

Znesek sektorske pomoči, ki vključuje pomoč za reševanje in prestrukturiranje, je v letu 2010 predstavljal 15 % celotne pomoči industriji in storitvenemu sektorju; nadalje se je zmanjšal na 9,1 milijarde EUR ali 0,07 % BDP Evropske unije. Glavni razlog za tako gibanje je dejstvo, da se manj pomoči dodeljuje predelovalnemu in nepredelovalnemu sektorju.

Na splošno dolgoročni trend kaže, da so si države članice še naprej prizadevale pomoč usmeriti v horizontalne cilje skupnega interesa.

3.           Državna pomoč v okviru finančne in gospodarske krize

3.1.        Trend odobritev in uporabe ukrepov državne pomoči za finančni sektor

Nemiri na finančnih trgih, ki jih je sprožila finančna kriza leta 2008, so od evropskih vlad zahtevali obsežno posredovanje, da bi omejile negativne učinke šoka. Državne pomoči finančnim institucijam so bile bistvenega pomena za ponovno vzpostavitev zaupanja v finančni sektor in s tem preprečitev sistemske krize.

V obdobju od 1. oktobra 2008[20] do 1. oktobra 2011 je Komisija odobrila pomoč finančnemu sektorju v skupnem znesku 4 506,5 milijarde EUR (36,7 % BDP Evropske unije). Večina pomoči je bila odobrena leta 2008 (3 457 milijard EUR ali 27,7 % BDP Evropske unije), predvsem v obliki jamstev za obveznice bank in kratkoročne obveznosti. Od leta 2008 se je število državnih ukrepov pomoči, predloženih v odobritev Komisiji, postopno zmanjševalo, glede vrste instrumentov pa se je odobrena pomoč po letu 2008 vedno bolj nanašala na ukrepe dokapitalizacije bank in ukrepe za oslabljena sredstva ter manj na jamstva.

V obdobju 2008–2010[21] je obseg pomoči, ki so ga države članice dejansko uporabile, znašal 1 608 milijard EUR[22] ali 13,1 % BDP Evropske unije. Na jamstva in likvidnostne ukrepe odpade 1 199 milijard EUR ali 9,8 % BDP Evropske unije. Preostanek uporabljene pomoči (409 milijard EUR ali 3,3 % BDP Evropske unije) se nanaša na ukrepe dokapitalizacije in ukrepe za oslabljena sredstva.

Pomoč v okviru finančne krize, odobrena/uporabljena v letu 2010

Komisija je leta 2010 odobrila pomoč v skupnem znesku 383,8 milijarde EUR ali 3,1 % BDP Evropske unije. Novo odobrene pomoči zadevajo predvsem nekaj držav in vključujejo dokapitalizacijo v višini 183,9 milijarde EUR, jamstva v višini 55,4 milijarde EUR, ukrepe za oslabljena sredstva v višini 77,9 milijarde EUR in likvidnostne ukrepe v višini 66,7 milijarde EUR.

Leta 2010 je bil skupni obseg uporabljene pomoči za dokapitalizacijo in oslabljena sredstva 121,3 % milijarde EUR (1 % BDP Evropske unije). Vloženega je bilo za 87,8 milijarde EUR (0,7 % BDP Evropske unije) svežega kapitala, ukrepi za oslabljena sredstva pa so znašali 33,6 milijarde EUR (0,3 % BDP Evropske unije). Glede jamstev in likvidnostnih ukrepov je povprečni odprti znesek v letu 2010 znašal 983,9 milijarde EUR (8 % BDP Evropske unije), od tega 922 milijard EUR (7,5 % BDP Evropske unije) za jamstva in 61,9 milijarde EUR (0,5 % BDP Evropske unije) za likvidnostne ukrepe.

