52011DC0081

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 18.2.2011

COM(2011) 81 konč.

VMESNO POROČILO EVROPSKE KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o napredku Bolgarije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje

VMESNO POROČILO EVROPSKE KOMISIJEEVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o napredku Bolgarije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje

1. Uvod

Ob vstopu Bolgarije v EU s 1. januarjem 2007 je bil vzpostavljen mehanizem za sodelovanje in preverjanje [1], ki naj bi ji pomagal odpraviti pomanjkljivosti na področjih reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, hkrati pa bi se z rednimi poročili spremljal napredek na teh področjih.

To poročilo je vmesno tehnično poročilo o pomembnem napredku, ki ga je Bolgarija dosegla v zadnjih šestih mesecih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje. Osredotoča se na odziv Bolgarije na priporočila Komisije in v njem ni celovite ocene doseženega napredka. Poročilo je omejeno na ukrepe, ki so bodisi že bili zaključeni ali se lahko njihov zaključek pričakuje v kratkem.

Zadnje poročilo o napredku, ki ga je Komisija sprejela 20. julija 2010, in njegova priporočila ostajajo referenčno besedilo za oceno napredka, doseženega glede na merila, ter za opredelitev preostalih izzivov. Komisija bo naslednjo oceno pripravila poleti 2011.

2. Reforma pravosodja ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu: povzetek napredka

Bolgarija je od zadnjega poročila Komisije nadaljevala zakonodajno reformo in sprejela pomembne spremembe k zakonu o pravosodnem sistemu. Te spremembe zagotavljajo pravno podlago za nadaljnje izvajanje strategije za reformo pravosodja, krepitev odgovornosti in upravljavskih pristojnosti vrhovnega pravosodnega sveta ter za izboljšanje sistema imenovanj, strokovnega usposabljanja, ocenjevanja in napredovanja v sodstvu. V tem obdobju je vrhovni pravosodni svet izboljšal rezultate na disciplinskem področju. Toda svet pri eni pomembni odločitvi o imenovanju ni pokazal potrebne zaveze odgovornosti in preglednosti.

V zadnjih šestih mesecih se je Bolgarija odločila, da bo ustanovila specializirano sodišče za zadeve, povezane z organiziranim kriminalom. Nadaljevala se je strukturna reforma carinskega urada, začel pa se je tudi ambiciozen protikorupcijski projekt. Bolgarija je prav tako sprejela spremembe za izboljšanje zakona o navzkrižju interesov, s katerim ustanavlja neodvisni organ za proaktivno ugotavljanje in sankcioniranje pojavov navzkrižja interesov.

V tem obdobju so sodišča zabeležila večje število obtožb in sodb v primerih korupcije na visoki ravni.

3. Obeti

Bolgarija se je od zadnje ocene Komisije držala svoje zaveze glede nadaljevanja izvajanja svoje strategije za reformo pravosodja s podrobnim akcijskim načrtom.

Da bi Bolgarija ohranila zagon svojih reform, bi se morala še naprej osredotočati na strategijo za reformo nacionalnega pravosodja ter si prizadevati za temeljito reformo pravosodnega sistema in policije. Za to so potrebni ukrepi za nadaljnje izboljšanje sodne prakse, ter stalno izboljševanje načina strukturiranja, upravljanja in sodelovanja sodnih, policijskih in drugih preiskovalnih organov.

Dokler Komisija ne pripravi naslednje ocene poleti 2011, bi se morala Bolgarija osredotočiti tudi na sprejetje učinkovitega zakona o zaplembi premoženjskih koristi, ustanovitev organa za ugotavljanje in sankcioniranje pojavov navzkrižja interesov ter na rezultate v korupcijskih zadevah in na področju organiziranega kriminala.

Komisija bo Bolgarijo še naprej podpirala v teh prizadevanjih, naslednjo poglobljeno oceno napredka pa bo pripravila do letošnjega poletja.

