52011DC0713

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Ocenjevanje kriminalitete v EU: akcijski načrt za statistične podatke v obdobju 2011–2015

UVOD

NAMEN

Statistike kriminalitete in kazenskega pravosodja so nujno potrebne za oblikovanje na dokazih utemeljene politike na ravni EU. Ocene učinka, vrednotenja izvajanja zakonodaje EU v državah članicah in ocene učinkovitosti novih predpisov so le nekateri primeri uporabe statističnih podatkov. Čeprav se države članice in Evropska komisija že dolgo zavedajo potrebe po stvarnih statistikah, še vedno primanjkuje zanesljivih in primerljivih statističnih podatkov.

Namen tega sporočila je obvestiti zainteresirane strani o napredku pri ocenjevanju kriminalitete in kazenskega pravosodja v zadnjih petih letih ter opredeliti glavne ukrepe v naslednjih petih letih v akcijskem načrtu 2011–2015.

SEDANJE STANJE

Akcijski načrt 2006–2010: ozadje

Komisija je avgusta 2006 sprejela petletni akcijski načrt EU za razvoj celostne in skladne strategije EU za ocenjevanje kriminalitete in kazenskega pravosodja. GD za pravosodje, svobodo in varnost (JLS) in od leta 2010 GD za notranje zadeve (HOME) sta bila v tesnem sodelovanju z Eurostatom odgovorna za njegovo izvajanje.

Hkrati je bila ustanovljena strokovna skupina za potrebe v okviru politike po podatkih o kriminalu in kazenskem pravosodje[1], da bi Komisiji pomagala ugotoviti potrebe po podatkih na ravni EU v okviru politike ter ji svetovala glede učinkovitega razvoja in uporabe kazalnikov na področju kriminala in kazenskega pravosodja. Ta strokovna skupina je sestavljena iz uradnikov s področja policijskih, pravosodnih ali notranjih zadev vsake države članice EU, države kandidatke in države Efte[2] ter ustreznih evropskih in mednarodnih organizacij in agencij ter mednarodnih organizacij in agencij EU[3]. V njej imajo svoje predstavnike tudi akademski krogi in zasebni sektor. Skupina se je od leta 2006 sešla petkrat.

Poleg tega je Eurostat ustanovil delovno skupino za izvajanje ugotovitev in priporočil strokovne skupine. V delovni skupni imajo vse države članice svoje strokovnjake iz nacionalnih uradov za statistiko. Drugi udeleženci zastopajo države Efte in države kandidatke ter številne mednarodne organe, ki delujejo na tem področju. Občasno se k sodelovanju povabijo drugi strokovnjaki, da bi se razpravljalo o vsebinah, povezanih z njihovim področjem dela. Strokovna skupina za potrebe v okviru politike določa prednostne naloge, delovna skupina Eurostata pa razpravlja o njihovi izvedljivosti in izvajanju, ocenjuje kakovost zbranih podatkov, po potrebi pa opredeljuje metodologije in postopke, ki jih je treba uporabiti. Poleg tega so bile za proučitev posameznih nalog akcijskega načrta ustanovljene številne strokovne podskupine in projektne skupine. GD HOME je ustanovil pet podskupin[4], Eurostat pa dve projektni skupini[5].

Akcijski načrt 2006–2010: dosežki

Komisija in države članice so vložile veliko naporov v izvajanje daljnosežnega akcijskega načrta. Glavna dosežki so:

Mednarodno sodelovanje – mehanizem za zbiranje podatkov: Posebna pozornost je bila posvečena vzpostavitvi podlage za sodelovanje med organi držav članic, evropskimi agencijami in mednarodnimi institucijami, in sicer z oblikovanjem mrež strokovnjakov in določitvijo kontaktnih točk. Izid tega sodelovanja je bil vzpostavitev delujočega mehanizma za zbiranje podatkov, ki zajema vse faze postopka, od opredelitve skupnih kazalnikov do dejanske objave zbranih podatkov.

