11.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/18

—

priznava dosedanje dosežke ukrepov, ki so bili izvedeni s SBA, vendar zelo priporoča, da mora SBA zato, da bi Komisija in še posebej države članice učinkoviteje uresničevale svoje cilje, postati politično bolj zavezujoč, da bi zagotovili obsežnejše in ustreznejše izvajanje ter premagali sedanje prepreke za polno sprejetje SBA;

—

meni, da SBA potrebuje politično vodstvo ter da mora strategija Evropa 2020 vključevati jasnejše priznanje SBA in tako omogočiti stabilnejšo strukturo upravljanja za to politiko s sprejetjem ustreznega načrta s ključnimi vmesnimi cilji, ki jih morajo uresničiti vse države članice in ki morajo biti vključeni v nacionalne programe reform;

—

pričakuje več možnosti za lokalne in regionalne oblasti, da prispevajo k ciljem SBA, in poziva k jasnejšemu priznanju lokalne in regionalne razsežnosti, da se spodbudi tako pristop od spodaj navzgor kot pristop od zgoraj navzdol ter SBA omogoči večja prepoznavnost v Evropski uniji. Zato meni, da sta v celotni Evropski uniji, na nacionalni, lokalni in regionalni ravni, potrebni boljša komunikacija in prioritizacija SBA;

—

poudarja, da je največji izziv za MSP dostop do finančnih sredstev, za kar bo potrebno usklajeno ukrepanje v naslednjih fazah SBA; poleg tega poudarja pomen prizadevanj za olajšanje dostopa MSP na trge in znatnega zmanjšanja upravnih bremen;

—

močno obžaluje, da ni bila sprejeta zaveza, da se SBA vključi v lizbonsko strategijo in zatem v strategijo Evropa 2020, s čimer nismo izkoristili priložnosti in uporabili nacionalnih programov reform kot ključnega orodja za izvajanje SBA. Zato ponovno poziva k takojšnji vključitvi načel in ciljev SBA v strategijo Evropa 2020 in izvajanje nacionalnih programov reform.

Poročevalka

Constance HANNIFFY (IE/EPP), članica grofijskega sveta Offaly, regionalne oblasti Midland Regional Authority in regionalne skupščine Border, Midland and Western Regional Assembly

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo

COM(2011) 78 konč.

1.

pozdravlja Komisijin pregled Akta za mala podjetja (Small Business Act - SBA) za Evropo in ponovno izraža svojo polno podporo spremljanju te ključne politične agende za pomoč razvoju, rasti in trajnosti MSP v celotni Evropski uniji;

2.

močno poudarja, da se je treba lotiti ključnih vprašanj, ki onemogočajo izvajanje SBA na vseh ravneh oblasti v Evropski uniji, in poziva države članice k boljšemu določanju prednostnih ključnih elementov SBA – izguba 3,5 milijona delovnih mest (1) v MSP v Evropi zaradi finančne, gospodarske in socialne krize je neželeni dokaz, da je treba to vprašanje umestiti na vrh političnega dnevnega reda;

3.

priznava dosedanje dosežke ukrepov, ki so bili izvedeni s SBA, vendar močno priporoča, da mora SBA zato, da bi Komisija in še posebej države članice učinkoviteje uresničevale svoje cilje, postati politično bolj zavezujoč, da bi zagotovili obsežnejše in ustreznejše izvajanje ter premagali sedanje prepreke za polno sprejetje SBA;

4.

podpira prizadevanja Komisije za okrepitev vidikov, povezanih z upravljanjem SBA, zlasti imenovanje nacionalnih odposlancev MSP v državah članicah, ki morajo skupaj s posebnim odposlancem Komisije za MSP skrbeti za usmerjanje izvajanja SBA v Evropski uniji;

5.