3.2.        Odobreni zneski in uporabljeni zneski na podlagi začasnega okvira

Okvir in obseg uporabe

Komisija je 17. decembra 2008 kot odziv na vse bolj omejen dostop podjetij do kreditov, ki je bil posledica finančne krize, sprejela začasni okvir. Ta okvir naj bi zagotovil stalen dostop podjetij do financiranja in s spodbujanjem naložb ustvaril podlago za trajnostno dolgoročno rast. Poleg tega je poenostavil nekatera pravila iz obstoječih smernic, denimo z uvedbo višjih zgornjih meja za naložbe rizičnega kapitala. Začasni okvir je namenjen podpori vseh gospodarskih sektorjev, izključuje pa pomoč za odpravo že prej obstoječih strukturnih težav in se zato ne uporablja za podjetja, ki so imela težave že pred krizo.

Začasni okvir se šteje kot del širšega odziva Komisije na gospodarsko krizo, tj. evropskega načrta za oživitev gospodarstva[23].

Zaradi velike nestabilnosti finančnih trgov in s tem povezane negotovosti glede gospodarskih obetov je Komisija konec leta 2010 sklenila za eno leto podaljšati nekatere ukrepe iz začasnega okvira, hkrati pa postopno opustiti možnost dodelitve z notranjim trgom združljivih pomoči, omejenih na 500 000 EUR na podjetje, in zaostriti pogoje, po katerih lahko države članice dodelijo pomoč na podlagi začasnega okvira[24].

Ukrepi, odobreni na podlagi začasnega okvira

Komisija je leta 2010 na podlagi začasnega okvira odobrila 6 novih shem in en nov ukrep ad hoc pomoči ter podaljšala 10 shem[25], kar je skupaj znašalo 1,6 milijarde EUR odobrene pomoči (0,01 % BDP Evropske unije). Šlo je za eno shemo pomoči v znesku do 500 000 EUR na podjetje (1 država članica), 1 subvencionirano jamstveno shemo (1 država članica), 1 shemo rizičnega kapitala (1 država članica), 3 države članice pa so pospešile izvozne dejavnosti s 3 shemami za izvozne kredite. Poleg tega je bilo na podlagi začasnega okvira odobrenih 10 novih ukrepov pomoči kmetom. Pri podaljšanju shem je šlo za 3 sheme (3 države članice), 2 subvencionirana jamstvena ukrepa (2 državi članici), 2 shemi za subvencionirane obresti pri posojilih (2 državi članici) in 3 sheme za pospeševanje izvoznih dejavnosti.

Od začetka veljavnosti začasnega okvira je skupni obseg pomoči, ki ga je na njegovi podlagi odobrila Komisija, znašal okoli 82,9 % milijarde EUR[26].

Uporabljeni znesek pomoči v letu 2010

Leta 2010 je bilo na podlagi začasnega okvira uporabljenih okoli 11,8 milijarde EUR pomoči ali 0,09 % BDP Evropske unije.

Večina držav članic je uporabila ukrep omejenega zneska pomoči (okrog 5,3 milijarde EUR), sledili so subvencionirana jamstva (2,9 milijarde EUR), subvencionirane obresti pri posojilih (2,7 milijarde EUR) in pomoč za rizični kapital (0,77 milijarde EUR). Ukrep subvencioniranih obresti pri posojilih za proizvodnjo okolju prijaznih izdelkov se ni uporabil.

Skupni znesek uporabljene pomoči na podlagi začasnega okvira znaša od začetka njegove veljavnosti okoli 32,8 milijarde EUR.

Več podrobnosti o pomočeh, dodeljenih na podlagi začasnega okvira, je na voljo v poglavju 3.2 delovnega dokumenta služb Komisije.