Boljše razumevanje potreb : Enako pomembno je bilo izboljšanje znanja o potrebah, vrzelih in omejitvah pri zbiranju in analiziranju podatkov o kriminaliteti na ravni EU. Izmenjava informacij na srečanjih strokovnjakov, izkušnje, pridobljene pri zbiranju podatkov v tem obdobju, in rezultati raziskovalnih projektov so znatno prispevali k tem naporom.

Razvoj kazalnikov in zbiranja podatkov : Od leta 2007 Eurostat vsako leto objavi publikacijo „Statistika na kratko“[6] o statistiki kriminalitete, ki vsebuje podatke o: obsegu kriminalitete, umorih, nasilnih kaznivih dejanjih, ropih, vlomih, krajah motornih vozil, trgovini s prepovedanimi drogami, številu zapornikov in številu policistov. V novembru leta 2010 je bil objavljen prvi delovni dokument o pranju denarja[7]. Statistike so temeljile na kazalnikih, ki jih je opredelila strokovna podskupina Komisije za pranje denarja. Drugi seznami kazalnikov, ki so bili do zdaj sestavljeni, se nanašajo na trgovino z ljudmi in kibernetsko kriminaliteto.

Raziskave o varnosti v EU (viktimizacija): Policijske in pravosodne statistike je treba dopolniti s statistikami o žrtvah, zlasti na področjih kriminalitete, o dogajanju na katerih se ne poroča vedno. Poleg tega so raziskave o viktimizaciji zanesljiv vir popolnoma primerljivih podatkov, če se uporablja skupna metodologija. Razvoj skupne metodologije in raziskovalnega modula o viktimizaciji sta bila pomembna rezultata tega akcijskega načrta. Izvajanje raziskave je bilo načrtovano za obdobje 2013–2014 ter bo EU-27 prvič zagotovilo primerljive informacije o stopnji razširjenosti (stopnji viktimizacije) določenih vrst kriminalitete in o vidikih, povezanih z občutkom varnosti državljanov. Dejavno sodelovanje nacionalnih uradov za statistiko na vseh stopnjah (od zasnove modula do terenskega dela in ocen stopenj razširjenosti) zagotavlja polno odgovornost za kakovost podatkov, to pa je posebej pomembno za države, ki ne izvajajo nacionalnih raziskav o žrtvah, saj lahko ob tej priložnosti vzpostavijo lastne zmogljivosti.

Podpora zadevnim raziskavam: Raziskovalne dejavnosti na področju pravosodja in notranjih zadev so bile deležne znatne podpore med izvajanjem programa „Preprečevanje kriminalitete in boj proti njej“, ki je številnim raziskovalnim skupinam iz vseh 27 držav članic omogočil izvajanje študij na področjih, za katera se Komisija še posebej zanima. Tipičen primer uporabe rezultatov raziskav je seznam kazalnikov na področju trgovine z ljudmi, ki temelji na predlogih in priporočilih zadevnih študij.

Akcijski načrt 2006–2010: glavna spoznanja

Čeprav je bilo opravljeno veliko dela na področju raziskav, usklajevanja in mrežnega povezovanja, so dejansko vidni samo nekateri rezultati. To zlasti velja za cilje, ki ne zahtevajo samo oblikovanja skupnih kazalnikov, ampak tudi dejansko zbiranje podatkov. Slednje je bilo najpočasnejši in najtežavnejši vidik izvajanja akcijskega načrta.

Glavni razlogi za omejeni napredek pri zbiranju primerljivih in usklajenih podatkov na ravni EU so povzeti v študiji o razvoju sistema klasifikacije na ravni EU, ki jo je začela izvajati Komisija v letu 2007[8]. Ti razlogi so:

Razlike v opredelitvah kaznivih dejanj in sistemih klasifikacije : V EU pri zbiranju in pripravi statistik kriminalitete sodeluje najmanj 128 nacionalnih organov, poleg tega pa obstaja najmanj 52 različnih sistemov klasifikacije kaznivih dejanj.

Zahteven pretok podatkov : Usklajevanje na nacionalni ravni je bilo zahtevno, zlasti v primeru več virov podatkov. Tudi če nacionalne kontaktne točke obstajajo, nimajo vedno dostopa do podatkov o vsaki stopnji sistema kazenskega pravosodja. Posledica tega je, da pri vseh zbiranjih podatkov prihaja do zamud pri gradnji integriranih zbirk podatkov.