meni, da SBA potrebuje politično vodstvo ter da mora strategija Evropa 2020 vključevati jasnejše priznanje SBA in tako omogočiti stabilnejšo strukturo upravljanja za to politiko s sprejetjem ustreznega načrta s ključnimi vmesnimi cilji, ki jih morajo uresničiti vse države članice in ki morajo biti vključeni v nacionalne programe reform;

6.

pričakuje več možnosti za lokalne in regionalne oblasti, da prispevajo k ciljem SBA, in poziva k jasnejšemu priznanju lokalne in regionalne razsežnosti, da se spodbudi tako pristop od spodaj navzgor kot pristop od zgoraj navzdol ter SBA omogoči večja prepoznavnost v Evropski uniji;

7.

poudarja, da je največji izziv za MSP dostop do finančnih sredstev, za kar bo potrebno usklajeno ukrepanje v naslednjih fazah SBA; poleg tega poudarja pomen prizadevanj za olajšanje dostopa MSP na trge in znatnega zmanjšanja upravnih bremen;

8.

ponovno poudarja, da so še vedno pomembni ustrezni podporni ukrepi za MSP, ki zagotavljajo dolgoročno trajnost različnih vrst podjetij. Pozornost je treba nameniti ne samo novoustanovljenim podjetjem z velikim potencialom ter novim in v izvoz usmerjenim MSP, temveč tudi uveljavljenim podjetjem in podjetjem, ki se razvijajo in prestrukturirajo. Hkrati se zaveda izzivov za MSP, ki so osredotočena na lokalni in domači trg in ki so nenazadnje gonilna sila lokalnega in regionalnega gospodarstva;

9.

poudarja, da morata SBA in politika v zvezi z MSP na vseh ravneh upoštevati različne poslovne modele, kamor spadajo podjetja socialne ekonomije, kulturna in ustvarjalna industrija (predkomercialna in komercialna), zadruge in podobne pravne oblike, da bi čim bolj spodbudili ustvarjanje delovnih mest in trajnostno gospodarsko rast.

10.

močno obžaluje, da ni bila sprejeta zaveza, da se SBA vključi v lizbonsko strategijo in zatem v strategijo Evropa 2020, s čimer nismo izkoristili priložnosti in uporabili nacionalnih programov reform kot ključnega orodja za izvajanje SBA. Zato ponovno poziva k takojšnji vključitvi načel in ciljev SBA v strategijo Evropa 2020 in izvajanje nacionalnih programov reform;

11.

obžaluje razlike v stopnji izvajanja SBA v državah članicah. To je sicer zapisano v sporočilu Komisije, niso pa v celoti raziskani razlogi za te razlike. Države članice morajo biti bolj odgovorne za izvajanje SBA. Odbor zato meni, da sta v celotni Evropski uniji, na nacionalni, lokalni in regionalni ravni, potrebni boljša komunikacija in prioritizacija SBA;

12.

pozdravlja imenovanje nacionalnih odposlancev MSP v državah članicah in te odposlance poziva, da v celoti prevzamejo svoje odgovornosti in zagotovijo, da se bodo javni organi ravnali po načelu „najprej pomisli na male“ in ustrezno upoštevali izzive, s katerimi se srečujejo MSP, ko bodo pripravljali zakonodajo, predpise in postopke, ki lahko pozitivno vplivajo na pogoje poslovanja MSP;

13.

ugotavlja, da so odposlanci MSP imenovani v političnem ali upravnem kontekstu, in priporoča, naj se več držav članic odloča za politična imenovanja, da bi bolj poudarili prioritizacijo in zavezo k izvajanju SBA ter reševanju izzivov MSP;

14.

meni, da je zanašanje na različne veljavne programe in finančne instrumente, da bi dosegli cilje iz SBA, brez dodatnega ali posebej za to namenjenega financiranja, glavna šibka točka;

15.

je seznanjen z imenovanjem novega odposlanca Evropske unije za MSP, a ponovno opozarja, da v sporočilu njegova vloga ni dovolj opredeljena, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo imel odposlanec MSP zadostna finančna sredstva in podporo na politični ravni, da bo mogoče uresničiti cilje SBA ter povečati prepoznavnost in poznavanje politične dejavnosti na področju MSP;