4.           Trend izdatkov za državno pomoč po vrstah ukrepov pomoči

4.1.        Število ukrepov pomoči

Leta 2010 se je število ukrepov pomoči na podlagi skupinskih izjem, ki so jih na novo uvedle države članice, v primerjavi z letom 2009 skoraj prepolovilo. Vendar pa je razmerje med pomočjo, dodeljeno v okviru shem skupinskih izjem, in pomočjo, dodeljeno v okviru posameznih pomoči, ostalo nespremenjeno. Glavni razlog za upadajoči trend je dejstvo, da so države članice uvedle nove ukrepe pomoči v okviru uredbe o splošnih skupinskih izjemah, ki je začela veljati septembra 2008, in pretežno nadomestile obstoječe ukrepe pomoči, odobrene v okviru iztekajočih se prejšnjih uredb o skupinskih izjemah za pomoč za zaposlovanje, pomoč za usposabljanje in pomoč za mala in srednja podjetja ter delno tudi za regionalno pomoč. Omejitve nacionalnih proračunov v letu 2010 so prav tako lahko prispevale k manjši pripravljenosti držav članic, da uvedejo nove ukrepe pomoči na podlagi skupinskih izjem.

4.2.        Obseg pomoči – približno 21 % pomoči industriji in storitvenemu sektorju se dodeli na podlagi skupinskih izjem

Pomoč na podlagi skupinskih izjem se je povečala še za okoli 1 milijardo EUR in je znašala približno 12,6 milijarde EUR ali 0,1 % BDP Evropske unije; to je leta 2010 pomenilo 21 % celotne pomoči industriji in storitvenemu sektorju. Največ so k porastu pomoči na podlagi skupinskih izjem leta 2010 prispevale regionalna pomoč, pomoč za raziskave, razvoj in inovacije ter pomoč za zaposlovanje, medtem ko se je pomoč na podlagi skupinskih izjem, namenjena za mala in srednja podjetja ter izobraževanje, zmanjšala, vendar ne toliko, kolikor je znašalo skupno povečanje pomoči na podlagi skupinskih izjem. Kot je bilo že omenjeno, so države članice še naprej postopno opuščale ukrepe pomoči, ki so bili prej odobreni na podlagi sektorskih uredb o skupinskih izjemah, ter jih nadomestile z ustreznimi ukrepi na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah, pri čemer so v številnih primerih obseg uporabe teh novih ukrepov razširile tako, kot ga zdaj dovoljujejo pravila iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

5.           Uveljavljanje pravil o državnih pomočeh

Nezakonita pomoč[27]

V obdobju 2000–2010 je Komisija izdala 980 odločb/sklepov o nezakoniti pomoči. V približno 22 % zadev v zvezi z nezakonito pomočjo[28] je Komisija izdala negativno odločbo/sklep o nezdružljivem ukrepu pomoči. V taki negativni odločbi/sklepu Komisija običajno zahteva, da zadevna država članica izterja nezakonito dodeljeno pomoč. V nadaljnjih 3 % zadev o nezakoniti pomoči[29] je Komisija izdala pogojno odločbo/sklep. Pri nezakonitih pomočeh je delež posredovanja Komisije z odločbami/sklepi okoli 25-odstoten, kar je približno desetkrat več od deleža negativnih in pogojnih odločb/sklepov pri pravilno priglašenih zadevah. Več kot polovica teh odločb/sklepov je bilo izdanih v sektorju industrije in storitev, slaba četrtina v kmetijstvu, preostanek pa v ribištvu, prometnem sektorju in premogovništvu.

Izterjava pomoči

Pri izvrševanju še nerešenih odločb/sklepov o izterjavi je bil dosežen dodaten napredek. Še nerešenih odločb/sklepov o izterjavi je bilo skupaj 55 (za primerjavo: konec leta 2004 jih je bilo 94). Znesek nezakonitih in nezdružljivih pomoči, izterjanih od leta 2000, se je še povečal in je 30. junija 2011 znašal 11,5 milijarde EUR. To pomeni, da se je delež nezakonitih in nezdružljivih pomoči, ki jih je še treba izterjati, znižal s 75 % ob koncu leta 2004 na okoli 18,6 % na dan 30. junija 2011.