Razlike v sistemih poročanja : Države članice uporabljajo različna pravila štetja [9] za ocenjevanje kriminalitete, kar omejuje primerljivost podatkov in pogosto povzroča dvojno štetje. Dodatna ovira so razlike v času evidentiranja podatkov o kaznivih dejanjih in široka paleta praks poročanja v EU.

Širjenje zbirk podatkov s strani EU in mednarodnih organizacij : Zbiranje podatkov o kriminaliteti na mednarodni ravni je v veliki meri odvisno od obsega in nalog zadevne organizacije. Zato se organi držav članic pogosto srečujejo s podobnimi vendar nekoliko drugačnimi zahtevami po podatkih, kar povečuje zmedo in njihovo upravno breme.

Drugi vzroki zamud pri izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta so pomanjkanje interesa ali različno razvrščanje nekaterih ukrepov po pomembnosti na nacionalni ravni, proračunske in kadrovske omejitve ter nenazadnje tudi povečanje upravnega bremena zaradi novih zahtev po podatkih. Posledica tega je, da je bilo doseženih samo 50 % ciljev[10].

Ostaja dejstvo, da so informacije o tradicionalnih oblikah kriminalitete, ki ne spadajo v pristojnost EU, zanesljivejše in primerljivejše ter na splošno boljše kakovosti kot na področju čezmejnega organiziranega kriminala, ki je tesneje povezano s potrebami v okviru politike EU. Napredek je vseeno viden na zapletenih novih področjih, kot so pranje denarja, trgovina z ljudmi in kibernetska kriminaliteta. Podatki o tradicionalnem in čezmejnem organiziranem kriminalu pa so odvisni od kakovosti in učinkovitosti nacionalnih struktur, ki podpirajo zbiranje podatkov in posredovanje podatkov.

POLITIČNE ZAVEZE

V Stockholmskem programu[11] Evropski svet poziva Komisijo, naj

„nadaljuje z razvojem statističnih orodij za merjenje stopnje kriminala in kriminalnih dejavnosti ter razmisli o tem, kako bi po letu 2010 nadalje razvili ukrepe, opisane in delno izvedene v akcijskem načrtu EU za 2006–2010 o razvoju celostne in skladne strategije EU za oceno kriminala in kazenskega pravosodja, saj obstaja vse večja potreba po tovrstnih statističnih podatkih na različnih področjih v okviru območja svobode, varnosti in pravice“.

Boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu ter kibernetski kriminaliteti spada med pet strateških ciljev iz strategije notranje varnosti[12], ki določa osnovo za učinkovitejše sodelovanje med državami članicami in institucijami EU, namenjeno zagotavljanju večje varnosti v Evropi. Izmenjava informacij in zbiranje statističnih podatkov, zlasti na področjih, kot so trgovina z ljudmi, pranje denarja, kibernetska kriminaliteta in korupcija, sta v skladu s predlaganimi ukrepi iz strategije notranje varnosti.

DELO V PRIHODNOSTI

Akcijski načrt 2011–2015: cilji

Ker je bil glavni poudarek akcijskega načrta 2006–2010 vzpostavitev potrebnih mehanizmov, ga je treba razumeti kot prvi korak v dolgoročnem procesu. Z njim je bila postavljena osnova za strategijo EU za oceno kriminalitete in kazenskega pravosodja, saj je bil oblikovan in preskušen delujoči mehanizem za nemoten pretok informacij od držav članic in k njim. Na podlagi glavnih spoznanj je ta mehanizem zdaj mogoče učinkovito uporabiti.