16.

pozdravlja namero, da se ustanovi svetovalna skupina za SBA, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic, odposlanci MSP in predstavniki organizacij MSP, in poziva k vključitvi Odbora regij kot člana v to svetovalno skupino, če želimo, da bo SBA vplival na vse ravni upravljanja, ne samo na raven Evropske unije in nacionalno raven;

17.

predlaga, da se znotraj držav članic lokalne in regionalne oblasti spodbujajo k sprejemanju načel SBA in prilagajanju njegovih ukrepov lokalnim in regionalnim posebnostim; meni, da bi se lahko pri tem zgledovali po pobudi za evropsko podjetniško regijo;

18.

ugotavlja, da je bila večina zakonodajnih predlogov SBA sprejeta, in spodbuja države članice k sprejetju statuta evropske zasebne družbe, ki naj bi spodbudil boljše izkoriščanje enotnega trga z zmanjšanjem stroškov za ustanavljanje podjetij ter poenostavil zakonodajni okvir za podporo čezmejni trgovini;

19.

poziva države članice, naj v celoti sprejmejo in izvajajo direktivo o zamudah pri plačilih, in poudarja, da je najpomembnejše vprašanje uveljavitev te direktive in da si morajo države članice prizadevati za izboljšanje kulture plačevanja pri podjetjih in javni upravi;

20.

poudarja, da je treba predlagane zakonodajne izjeme za nekatere vrste družb, novoustanovljena podjetja in mikro podjetja po potrebi uvesti tako, da to ne bo privedlo do podjetij drugega reda ter zmede na trgu;

21.

poziva k odločnejši uporabi pregleda uspešnosti pri nadziranju, ocenjevanju in primerjavi rezultatov držav članic pri izvajanju SBA ter poziva k javni objavi vseh informacij iz pregledov uspešnosti, ki naj bodo hkrati komunikacijsko orodje in spodbuda za države članice, da bodo storile še več.

22.

opozarja na probleme, s katerimi se srečujejo MSP zaradi vse strožjih pogojev za najem posojila, ki jih določajo finančne institucije (2) in ki so rezultat gospodarskega nazadovanja in sedanje mednarodne bančne krize; opozarja tudi na nesorazmeren vpliv na MSP, ki so posojilno bolj tvegana, kar tako kratkoročno kot srednjeročno resno ogroža njihovo preživetje in delovanje;

23.

spodbuja Komisijo in države članice k upoštevanju sklepnih ugotovitev z druge seje stalnega finančnega foruma za MSP marca 2011 ter se Komisiji zahvaljuje za pobude za reševanje vprašanja dostopa do posojil, kot je mikrofinančni instrument Progress, in zavezo, da se sprejme akcijski načrt za izboljšanje dostopa MSP do financiranja na zdravi tržni podlagi;

24.

se zavzema za akcijski načrt za SBA, ki bi se moral osredotočiti predvsem na zahtevne pogoje poslovanja za MSP, ki iščejo dostop do financiranja, kot so: (i) večja preglednost poslovanja med bankami ter drugimi finančnimi institucijami in MSP; (ii) kombiniranje dolžniškega in lastniškega financiranja; (iii) povečanje obsega posojil z listinjenjem; (iv) lažje čezmejne naložbe tveganega kapitala in (v) boljša ureditev za mikro posojila;

25.

meni, da je predlog „vse na enem mestu“ za financiranje MSP zanimiv, vendar ga je treba podrobneje preučiti, zato najprej predlaga, da se na nacionalni oziroma regionalni ravni (odvisno od primera) ocenijo vsi podporni mehanizmi, ki so na voljo MSP (da se vključijo programi in agencije za podporo na ravni Evropske unije ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni); poleg tega priporoča, naj Evropska komisija razmisli tudi o drugih uspešnih modelih, ki z integriranim sistemom podpore podjetjem na podlagi navzkrižnega povezovanja zagotavljajo MSP dodano vrednost, ter na lokalni in regionalni ravni v večji meri spodbudi uporabo takih modelov;