Izvrševanje zakonodaje o državnih pomočeh: sodelovanje z nacionalnimi sodišči

Po sprejetju obvestila o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči na nacionalnih sodiščih leta 2009[30] so se okrepila prizadevanja na področju ozaveščanja: na spletišču GD za konkurenco[31] je bilo objavljeno informacijsko gradivo, pripravljena je bila knjižica[32] v podporo sodnikom pri njihovem vsakodnevnem delu, organizirana so bila posebna usposabljanja za nacionalne sodnike[33].

Naknadno spremljanje

Od začetka veljavnosti uredbe o splošnih skupinskih izjemah je treba priglasiti še manj ukrepov pomoči. Rezultati kažejo, da del obstoječih predpisov o državnih pomočeh, ki zagotavlja odobritev shem pomoči in državam članicam omogoča, da izvajajo ukrepe pomoči na podlagi uredbe o splošnih skupinskih izjemah in uredb o skupinskih izjemah, na splošno še deluje razmeroma dobro. Vendar pa je bilo izpostavljenih več individualnih in horizontalnih problemov, ki zahtevajo nadaljnje ukrepanje Komisije in držav članic.

PRILOGA

Delovni dokument služb Komisije „Dejstva in številke o državnih pomočeh v državah članicah EU“

[1]               V prejšnjih izdajah jesenskega statističnega pregleda je bil obseg pomoči predstavljen samo z enim številom (izražen absolutno in relativno kot % BDP), letošnje poročilo pa razlikuje med nekrizno pomočjo, krizno pomočjo finančnemu sektorju in pomočjo na podlagi začasnega okvira Unije, ki so ustrezno izražene z ločenimi števili (absolutno in relativno). Več podrobnosti o metodologiji je na voljo v ustrezni opombi v delovnem dokumentu služb Komisije, ki spremlja to poročilo.

[2]               Za izračun krizne pomoči sta v tem statističnem pregledu v skladu z delovnim dokumentom služb Komisije o učinkih začasnih pravil o državnih pomočeh, sprejetih v okviru finančne in gospodarske krize (Commission's Staff Working Paper on the effects of the temporary state aid rules adopted in the context of the financial and economic crisis; http://ec.europa.eu/competition/publications/reports/temporary_stateaid_rules_en.html), uporabljena le dva pojma: razpoložljivi znesek pomoči in uporabljeni znesek pomoči. Razpoložljivi (obljubljeni) znesek pomoči pomeni najvišji skupni znesek ukrepov državnih pomoči držav članic, ki ga je odobrila Komisija. Uporabljeni znesek pomoči izraža dejansko višino ukrepov pomoči, ki so jih izvedle države članice. Metodologija za izračun krizne pomoči je podrobneje razložena v delovnem dokumentu služb Komisije. Za vse druge vrste pomoči so države članice tako kot že v prejšnjih statističnih pregledih poleg odobrenih in uporabljenih zneskov navedle še element pomoči in skupne izdatke, ki so ustrezno izraženi v absolutnem obsegu in v % BDP, da bi se zagotovila primerljivost podatkov.

[3]               Prečiščeno besedilo Sporočila Komisije – Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi; UL C 83, 7.4.2009, str. 1, kakor ga spreminjata UL C 261, 31.10.2009, str. 1, in UL C 303, 15.12.2009, str. 6.

[4]               Glej http://www.eftasurv.int/press--publications/scoreboards/state-aid-scoreboards/.

[5]               Skupni znesek zajema pomoč industriji, storitvenemu sektorju, premogovništvu, kmetijstvu, ribištvu in delu prometnega sektorja, zaradi pomanjkanja primerljivih podatkov pa ne vključuje pomoči železniškemu sektorju ter pomoči za nadomestilo za storitve splošnega gospodarskega pomena. Če ni drugače navedeno, se zneski pomoči nanašajo na element pomoči (ali bruto ekvivalent dotacije, če gre za jamstva ali posojila), vsebovan v ukrepu državne pomoči (za podrobnosti glej metodološka pojasnila v delovnem dokumentu služb Komisije).

