18.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 113/7

—

pozdravlja predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije v EU, ki ga je pripravila Komisija in h kateremu je Odbor regij pozval v programu dela za leto 2011;

—

ocenjuje, da je uvedba evropskega davka na finančne transakcije pomemben nadaljnji korak k temu, da se znova vzpostavi nujno potrebna prevlada demokratične politike nad resnimi nepravilnostmi v delovanju finančnih trgov;

—

opozarja, da je davek na finančne transakcije pomemben instrument, ki zagotavlja sodelovanje finančnega sektorja v prizadevanjih za večjo solidarnost in pravičnost ter omejuje špekulacije, kot je že navedel v mnenju o novem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2013;

—

podpira cilj, da se načrtovana uskladitev uporablja v vsej Uniji, in v primeru, da tega kljub vsem prizadevanjem ne bi bilo mogoče izvesti, poziva k takojšnji uvedbi evropskega sistema davka na finančne transakcije z uporabo instrumenta okrepljenega sodelovanja, ki bi moral po možnosti vključevati vsaj območje eura.

Poročevalec

Ralf CHRISTOFFERS (DE/PES), minister za ekonomske in evropske zadeve zvezne dežele Brandenburg

Referenčni dokument

Predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije in spremembi Direktive 2008/7/ES

COM(2011) 594 final

1.

pozdravlja predlog direktive Sveta o skupnem sistemu davka na finančne transakcije v EU, ki ga je pripravila Komisija in h kateremu je Odbor regij pozval v programu dela za leto 2011;

2.

meni, da je to močan političen dokaz volje in sposobnosti Evropske unije, da se sooči z izzivi globaliziranega finančnega trga ter v polni meri in trajno krepi potencial nacionalnih gospodarstev v dobro držav članic in državljanov;

3.

ocenjuje, da je uvedba evropskega davka na finančne transakcije pomemben nadaljnji korak k temu, da se znova vzpostavi nujno potrebna prevlada demokratične politike nad resnimi nepravilnostmi v delovanju finančnih trgov;

4.

opozarja, da je davek na finančne transakcije pomemben instrument, ki zagotavlja sodelovanje finančnega sektorja v prizadevanjih za večjo solidarnost in pravičnost ter omejuje špekulacije, kot je že navedel v mnenju o novem večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2013;

5.

opozarja na oceno učinka Evropske komisije iz septembra 2011 in zelo nenatančne dinamične stohastične modele splošnega ravnotežja (Dynamic Stochastic General Equilibrium, DSGE), ki so bili uporabljeni; poudarja dejstvo, da ocena učinka Komisije ne daje prepričljivih ugotovitev, temveč ostaja nedorečena in nedoločna ter dopušča različne možnosti. Zato ugotavlja, da je ocena pristranska in nenatančna, in odobrava zavezo Komisije za pripravo nove ocene učinka;

6.

poudarja očitne pomanjkljivosti v sistemu kolkovanja v Združenem kraljestvu, zlasti ko gre za zaščito sistema pred selitvijo transakcij drugam ter močne spodbude za uvajanje izvedenih finančnih instrumentov.

7.

tako kot Komisija meni, da je zaradi velikega števila neusklajenih davčnih ukrepov, ki jih sprejemajo posamezne države članice, potrebna uskladitev na tem področju, da se izognemo razdrobljenosti notranjega trga za finančne storitve. Uskladitev je potrebna tudi za pravilno delovanje tega trga in za preprečevanje izkrivljanja konkurence;

8.

se strinja s pristopom Komisije k uskladitvi, ki predvideva:

9.

podpira cilj, da se načrtovana uskladitev uporablja v vsej Uniji, in v primeru, da tega kljub vsem prizadevanjem ne bi bilo mogoče izvesti, poziva k takojšnji uvedbi evropskega sistema davka na finančne transakcije z uporabo instrumenta okrepljenega sodelovanja, ki bi moral po možnosti vključevati vsaj območje eura;

10.

glede na izredno nujnost uvedbe skupnega evropskega sistema davka na finančne transakcije zakonodajne organe EU opozarja, naj se z vso potrebno skrbnostjo in z največjo politično odgovornostjo zavzamejo za hiter zaključek tega zakonodajnega postopka;

11.

izraža zadovoljstvo, da bo Komisija morala redno poročati o uporabi direktive, saj to pomeni, da bo uporaba direktive v postopku stalnega in strukturiranega preverjanja, vendar obžaluje, da bo Komisija poročala le Svetu, saj je to v nasprotju z vlogo Parlamenta v zakonodajnem postopku, v katerem bo direktivo sprejel Svet ob sodelovanju Evropskega parlamenta. Poleg tega meni, da je pri tem podcenjena vloga Odbora regij kot politične skupščine lokalnih in regionalnih oblasti v Evropski uniji ter Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, katerih glavna naloga v skladu s Pogodbo je svetovati zakonodajnim organom;

12.

opozarja, da je treba še posebej upoštevati tudi možne posledice skupnega sistema davka na finančne transakcije za davčne prihodke občin in regij.