26.

pozdravlja predlog Komisije, da se dejansko izvajanje SBA vključi kot tematski vnaprejšnji pogoj za sredstva EU v okviru skupnega strateškega okvira in da se naložbe v MSP vključijo kot tematska prednostna naloga v osnutek uredbe o ESRR, ki naj bi prispevala k uresničevanju ciljev SBA na lokalni in regionalni ravni v vseh državah članicah;

27.

meni, da razlike v naravi in zahtevah programov Evropske unije, namenjenih MSP, negativno vplivajo na dostopnost financiranja, ter predlaga boljše povezovanje instrumentov Skupnosti in sredstev za MSP v proračunu Evropske unije; poziva k okrepljeni podpori vsem programom in instrumentom za spodbujanje MSP v naslednjem večletnem finančnem okviru; v tej zvezi na splošno pozdravlja določbe glede MSP v predlogu Komisije za obdobje 2014–2020, vendar se bo o njih dokončno izrazil, ko bo sklenjen dokončni dogovor o proračunu, specifičnem obsegu pomoči za MSP in konkretnih ukrepih za izvajanje te pomoči;

28.

izraža zaskrbljenost, da program za konkurenčnost in inovativnost po letu 2013 kot del skupnega strateškega okvira za raziskave in inovacije ne bo ustrezen odgovor na potrebe MSP, zato se zavzema za poseben steber, namenjen MSP v tem okviru; poziva k večji dostopnosti finančnih instrumentov in njihovi prilagoditvi potrebam MSP, med drugim z večjim poudarkom na mikrofinančnih in dolžniško-lastniških finančnih instrumentih, s podaljšanjem in širitvijo instrumentov garancij programa za konkurenčnost in inovativnost ter sklada za financiranje, in sicer na osnovi delitve tveganja znotraj okvirnega raziskovalnega programa, ter bolj pametno uporabo produktov Evropske investicijske banke, kot sta JASMINE in JEREMIE;

29.

podpira odločitev Komisije, da podaljša veljavnost začasnega okvira državnih pomoči, ki omogoča dodatno podporo MSP, do konca leta 2011, in meni, da bi morala Komisija njegovo veljavnost podaljšati tudi po letu 2011 na podlagi poročila o rezultatih okvira pri doseganju ciljev;

30.

predlaga, da nacionalne vlade razmislijo o davčnih spodbudah za novoustanovljena inovativna mala podjetja v začetnih letih njihovega poslovanja;

31.

pozdravlja predlog Komisije, v skladu s katerim bi se število upravičenih MSP povečalo, in sicer z okrepljenimi shemami jamstev za posojila, ki bodo podprla naložbe, rast, inovacije in raziskave; seznanjen je tudi z načrtovanimi predlogi za uvedbo zakonodaje za učinkovitejše delovanje trga tveganega kapitala.

32.

poudarja pomen poenostavljenih, jasnejših in skladnih zakonodajnih in upravnih pogojev poslovanja MSP ter meni, da je pri tem krepitev uporabe „testa MSP“ ključnega pomena;

33.

poziva k bolj sistematični uporabi „testa MSP“ v okviru postopka ocene učinka, in sicer že v zgodnejši fazi priprave sporočil, pa tudi pri zakonodajnih predlogih, hkrati pa tudi meni, da bi bil ta postopek učinkovitejši, če bi bil odbor za oceno učinka manj odvisen od Komisije;

34.

se odločno zavzema za to, da bi vse države članice „test MSP“ in načelo „najprej pomisli na male“ uporabljale ne samo v nacionalni zakonodaji, ampak tudi za okvire politike in upravne postopke, ki vplivajo na MSP, ter Komisiji predlaga, naj v okviru pregleda uspešnosti MSP oceni, kako se „test MSP“ uporablja v državah članicah;