[6]               EU pomeni vse države članice EU.

[7]               Za celovit prikaz krizne pomoči se za ta del poročila kot referenčno obdobje upošteva celotno obdobje od sprejetja kriznih ukrepov Komisije do zaključnega roka 1. oktobra 2011.

[8]               EU-15 zajema države članice, ki so k EU pristopile pred letom 2004.

[9]               Pomoč premogovništvu je kot del sektorske pomoči vključena v pomoč industriji in storitvenemu sektorju, znašala pa je 2,9 milijarde EUR ali 4,9 % celotne pomoči, dodeljene industriji in storitvenemu sektorju.

[10]             Medtem ko se podatki o pomoči industriji in storitvenemu sektorju od držav članic zbirajo v skladu s Prilogo III A Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 (UL L 140, 30.4.2004, str. 1), se podatki o pomoči železniškemu sektorju zbirajo na drugačen način, zato prištevanje teh podatkov skupnim zneskom ni mogoče.

[11]             V času priprave tega poročila so podatke o pomoči železniškemu sektorju predložili Avstrija, Belgija, Danska, Estonija, Španija, Finska, Francija, Italija, Luksemburg, Litva, Latvija, Portugalska in Švedska.

[12]             Več podrobnosti o pomoči železniškemu sektorju je na voljo v točki 2.3.5. delovnega dokumenta služb Komisije.

[13]             Vir: GD za konkurenco; podatki o BDP: Eurostat.

[14]             Jesenska dopolnitev 2010, COM(2010) 701; Jesenska dopolnitev 2009, COM(2009) 661 konč. Izvod teh poročil je mogoče naložiti s spletišča GD za konkurenco: http://ec.europa.eu/competition/state_aid/studies_reports/archive/scoreboard_arch.html.

[15]             Obdobje 2005–2007.

[16]             Obdobje 2008–2010.

[17]             Glej sliko 6 v delovnem dokumentu služb Komisije.

[18]             Podrobnosti so na voljo v poglavju 4.

[19]             Na primer, člen 107(3)(a) glede regionalne pomoči, člen 107(3)(b) glede izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa.

[20]             V podatkih za leto 2008 so upoštevana tudi sredstva, odobrena za dokapitalizacijo banke Northern Rock leta 2007.

[21]             V podatkih za leto 2008 so upoštevana tudi sredstva, odobrena za dokapitalizacijo banke Northern Rock leta 2007.

[22]             Vključuje novo pomoč in povprečne odprte zneske.

[23]             Sprejet novembra 2008.

[24]             Sporočilo Komisije – Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (UL C 6, 11.1.2011, str. 5).

[25]             Podrobnosti so na voljo v poglavju 3.2 delovnega dokumenta služb Komisije.

[26]             Zaključni rok je 1. oktober 2011.

[27]             Člen 108(3) PDEU določa, da morajo države članice ne le priglasiti Komisiji ukrepe državne pomoči pred njihovo izvedbo, ampak pred izvedbo priglašenih ukrepov tudi počakati na rezultate preiskave Komisije. Če katera koli od teh zahtev ni izpolnjena, se ukrep državne pomoči šteje za nezakonitega.

[28]             217 zadev.

[29]             31 zadev.

[30]             Obvestilo Komisije o izvrševanju zakonodaje o državni pomoči na nacionalnih sodiščih (UL C 85, 9.4.2009, str. 1).

[31]             http://ec.europa.eu/competition/court/state_aid.html.

[32]             http://ec.europa.eu/competition/publications/state_aid/national_courts_booklet_en.pdf.

[33]             Prek kontaktne točke ec-amicus-state-aid@ec.europa.eu je bilo obravnavanih več prošenj nacionalnih sodnikov za informacije in mnenje.