Namen novega akcijskega načrta 2011–2015 je nadaljevanje dela, začetega v letu 2006, in doseganje napredka pri njem, ter osredotočanje na doseganje rezultatov. Cilji iz tega akcijskega načrta temeljijo na prednostnih nalogah iz strategije notranje varnosti za posamezna področja kriminalitete in na priporočilih strokovne skupine za potrebe v okviru politike, prejetih med pisnim posvetovanjem, ki je potekalo poleti leta 2010. Glavno sporočilo tega posvetovanja, ki zrcali prednostne naloge mnogih različnih zainteresiranih strani, je bila potreba po usmerjenem in izvedljivem akcijskem načrtu s poudarkom na kakovosti zbranih podatkov, analizi in razširjanju rezultatov ter po boljšem usklajevanju in sodelovanju vseh vključenih akterjev (držav članic, institucij in agencij EU, mednarodnih organizacij in akademskih ustanov). V odziv na to zahtevo so cilji akcijskega načrta 2011–2015 razvrščeni v štiri področja:

1. sodelovanje in usklajevanje na ravni EU in mednarodni ravni;

2. Kakovost podatkov;

3. Analiza podatkov in razširjanje rezultatov;

4. Razvoj kazalnikov in posebna zbiranja podatkov.

Sodelovanje na ravni EU in mednarodni ravni

Cilji iz te kategorije upoštevajo priporočila strokovnjakov za učinkovitejše ugotavljanje potreb oblikovalcev politik, boljše komuniciranje z zainteresiranimi stranmi, spodbujanje dela na področju statistike kriminalitete in kazenskega pravosodja med institucijami EU ter boljše sodelovanje na ravni EU in mednarodni ravni, da bi se preprečilo podvajanje prizadevanj pri zbiranju podatkov. Nekateri od predlaganih ukrepov za doseganje teh ciljev so:

- ustanovitev nove in širše strokovne skupine,

- redno obveščanje ustreznih delovnih skupin Sveta o izvajanju akcijskega načrta,

- spodbujanje in razširjanje najboljših praks držav članic ter mednarodnih organizacij za zbiranje podatkov in njihovo sporočanje,

- zbiranja podatkov, organizirana skupaj z mednarodnimi organizacijami in/ali agencijami EU.

Kakovost podatkov

Cilji iz te kategorije so namenjeni izboljšanju primerljivosti podatkov, ki se že redno zbirajo. Ker so glavni razlog za pomanjkanje primerljivih podatkov razlike v kazenski zakonodaji in sistemih poročanja, je poudarek na razvoju mednarodnega sistema klasifikacije kaznivih dejanj za statistične namene, pri čemer je treba upoštevati večjezične potrebe. Po mnenju strokovnjakov, s katerimi so potekala posvetovanja o tem akcijskem načrtu, bi moralo biti izboljšanje kakovosti statistik, ki jih Eurostat letno objavlja v publikaciji „Statistika na kratko“ glavna prednostna naloga. Med predlagane ukrepe spadajo:

- nadaljevanje in spodbujanje dela projektne skupine UNODC-UNECE za klasifikacijo kaznivih dejanj, tako da se zagotovijo finančni viri tistim državam članicam, ki želijo preskušati predlagano klasifikacijo,

- zmanjšanje stopnje agregacije in povečanje seznama kaznivih dejanj (v publikaciji „Statistika na kratko“ o kriminaliteti in kazenskem pravosodju), da bi dosegli bolj homogene kategorije,

- uvedba demografskih spremenljivk (kot so spol, državljanstvo, starost), če je primerno,

- osnutek smernic in skupnih opredelitev, zlasti za nova zbiranja podatkov o netradicionalnih vrstah kaznivih dejanj.

Analiza podatkov in razširjanje rezultatov

Večina strokovnjakov je med posvetovanjem omenila potrebo po večjih prizadevanjih za analizo zbranih podatkov. Zaradi razlik med državami članicami pri evidentiranju in klasificiranju kaznivih dejanj ter poročanju o njih so lahko primerjave o stopnjah kriminalitete zavajajoče, zlasti če absolutne številke niso opremljene z dodatnimi informacijami o njihovi kakovosti (metapodatki), npr. če obstajajo odstopanja od navodil ali smernic, prejetih ob začetku postopka.