35.

pozdravlja pripravljenost Komisije, da državam članicam pomaga, da se izognejo pretirano natančnemu izvajanju zakonodaje Evropske unije, za kar se je Odbor zavzel v svojem prejšnjem mnenju o Aktu za mala podjetja, v katerem je opozoril na velike ovire za vstop na trg in širitev na mikro ravni, ki jih povzroča pretirano natančno izvrševanje zakonodaje Evropske unije v nacionalni zakonodaji;

36.

popolnoma podpira uporabo načela enkratnega opravljanja formalnosti ter lokalne in regionalne oblasti spodbuja, naj to načelo uporabijo za vse zahteve MSP za upravne in regulativne informacije; poudarja pa, da obstajajo dokazi, da so javni organi pri poskusu uveljavitve prakse enkratnega opravljanja formalnosti in izmenjave zbranih podatkov naleteli na ugovore zaradi varstva in hrambe podatkov;

37.

podpira zavezo Komisije, da bo leta 2011 predstavila sklop priporočil politike za poenostavitev in reševanje izzivov odstranitve ovir za prenos podjetij, in znova opozarja na dejstvo, da je to vprašanje še posebej pomembno za prenos podjetij med družinskimi člani, zlasti zato, ker se veliko število lastnikov MSP stara in se bo v naslednjem desetletju umaknilo iz svojih družinskih podjetij. Prav tako poudarja, da se podobna vprašanja nanašajo tudi na lastnike MSP, ki vodijo podjetje;

38.

obžaluje, da je bilo do zdaj doseženega malo napredka na področju poenostavljanja stečajnih postopkov, zato države članice in Komisijo poziva, naj to vprašanje obravnavajo prednostno, prav tako pa Komisijo znova poziva, naj začne reševati podobne, pa vendar različne izzive, s katerimi se soočajo podjetniki, ki so se znašli v stiski, vendar uradno niso v stečajnem postopku;

39.

opozarja na težave, s katerimi se podjetniki, ki so se znašli v stiski, soočajo pri dostopu do sistemov socialne varnosti v državah članicah, kadar morajo zapreti svoje podjetje, v primerjavi s pravicami, ki jih imajo njihovi delavci.

40.

podpira uvedbo enotnega območja plačil v eurih za vsa podjetja v Evropi in se popolnoma strinja z izjavo sveta SEPA v maju 2011 (3), v kateri poziva k takojšnjemu sprejetju uredbe, ki bo določala končne datume prehoda tako za nakazila SEPA kot tudi za direktne obremenitve SEPA in ki bo – ko bo sprejeta – nadomestila sheme bančnih nakazil in direktnih obremenitev, ki obstajajo v državah članicah, s čimer se bo zagotovilo hitrejše in učinkovitejše izvajanje SEPA;

41.

pozdravlja izraženo zavezanost Komisije, da v celoti uveljavi Evropski kodeks najboljših praks za lažji dostop MSP do javnih naročil, ter Komisijo in države članice poziva, naj se bolje odzovejo na prejšnje pozive Odbora k spodbujanju inovativnih ukrepov za javno naročanje, da bi povečali sodelovanje MSP pri javnih naročilih; taki ukrepi so na primer razdelitev razpisov v več sklopov ali vključevanje možnosti za sodelovanje pri javnih razpisih, kadar je to primerno;

42.

poleg tega poziva, naj Komisija na nacionalni ravni spodbuja možnost, da se ponudniki prijavijo za „potni list za javna naročila“ (elektronski sistem za registracijo), s pomočjo katerega lahko MSP dokažejo, da imajo izjave in dokazila, ki jih naročniki pogosto zahtevajo med postopkom za oddajo javnega naročila. Ko bi MSP zaprosila za potni list, jim ne bi bilo treba vedno znova predložiti istih izjav in dokazil. To bi za MSP, ki pogosto sodelujejo pri postopkih za oddajo javnih naročil, pomenilo velik prihranek časa in sredstev. Potni list bi veljal določen čas, saj so časovno omejena tudi potrdila. Takšni sistemi že delujejo in dosedanje izkušnje so bile pozitivne;