13.

podpira dejstvo, da je davčna obveznost povezana s tem, v kateri državi je bila ustanovljena finančna institucija. Takšen regulativni pristop zmanjšuje možnost izogibanja davkom ter bolje odraža prepletenost finančnih trgov in realnega gospodarstva, kot pa če bi bila davčna obveznost povezana s krajem transakcije; opozarja, da je treba poleg tega predvideti ureditve za preprečitev ali omejitev izogibanja plačilu davkov s premeščanjem sedeža podjetja ali ustanavljanjem oddeljenih (spin-off) podjetij;

14.

predlaga natančno opredelitev pojmov "finančne institucije" in "finančni instrumenti";

15.

se strinja s širokim področjem uporabe davka na finančne transakcije, ki načeloma zajema vse transakcije z vsemi vrstami finančnih instrumentov, vključno z možnimi nadomestnimi produkti in transakcijami, ki potekajo na neuradnem trgu;

16.

podpira izključitev transakcij na primarnih trgih iz davka na finančne transakcije, saj bo to zmanjšalo neželene posledice davka za realno gospodarstvo. Hkrati izraža obžalovanje, da niso izključene tudi transakcije javnega sektorja na sekundarnih trgih; to je priporočljivo s proračunskega vidika, saj se mora javni sektor v interesu dobre proračunske politike ravno tako posluževati finančnih instrumentov na sekundarnih trgih;

17.

izraža obžalovanje, da davek na finančne transakcije ne velja za vse vrste valutnih transakcij, saj to pomeni izgubo precej velikih možnih dohodkov, izgubi pa se tudi pomemben regulativni učinek. Odbor predvsem meni, da obdavčenje valutnih transakcij kot del celovitega sistema davka na finančne transakcije ni v nasprotju s prostim pretokom kapitala, ker davek na finančne transakcije zaradi širokega področja uporabe ne bo vplival na specifično čezmejno naravo valutnih poslov, temveč zgolj na njihovo naravo finančne transakcije kot take;

18.

meni, da bi posebne kreditne institucije, ki dajejo posojila samo javnemu sektorju, morale biti oproščene davka na finančne transakcije.

19.

se načeloma strinja s predlaganim pristopom k določanju davčne osnove, tudi z določitvijo nominalnega zneska kot davčne osnove za izvedene finančne instrumente, vendar meni, da je treba nekatera vprašanja še pojasniti, predvsem vprašanje, kako se soočiti z realno nevarnostjo, da se bodo nominalni zneski pri kompleksnih izvedenih finančnih instrumentih umetno zniževali;

20.

se strinja z določitvijo minimalnih davčnih stopenj, saj to državam članicam omogoča, da določijo tudi višje stopnje, kar je zelo v skladu z načelom subsidiarnosti. Vendar obenem opozarja, da je treba pri uporabi te direktive natančno preučiti, ali višje davčne stopnje držav članic morda vseeno ne povzročajo škodljive davčne konkurence med državami članicami, ki naj bi jo prav z direktivo preprečili;

21.

opozarja, da je treba vse obdavčljive finančne instrumente materialno popolnoma enako obravnavati, pri čemer bi bilo treba upoštevati dejanske razlike, da se preprečijo neželene spodbude za izogibanje plačilu in se ustrezno upošteva načelo poštene obdavčitve. Zato opozarja, da se ravno s tega vidika znova preverijo davčne stopnje za delnice, obveznice in izvedene finančne instrumente.

22.

meni, da je pooblastitev Komisije v skladu s členom 290 PDEU, da sprejema delegirane akte, s katerimi se določijo ukrepi za preprečevanje davčne utaje, izogibanja davku in zlorabe, ki jih morajo sprejeti države članice, vprašljiva; takšni ukrepi, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje direktive, so načeloma pristojnost držav članic, ki morajo v skladu s členom 291(1) PDEU sprejeti vse potrebne ukrepe za izvajanje zakonodajnih aktov EU. Ustrezen prenos izvedbenega pooblastila na Komisijo bi bil dovoljen samo, če bi bili v ta namen potrebni enotni pogoji za izvajanje akta, vendar v tem primeru Pogodba (člen 291 PDEU) predvideva sprejetje posebnega akta za izvajanje. Vprašanja temeljnega pomena, zlasti glede kazenskopravnega pregona, pa je treba v veliki meri prepustiti državam članicam;

23.

poudarja, da bi morala Komisija v rednih poročilih o uporabi direktive na vsak način obravnavati tudi nujnost in učinkovitost ukrepov, ki jih sprejme v okviru pooblastila.

24.

se že zdaj zavzema za vključitev davka na finančne transakcije kot nove kategorije v sistem lastnih sredstev Unije in za to, da se ti davčni prihodki v določenem razmerju porazdelijo med Unijo in države članice, ki so davek pobrale. Tako bi se lahko v skladu z višino prihodkov Unije v tej kategoriji znižali prispevki držav članic v sistem lastnih sredstev.

25.

meni, da je treba poleg uvedbe evropskega sistema davka na finančne transakcije tudi na novo določiti okvirne pogoje za delovanje finančnega sektorja v EU, in sicer z obsežno reformo finančnih trgov, ki bo omogočila odziv na morebitne negativne vplive finančnih trgov na realno gospodarstvo;

26.

zato meni, da bi bilo priporočljivo na primeren način zbirati in obdelati podatke, ki nastajajo v zvezi z davkom na finančne transakcije;

27.

je prepričan, da so – če naj bi uspešno zagotovili delovanje notranjega trga ter ekonomske in monetarne unije s skupno valuto – nujno potrebni nadaljnji ukrepi, ki presegajo okvir finančne politike in vključujejo tako bistveno okrepitev evropskega usklajevanja gospodarskih in proračunskih politik držav članic kot tudi institucionaliziranje gospodarskega upravljanja na evropski ravni, ki bo učinkovito in bo imelo zadostno demokratično legitimnost;

28.

meni, da je poleg evropskega pristopa potrebno tudi usklajeno ukrepanje na svetovni ravni, zato EU in države članice poziva, naj si na mednarodni ravni v okviru zunanjih odnosov s tretjimi državami prizadevajo za reformo pravil na finančnih trgih, zlasti za obsežno obdavčitev finančnih transakcij v vseh državah skupine G-20.