Obenem je že dlje časa znano, da obstaja potreba po poročilu EU o kriminaliteti, v katerem bi bili zajeti podatki in poročila o statistiki kriminalitete in kazenskega pravosodja. Razvoj okvira za pripravo takih poročil je že bil med cilji akcijskega načrta 2006–2010 in je bil tudi predmet študije, zaključene decembra 2010. Vendar je treba dodatno proučiti izvedljivost predlaganih možnosti.

Številne zainteresirane strani so zahtevale tudi razširjanje in odprt dostop do podatkov, študij, poročil in dobrih praks. Da bi se upoštevalo navedene zahteve, so bili načrtovani naslednji ukrepi:

- sistematično zbiranje in objava metapodatkov in kontekstualnih informacij po zgledu na publikacijo „Statistika na kratko“,

- priprava poročila EU o kriminaliteti, ki temelji na priporočilih predhodne študije in oceni izvedljivosti predlaganih možnosti,

- priprava delovnih dokumentov in pojasnil za vsako novo zbiranje podatkov.

Razvoj kazalnikov in posebna zbiranja podatkov

Cilji iz te kategorije zrcalijo splošno soglasje o zgoščenem in izvedljivem akcijskem načrtu, skladni pa so tudi z zahtevo držav članic glede dodatne delovne obremenitve. Temeljijo na prednostnih nalogah iz strategije notranje varnosti za posamezna področja kriminalitete.

Načrtovani sta dve vrsti dejavnosti:

- dejavnosti v teku, ki so se začele med izvajanjem predhodnega akcijskega načrta, kot so izvedba raziskave o varnosti v EU in raziskave o poslovni viktimizaciji ter izvedba tretjega zbiranja podatkov o pranju denarja,

- dejavnosti iz predhodnega akcijskega načrta, ki se še ne izvajajo v zadostnem obsegu, kot je zbiranje podatkov o kibernetski kriminaliteti, ali ki se še niso začele izvajati, kot je razvoj kazalnikov o korupciji.

Od leta 2012 bi morale zbiranje statistike kriminalitete države članice dodatno olajšati s pravočasnim izvajanjem Sklepa o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS)[13] (tretji steber).

Akcijski načrt 2011–2015: izzivi

Uspešno izvajanje akcijskega načrta zahteva intenzivno in kontinuirano delo na vseh ravneh (nacionalni, EU in mednarodni).

Na nacionalni ravni je treba izboljšati notranje usklajevanje med različnimi vladnimi in nevladnimi uporabniki ter ponudniki podatkov o kriminaliteti. Izkušnje kažejo, da je pomanjkanje usklajevanja pomemben vir zamud pri zbiranju podatkov.

Finančna kriza je nekatere države članice prisilila, da zmanjšajo stroške v upravi in s tem tudi svojo zmožnost sodelovanja v strokovnih skupinah in odborih. Komisija se tega zaveda in bo skušala zmanjšati število srečanj na najmanjšo možno mero, proučila pa bo tudi druge možnosti komuniciranja, kot so video- in telekonference.

Na ravni EU ostaja glavni izziv primerljivost zbranih podatkov. Zato je potreben usklajen pristop za klasifikacijo podatkov o kriminaliteti. Potreba po skupnem sistemu klasifikacije ne velja samo za države članice, pač pa tudi za agencije EU. Prizadevati si je treba, da ne pride do preslikave trenutnega stanja v nekaterih državah članicah, ki imajo več klasifikacij kaznivih dejanj, ki se pogosto razlikujejo, kar še dodatno zapleta zbiranje primerljivih podatkov.

Na evropski in mednarodni ravni je poudarek na usklajevanju in izmenjavi dobrih praks. Skupna zbiranja podatkov (tj. Komisije, organov ZN, Sveta Evrope itn.) bi nedvomno zmanjšala breme statističnih uradov držav članic, s čimer bi se skrajšal čas, ki je potreben za zbiranje, preverjanje in prenos statističnih informacij.

IZVAJANJE IN SPREMLJANJE

GD HOME bo odgovoren za izvajanje akcijskega načrta 2011–2015. Eurostat bo še naprej opravljal dejavnosti, ki so se začele v okviru predhodnega akcijskega načrta, in bo po potrebi zagotavljal tehnično svetovanje o novih nalogah.