4. Poročilo o trenutnem stanju

Reforma sodstva

Bolgarski parlament je 22. decembra 2010 v odziv na priporočila Komisije sprejel spremembe zakona o pravosodnem sistemu , s katerimi se izboljšuje notranje upravljanje sodstva in krepi vloga vrhovnega pravosodnega sveta[2]. S spremembami so predlagani novi postopki za imenovanja in ocenjevanje, krepita se usposabljanje in integriteta, določajo pa se tudi nove pravice in obveznosti vrhovnega pravosodnega sveta na področju ocenjevanja delovne obremenitve in prerazporejanja delavcev. S spremembami sta bila uvedena funkcijska ločitev med ocenjevanjem tožilcev in sodnikov ter decentraliziran sistem ocenjevanja. Pri ocenjevanju se bo upoštevala integriteta sodnikov v celotni karieri. Za doseganje poenotene uporabe meril ocenjevanja bodo pomembni nadzor in smernice vrhovnega pravosodnega sveta, pa tudi dejavna vloga upravnih vodij. Vrhovnemu pravosodnemu svetu so bile podeljene dodatne pristojnosti glede vrednotenja delovne obremenitve sodišč, odločanja o seznamu osebja sodišč, zapiranja in ustanavljanja novih sodišč ter usklajevanja območij pristojnosti. Namen posebnih določb je krepitev preglednosti in varstvo pred navzkrižjem interesov v postopku odločanja vrhovnega pravosodnega sveta. Nacionalni inštitut za pravosodje je sprejel dveletni program za usposabljanje sodnikov, ki temelji na prednostnih nalogah in ciljih bolgarske strategije za reformo pravosodja.

Delo v zvezi z novim kazenskim zakonikom , za katerega se meni, da je pomemben za temeljito reformo kazenske politike, se je nadaljevalo s posvetovanjem zainteresiranih strani glede osnutka temeljnih določb. Končni osnutek novega kazenskega zakonika se pričakuje do konca leta 2011.

V zadnjih šestih mesecih so bile sprejete nadaljnje disciplinske sankcije proti sodnikom, ki so sodelovali v pomembnih primerih trgovanja z vplivom in korupcije v sodstvu. Vrhovni pravosodni svet je v nadaljevanju zadeve v zvezi s trgovanjem z vplivom v sodstvu odločil, da bo še enemu svojemu nekdanjemu članu prepovedal opravljanje sodniške službe. V nadaljevanju druge zadeve v zvezi s trgovanjem z vplivom pri nakupu nepremičnine je vrhovni pravosodni svet odločil, da bo razrešil predsednika enega izmed prizivnih sodišč zaradi „škode, povzročene podobi sodstva“, preostale štiri disciplinske zadeve pa še niso zaključene. Tožilstvo ni nadaljevalo kazenskih preiskav v zvezi z nobenim od sodnikov, ki so sodelovali v teh zadevah.

Po imenovanju predsednika vrhovnega upravnega sodišča v novembru, so se v javnosti pojavila vprašanja glede odgovornosti in preglednosti pri imenovanju na visoke sodne funkcije. Reforma imenovanj v sodstvu, določena z nedavnimi spremembami zakona o pravosodnem sistemu, od vrhovnega pravosodnega sveta zahteva jasno zavezo zagotavljanju neodvisnosti in kakovosti imenovanj.

Sistematično objavljanje odločitev sodišča še ni bilo doseženo. V nekaterih primerih so bile obrazložitve sodnih odločitev izdane z veliko zamudo, kar velja zlasti za pomembne zadeve.

Na vrhovnem kasacijskem tožilstvu se je izvajala začasna različica enotnega informacijskega sistema o kaznivih dejanjih . Sredstva EU se bodo uporabila za razširitev sistema na vsa tožilstva, sodišča in policijo.

Inšpektorat vrhovnega pravosodnega sveta je še naprej opravljal tematske in načrtovane inšpekcije, da bi zaključil pregled sodnih organov v vseh petih prizivnih regijah. Vzpostavil se je sistem inšpekcij, priporočil in naknadnih pregledov, prav tako pa se je doseglo tesno usklajevanje med inšpektoratom in vrhovnim pravosodnim svetom na področju disciplinskih zadev. Poroča se o splošnem disciplinskem učinku inšpekcij v zvezi s hitrostjo, preglednostjo in usklajenostjo prakse. Treba pa je izvajati bolj osredotočeno delovanje inšpektorata pri obravnavanju sistematičnih pomanjkljivosti v sodni praksi, zlasti v zadevah na visoki ravni, ter pripravi strukturne reforme pravosodnega sistema.

Bolgarija je sprejela ukrepe pri obravnavanju priporočil Komisije glede sodne prakse , kot sta usposabljanje ter objavljanje smernic in dobre prakse. Novembra je nevladna organizacija predstavila priporočila na podlagi analize pomanjkljivosti sodne prakse v 18 pomembnih zadevah. Vrhovni pravosodni svet je uvedel zahtevo za predsednike pritožbenih sodišč glede poročanja o napredku v zadevah velikega javnega pomena. Po poročilih je to prineslo izboljšave pri načrtovanju sodnih obravnav in pozivov prič pred sodišča. Poleg tega sta uvedba novega standarda za zdravniška spričevala in ustanovitev zdravstvene izvajalske agencije po poročilih zmanjšali zlorabo zdravniških spričeval na sodišču. Vrhovno kasacijsko tožilstvo namerava v letu 2011 uvesti posebno shemo nadzora za zadeve velikega javnega pomena.