43.

ponovno opozarja na večinoma neizkoriščene možnosti na področju elektronske nabave in se strinja s pozivom Komisiji in državam članicam, naj zagotovijo vzajemno priznavanje e-identifikacije in e-avtentifikacije v celotni Evropski uniji do leta 2012. Odbor zato Komisijo spodbuja, naj preveri napredek pri izvajanju tega ukrepa v letu 2011 in tako zagotovi, da se naredijo ustrezni koraki in ugotovi, katerim vprašanjem je pri njegovem izvajanju treba nameniti posebno pozornost;

44.

meni, da je treba prednosti pri zmanjšanju stroškov, ki jih ponujajo rešitve informacijske in komunikacijske tehnologije, bolje izkoristiti, saj se samo tretjina javnih naročil v Evropski uniji sedaj sprejema v elektronski obliki, zato poziva, da se tem rešitvam nameni več pozornosti v SBA ter da jih Komisija in države članice uporabljajo;

45.

znova izpostavlja dejstvo, da črni trg vse bolj ogroža preživetje zakonitih MSP, in Komisijo poziva, naj se začne ukvarjati z izzivi, ki jih ta grožnja predstavlja z vidika nepoštene konkurence in neregulirane trgovine, zlasti z ukrepi, ki lahko izboljšajo varstvo intelektualne lastnine in spodbudijo boj proti ponarejanju.

46.

priznava pomen spodbujanja in razvoja kulture podjetništva; države članice poziva, naj večji poudarek namenijo spodbujanju podjetniškega izobraževanja in podjetniške miselnosti med študenti in v okviru usposabljanja učiteljev;

47.

se zavzema za utrditev sistema evropske podjetniške regije kot dela izvajanja SBA, s čimer bi se spodbujalo podjetništvo, zagotovilo sredstvo za povezovanje regij v mreže in razširjale najboljše lokalne in regionalne prakse v podporo MSP;

48.

pozdravlja oceno programa Erasmus za mlade podjetnike in meni, da so bili v pilotni fazi programa izpolnjeni številni cilji in zagotovljena dejanska dodana vrednost Evropske unije; podpira razširitev tega programa, pod pogojem, da bodo glavne pomanjkljivosti iz pilotne faze odpravljene, pri čemer je treba zlasti zagotoviti: (a) boljše obveščanje o pobudi na splošno ter o koristih za udeležence in gostitelje; (b) vzpostavitev lokalnih/nacionalnih kontaktnih točk za odpravo težav na področju komuniciranja in promocije; (c) večjo geografsko uravnoteženost udeležbe; (d) oblikovanje programa „nadaljnje pomoči“ udeležencem za utrditev pridobljenih izkušenj ter (e) trdnejšo finančno podlago za program;

49.

je seznanjen z uvedbo mentorskih programov za podjetnice in programe podpira, hkrati pa znova opozarja na potrebe podjetnikov priseljencev, ki so zaradi okoliščin na splošno bolj podjetni in pripravljeni tvegati, ter priporoča, naj se pozornost nameni tudi potrebam mladih, manjšin in starejših podjetnikov ter razlikovanju izzivov in potreb podjetnikov iz Evropske unije ter podjetnikov, priseljenih iz tretjih držav;

50.

pozdravlja vodilno pobudo iz strategije Evropa 2020 „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“, ki upošteva nekatere posebne značilnosti MSP ter izzive zanje, ter Komisijo in države članice spodbuja, naj zagotovijo, da se politika glede znanj in spretnosti ter politika glede delovnih mest razvijata v okviru SBA, da bi se tako povečale možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter razvoj znanj in spretnosti v MSP.