Ponovna ustanovitev strokovne skupine, ki bi Komisiji pomagala pri ugotavljanju potreb v okviru politike po podatkih o kriminaliteti, bo preprečila podvajanje dela v zvezi z organiziranim in množičnim[14] kriminalom pri Komisiji, organih in agencijah EU ter mednarodnih organizacijah, ki delujejo na tem področju.

Podskupine in projektne skupine bodo ustanovljene, da bi opravile posebne naloge, in sicer ob soglasju strokovne skupine, doseženem na njenem letnem srečanju.

Akcijski načrt bo posodobljen glede na doseženi napredek, opredeljene dejavnosti pa bodo vključene v ustrezne delovne programe Komisije ter statistični program Skupnosti in njene letne delovne programe. V akcijski načrt bo morda treba zajeti tudi ocenjevanje podatkov, ki se nanašajo na učinkovito izvajanje politik EU prek kazenskih ukrepov, in morebitne nove akte o instrumentih na področju kriminalitete in kazenskega pravosodja. V novih finančnih perspektivah bo upoštevana potreba po podpori držav članic pri izvajanju akcijskega načrta.

Komisija bo ustrezne delovne skupine Sveta obvestila o letnem napredku pri izvajanju akcijskega načrta. Komisija bo leta 2013 pripravila vmesni pregled, na koncu leta 2015 pa bo končno poročilo o dosežkih in omejitvah pri izvajanju akcijskega načrta predloženo Evropskemu parlamentu in Svetu.

PREGLEDNICA DEJAVNOSTI V AKCIJSKEM NAČRT EU ZA OBDOBJE 2011–2015 O OCENJEVANJU KRIMINALITETE V EVROPSKI UNIJI

1. SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE NA RAVNI EU IN MEDNARODNI RAVNI

Cilji | Odgovorni nosilec | Časovni okvir | Posebni ukrepi |

1.1 | Vzpostavitev komunikacije med oblikovalci politike (vključno s Komisijo), ponudniki podatkov in končnimi uporabniki | Komisija (HOME) | Sklep Komisije v letu 2011. Letna srečanja od leta 2012 | a. Ponovna ustanovitev in razširitev[15] strokovne skupine, ki bo Komisiji svetovala glede izvajanja akcijskega načrta. b. Opredelitev in redno posodabljanje potrebe politike prek razprav in pisnih posvetovanj. c. Povratne informacije od uporabnikov zbranih statistik kriminalitete za boljše razumevanje vrst podatkov, ki so potrebni za oblikovanje politike in sprejemanje odločitev. |

1.2 | Krepitev ozaveščenosti in izboljšanje prepoznavnosti dela na področju statistike kriminalitete med institucijami EU | Komisija (HOME) | Neprekinjeno | a. Letno obveščanje ustreznih delovnih skupin Sveta o napredku pri izvajanju akcijskega načrta. b. Spodbujanje in razširjanje najboljših praks držav članic in mednarodnih organizacij. |

1.3 | Izboljšanje sodelovanja med novo strokovno skupino in delovno skupino Eurostata | Komisija (HOME, ESTAT) | Neprekinjeno | Skupni dostop do poročil o srečanjih, predstavitev in spremnih dokumentov. |

1.4 | Preprečevanje širjenja statističnih podatkov in podvajanja informacij z organiziranjem skupnih zbiranj podatkov z drugimi mednarodnimi institucijami in/ali agencijami EU. | Komisija (ESTAT, HOME, JUST) | Leta 2011 prvo skupno zbiranje podatkov | Skupno zbiranje podatkov UNODC in EUROSTAT. Iskanje drugih možnosti. Komisija – Svet Evrope o zapornikih (SPACE I in II). |