Boj proti organiziranemu kriminalu

V zadnjih šestih mesecih je Bolgarija nadaljevala aktivno politiko za boj proti organiziranemu kriminalu s policijskimi racijami in prijetji. Te dejavnosti so vodile le do majhnega števila obtožb.

Decembra 2010 in januarja 2011 je bolgarski parlament sprejel zakonodajo za vzpostavitev specializiranega kazenskega sodišča in specializiranega tožilstva, ki je njegov del, pristojnih za zadeve s področja organiziranega kriminala , za katerega se pričakuje, da bo začelo delovati avgusta letos[3]. Ti strukturi sta namenjeni povečanju hitrosti in doslednosti obravnave zadev, povezanih z organiziranim kriminalom, ki predstavljajo posebne izzive za pravosodni sistem. Toda v celotnem sodstvu si je treba prizadevati za uvedbo specializacije in izboljšanje strokovnih praks, zlasti glede gospodarskega in finančnega kriminala. Komisija je na tem področju priporočila tesnejše sodelovanje med sodnimi in upravnimi organi ter policijo in okrepitev zmogljivosti skupnih skupin.

Bolgarija je sprejela ukrepe za izboljšanje učinkovitosti policijskih preiskav z združitvijo oddelka za predkazenske postopke in oddelka kriminalistične policije. V zadnjih šestih mesecih je bilo za policijo organiziranih več usposabljanj glede nedavnih sprememb kazenskega zakonika in posebnih obveznosti policije v fazi pred sojenjem. Vendar je treba nadalje izboljšati zbiranje in upravljanje dokazov s strani policije.

Bolgarija si je od zadnjega poročila Komisije prizadevala za okrepitev pravnega okvira glede zaplembe premoženjskih koristi . Osnutek zakona o zaplembi premoženjskih koristi, pridobljenih z nezakonitim dejanjem, je bil usklajen z Beneško komisijo (posvetovalni organ za ustavne zadeve pri Svetu Evrope). Pomembno je, da končna različica novega zakona poleg zagotavljanja spoštovanja temeljnih pravic omogoča možnost vključitve načela o „zaplembi, ki ne temelji na obsodbi“ in tudi nadaljnjega ukrepanja na podlagi anonimnih znakov. Zakon bi moral prav tako učinkovito prenesti pravni red EU, ki se uporablja glede razširjene zaplembe[4]. Za zakon bo potrebno tesno in učinkovito sodelovanje med komisijo, pristojno za uporabo zakona o zaplembi, in drugimi organi, zlasti tožilstvom.

Boj proti korupciji

V zadnjih šestih mesecih sta bili izdani dve pomembni sodbi, pa tudi več obtožb v zadevah, povezanih s korupcijo na visoki ravni[5]. V tem obdobju je Bolgarija zabeležila več oprostitev v zvezi z nekaterimi značilnimi zadevami korupcije na visoki ravni, navzkrižja interesov, goljufije in organiziranega kriminala, na vse pa se je pritožilo tožilstvo zaradi javnega interesa[6].

Priporočila Komisije v zvezi s potrebo po izboljšanju sodne prakse še naprej veljajo. Komisija zlasti priporoča uporabo celovite in proaktivne preiskovalne strategije, ki sistematično raziskuje morebitne povezave med sorodnimi zadevami, vidiki organiziranega kriminala in morebitne povezave z upravnimi organi. Glede na pomembnost strokovnih gospodarskih in finančnih preiskav za vse zadeve, povezane s korupcijo na visoki ravni, goljufijo in organiziranim kriminalom, bi bilo treba v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki vzpostaviti mreže specializiranih tožilcev in sodnikov, ki so usposobljeni na področju mednarodne najboljše prakse.

Bolgarija je v odziv na priporočilo Komisije izboljšala svoj zakon o preprečevanju in sankcioniranju navzkrižja interesov . Spremembe, ki jih je novembra sprejel parlament, predvidevajo vzpostavitev organa s proaktivnimi pristojnostmi za ugotavljanje in sankcioniranje navzkrižja interesov na vseh ravneh uprave. Zakon vključuje zaščitne ukrepe za zagotovitev neodvisnosti novega organa, zlasti s postopkom uravnoteženega imenovanja. Zakonska izključitev nadaljnjega ukrepanja na podlagi anonimnih znakov lahko oslabi novo ureditev. V tem okviru je pomembna verodostojna zaščita identitete tistih, ki opozarjajo na nepravilnosti.