1.5 | Delo v tesnem sodelovanju z akademsko skupnostjo in spodbujanje raziskovalnih dejavnosti, ki so pomembne za politiko na prednostnih področjih GD HOME glede kriminalitete. | Komisija (HOME, ESTAT, JUST, RTD, ENTR) | Neprekinjeno | a. Znatna zastopanost akademskih ustanov v ustreznih strokovnih skupinah in podskupinah Komisije. b. Razširjanje informacij glede raziskovalnih možnosti v skladu s sedmim in osmim okvirnim programom za raziskave. c. Splošno obveščanje o končnih rezultatih in izdelkih projektov, ki se financirajo prek programa ISEC. |

2. KAKOVOST PODATKOV

2.1 | Spremljanje in nadaljevanje dela v zvezi z razvojem mednarodnega sistema klasifikacije kaznivih dejanj za statistične namene v sodelovanju z UNODC in UNECE | Komisija (HOME, ESTAT), UNODC, UNECE | Neprekinjeno | a. Prispevanje k razvoju take klasifikacije in promocija končnega izida pri ustreznih skupinah. b. Zagotavljanje finančnih virov prek programa ISEC tistim državam članicam, ki želijo preskušati predlagano klasifikacijo |

2.2 | Nadaljevanje in izboljšanje letne objave podatkov o kriminaliteti in kazenskem pravosodju (publikacija „Statistika na kratko“) z namenom zagotavljanja več informacij | Komisija (ESTAT, HOME, JUST, ) | Neprekinjeno | a. Uvedba demografskih spremenljivk (npr. spol in starost). b. Vključitev informacij o državljanstvu in stalnem prebivališču zapornikov. c. Razširitev publikacije s podatki o drugih vrstah kriminalitete. |

2.3 | Izboljšanje primerljivosti do zdaj zbranih in objavljenih podatkov. | Komisija (ESTAT, HOME) | Neprekinjeno | a. Razčlenitev splošnih kategorij kaznivih dejanj v bolj homogene kategorije kaznivih dejanj, če je to mogoče[16]. b. Razvoj skupnih opredelitev in smernic, zlasti za zbiranje podatkov o t.i. evropskih kaznivih dejanjih (Eurocrimes), pri čemer še ni nobenih izkušenj. |

3. ANALIZA PODATKOV IN RAZšIRJANJE REZULTATOV

3.1 | Razvoj skladnega okvira za sporočanje podatkov EU-27 o kriminaliteti ob izogibanju zavajajočim primerjavam. | Komisija (HOME) s prispevki drugih GD in zainteresiranih strani na mednarodni ravni | Prva tiskana izdaja v obdobju 2013–2014 | Priprava evropskega poročila o kriminaliteti, ki temelji na priporočilih predhodne študije, izvedene v okviru akcijskega načrta 2006–2010, in oceni izvedljivosti predlaganih možnosti. |

3.2 | Sistematično zbiranje in objava metapodatkov in kontekstualnih informacij. | Komisija (ESTAT, HOME) | Neprekinjeno | Vsako zbiranje podatkov bo opremljeno z metapodatki in pripombami, ki so jih predložile države članice. |

3.3 | Objava delovnih dokumentov in pojasnil | Komisija (HOME) in/ali po potrebi zunanji strokovnjaki | Neprekinjeno | Za vsako posebno zbiranje podatkov (cilji 4.1–4.6) bodo rezultati predstavljeni in, če bo to mogoče, bo njihova analiza objavljena v javno dostopnem delovnem dokumentu. |

4. RAZVOJ KAZALNIKOV IN POSEBNA ZBIRANJA PODATKOV

4.1 | Ocena pranja denarja | Komisija (HOME, ESTAT) | Zbiranje podatkov leta 2011. Objava rezultatov v prvi polovici leta 2012. | a. Tretje zbiranje statistik o pranju denarja na podlagi kazalnikov v okviru akcijskega načrta 2006–2010. b. Ocena potrebe po rednem zbiranju podatkov vsaki dve leti. |

4.2 | Ocena trgovine z ljudmi | Komisija (HOME, ESTAT za zbiranje) | Prvo zbiranje podatkov v obdobju 2011–2012 | a. Prvo zbiranje podatkov za majhno število kazalnikov v sodelovanju z mrežo nacionalnih poročevalcev. b. Ocena izvedljivosti in potrebe po rednem zbiranju podatkov. |

4.3 | Ocena kibernetske kriminalitete | Komisija (HOME, ki mu tehnično svetuje ESTAT) | Prvo zbiranje podatkov v letu 2012 | a. Prvo zbiranje podatkov o kaznivih dejanj predlagane direktive EU o napadih na informacijske sisteme[17]. b. Ocenjevalo in razpravljalo se bo o postopni razširitvi seznama zaradi vključitve drugih računalniških kaznivih dejanj, kot so obsežne spletne goljufije. |

4.4 | Ocena korupcije | Komisija (HOME, ki mu tehnično svetujeta ESTAT in OLAF) | Prvo zbiranje podatkov v letu 2013 | Razvoj kazalnikov, ki mu bo sledilo pilotsko zbiranje podatkov. |

4.5 | Ocena stopnje viktimizacije in občutka varnosti s skupno raziskavo na ravni EU (EU SASU) | Komisija (ESTAT, HOME, JUST), države članice | Izvedba raziskave v letu 2013. Objava rezultatov v obdobju 2014–2015. | a. Izvedba raziskave med gospodinjstvi/posamezniki v Evropski uniji; model je bil razvit v tesnem sodelovanju z državami članicami in pokriva razširjenosti posebnih vrst kriminalitete (stopnja viktimizacija) in drugih vidikov, ki se nanašajo na občutek varnosti državljanov. b. Analiza in objava rezultatov. |

4.6 | Ocena obsega in vrste viktimizacije v poslovnem sektorju | Komisija (HOME) | Raziskava v obdobju 2011–2012 Rezultati v letu 2013 | Izvedba raziskave o viktimizaciji v poslovnem sektorju, ki temelji na študiji izvedljivosti, izvedeni v okviru akcijskega načrta 2006–2010. |

4.7 | Ocena učinka zakonodaje EU o kazenskih sankcijah na nacionalno prakso | Komisija (JUST) | Rezultati v letu 2013 | Prvo zbiranje podatkov na podlagi študije o zakonodaji in praksah v zvezi s kazenskimi sankcijami. |

[1] S Sklepom Komisije (2006/581/ES).

[2] Evropsko združenje za prosto trgovino: Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.

[3] EUCPN, EMCDDA, EUROJUST, EUROPOL, FRA, Svet Evrope, Evropski podatkovnik, UNODC, UNECE in UNICEF.

[4] Podskupine za načrtovanje, pranje denarja, kazensko pravosodje, trgovino z ljudmi, policijsko sodelovanje in kibernetsko kriminaliteto.

[5] Projektni skupini o viktimizaciji in razpoložljivost podatkov o kriminaliteti.

[6] http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/crime/publications.

[7] http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/product_details/publication?p_product_code=KS-RA-10-003.

[8] Razpis JLS/D2/2007/03. Študija o razvoju sistema klasifikacije kaznivih dejanj na ravni EU in ocena možnosti, da podpre izvajanje akcijskega načrta za razvoj strategije EU za oceno kriminala in kazenskega pravosodja.

[9] Temelji ali na storilcih kaznivih dejanj ali na kaznivih dejanjih.

[10] Dodatnih 30 % ciljev akcijskega načrta je bilo delno doseženih ali pa se ukrepi v zvezi z njimi še izvajajo.

[11] UL C 115/1, 4.5.2010, str.21.

[12] The EU Internal Security Strategy in Action: Five steps towards a more secure Europe. COM(2010) 673 konč.

[13] UL L 93, 7.4.2009, str. 33.

[14] Med množična kazniva dejanja spadajo vlomi, ropi, kraje vozil, napadi, vandalizem itn.

[15] V skupini bodo predstavniki 27 držav članic, držav pristopnic in držav kandidatk, sekretariata Sveta in agencij EU, Sveta Evrope, organov ZN, Evropskega podatkovnika in predstavniki akademskih ustanov.

[16] Zelo odvisno od rezultatov iz cilja 2.1: razvoj mednarodnega sistema klasifikacije kaznivih dejanj za statistične namene.

[17] Kot jo je Komisija sprejela 30. septembra 2010 (COM(2010)517 konč.).