Bolgarski carinski urad je nadaljeval celovito strukturno reformo, ki je vključevala tudi splošno oceno osebja z upoštevanjem meril o usposobljenosti in integriteti. V tem uradu je bilo precej osebja odpuščenega. Za boj proti notranji korupciji je bil ustanovljen skupni inšpektorat ministrstva za finance in državne agencije za javne prihodke. Nacionalna agencija za javne prihodke in carinski urad si izmenjujeta informacijske sisteme in obvestila, skupne skupine pa še naprej opravljajo preglede. Pomembno je, da se z reformo carinskega urada nadalje krepita neodvisnost in učinkovitost njegovih preiskav. Nadalje je treba okrepiti sodelovanje s policijskimi službami in tožilstvom. V tem okviru se je razpravljalo o večji preiskovalni vlogi carinskih uradnikov.

Bolgarija je v okviru strategije proti korupciji in organiziranemu kriminalu decembra začela izvajati obsežen protikorupcijski projekt (BORKOR) . Z znatno naložbo v finančne in človeške vire[7] bo do sredine leta 2011 vzpostavljena nova osrednja enota, katere naloga bo povečanje preglednosti in obravnavanje korupcije v javni upravi na vseh ravneh. Nov organ ne bo nadomestil obstoječih struktur, ki so bile ustanovljene za preprečevanje in sankcioniranje korupcije, pač pa bo ocenjeval trenutno pravno in institucionalno okolje za svojo učinkovitost ter po potrebi predlagal izboljšave.

Bolgarija je kot odziv na priporočila Komisije glede izboljšav sistema javnega tožilstva vzpostavila delovno skupino, ki je vladi decembra predlagala spremembe zakonodaje o javnih naročilih. V konceptu, ki ga je predstavila delovna skupina, je več predlogov za poenostavitev pravnega in postopkovnega okvira, pa tudi za izboljšanje mehanizmov pravnih sredstev.

Po objavi posnetkov prisluškovanja v začetku leta so se v javnosti pojavila vprašanja glede uporabe in nadzora nad uporabo posebnih preiskovalnih sredstev. Pristojni organi so začeli preiskavo, ki še poteka. V skladu z bolgarsko zakonodajo so posebne preiskovalne metode pomembno preiskovalno orodje in se lahko uporabijo le v zvezi s hudim kaznivim dejanjem ter na podlagi odobritve sodnika. Pravila določajo tesno sodelovanje med službami za zagotovitev, da se rezultati prisluškovanja takoj poročajo tožilstvu in da se zagotovi njihova zaupnost. Postopek poleg tega nadzoruje tudi posebni parlamentarni pododbor. Pomembno je, da Bolgarija zagotovi strogo spoštovanje pravne države glede uporabe posebnih preiskovalnih metod.

Bolgarija bi morala nadalje ukrepati na podlagi priporočil iz poročil o Bolgariji v zvezi s kaznivostjo korupcije in financiranjem političnih strank ter volilnih kampanj , ki jih je oktobra sprejela skupina GRECO. Poročilo v zvezi s kaznivostjo korupcije priporoča izboljšanje bolgarskega kazenskega zakonika na več področjih. Ta vključujejo kaznivost korupcije v primeru koristi za tretjo stranko ali pridobitve bodisi materialnih ali nematerialnih ugodnosti, ki so povezane s korupcijo, ter ponovni razmislek o oprostitvi kaznovanja v primerih izraženega kesanja.

[1] Odločba Komisije 2006/929/ES z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Bolgarije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu (UL L 354, 14.12.2006, str. 58).

[2] Spremembe zakona o pravosodnem sistemu so začele veljati 4. januarja 2011.

[3] Sprejete so bile spremembe zakona o pravosodnem sistemu in kazenskega zakonika.

[4] Okvirni sklep Sveta 2005/212/PNZ.

[5] Sodbe na prvi stopnji so bile izrečene proti nekdanjemu direktorju Nacionalne agencije za javne prihodke zaradi zlorabe pooblastil in proti poslovnežu zaradi poneverbe. Nekdanji minister za socialne zadeve je bil obtožen zaradi poneverbe, nekdanji minister za zdravje pa zaradi oškodovanja državnega proračuna.

[6] V zadevah na visoki ravni, povezanih s prevaro, korupcijo ali navzkrižjem interesov, so bili oproščeni: nekdanji minister za obrambo, nekdanji namestnik ministra za notranje zadeve, nekdanji direktor državnega sklada za kmetijstvo in vodja politične stranke, ki je zastopana v parlamentu. Eno oprostitev v zadevi, povezani z navzkrižjem interesov, je po pritožbi potrdilo vrhovno upravno sodišče.

[7] Bolgarija je v letu 2011 za ta projekt namenila štiri milijone EUR. V osrednji enoti, pristojni za projekt Borkor, bo zaposlenih 40 stalnih uslužbencev.