11.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

C 9/71

—

meni, da bi zaradi tesnih in vsakodnevnih stikov uradnikov in drugih uslužbencev v organih lokalnih in regionalnih oblasti z javnostjo in izvoljenimi predstavniki njihova mobilnost v okviru vseživljenjskega izobraževanja v obliki začasne zaposlitve v drugi lokalni ali regionalni skupnosti okrepila njihovo vlogo prenašalcev evropskega sporočila;

—

ugotavlja, da evropska in mednarodna mobilnost uslužbencev v organih lokalnih in regionalnih oblasti državam članicam pomaga vzpostavljati sodobne in učinkovite uprave, s strukturami, človeškimi viri in sposobnostmi vodenja, ki jih zahteva izvajanje pravnega reda EU;

—

meni, da bo mobilnost pomagala zmanjšati jezikovne prepreke v Evropi, saj bo uradnike in druge uslužbence spodbudila k učenju več jezikov;

—

opozarja na nedavno sodbo Sodišča Evropske unije, ki določa, da se osebju, zaposlenemu pri javnem organu države članice, pri prenosu v drugi javni organ, ne sme „občutno znižati plača zgolj zaradi prenosa“.

Poročevalka

Mireille LACOMBE (FR/PES), članica sveta departmaja Puy-de-Dôme

1.

opozarja, da Lizbonska pogodba krepi teritorialno razsežnost evropskega povezovanja in upravičuje uvedbo upravljanja na več ravneh, za katerega Bela knjiga Odbora regij o upravljanju na več ravneh predlaga določeno število ukrepov; (1)

2.

opozarja, da je za popolno operativnost strategije Evropa 2020 treba lokalne in regionalne oblasti vključiti v njeno pripravo in izvajanje, med drugim v primeru vodilnih pobud „Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“ (2) in „Mladi in mobilnost“ (3);

3.

meni, da je za krepitev vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri širitvi EU, sosedski politiki, zunanjih odnosih, zlasti z razvojno pomočjo in v obliki decentraliziranega sodelovanja – kar je Odbor regij poudaril že v mnenju „Lokalne skupnosti: akterji razvoja“ (4) – treba prilagoditi človeške vire, da bodo lahko razumeli in predvideli evropske javne politike;

4.

meni, da bi zaradi tesnih in vsakodnevnih stikov uradnikov in drugih uslužbencev v organih lokalnih in regionalnih oblasti z javnostjo in izvoljenimi predstavniki njihova mobilnost v okviru vseživljenjskega izobraževanja v obliki začasne zaposlitve v drugi lokalni ali regionalni skupnosti okrepila njihovo vlogo prenašalcev evropskega sporočila;

5.

ugotavlja, da javni sektor predstavlja približno 20,3 % trga dela v Evropski uniji (5). Mobilnost uradnikov in drugih uslužbencev v organih lokalnih in regionalnih oblasti, katere cilj je spodbujati izmenjavo izkušenj in strokovnega znanja, sodi v okvir prostega pretoka delavcev v EU, ki ga predvideva člen 45 PDEU, in je bistvena sestavina državljanstva EU;

6.

poudarja zavzemanje OR za mobilnost, tako na področju izobraževanja kot dela, saj mobilnost poleg pomembnega prispevka k osebnemu in poklicnemu razvoju prispeva tudi h krepitvi evropske identitete, kakor tudi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Evropski uniji (6);

7.

poudarja, da so – v skladu z načelom subsidiarnosti – lokalne in regionalne oblasti v večini držav članic neposredno odgovorne za načrtovanje in zagotavljanje javnih storitev in morajo tudi skrbeti, da uprava deluje kar se da učinkovito. Lokalna in regionalna raven imata veliko znanja in izkušenj. Izmenjava dobre prakse na teh dveh ravneh bi omogočila odkriti več inovativnih pristopov;

8.

zaznava pomanjkanje obveščanja o možnostih za evropsko in mednarodno mobilnost uradnikov in drugih uslužbencev v organih lokalnih in regionalnih oblasti, kar ne lajša izmenjav med njimi.

9.

ugotavlja, da evropska in mednarodna mobilnost uslužbencev v organih lokalnih in regionalnih oblasti državam članicam pomaga vzpostavljati sodobne in učinkovite uprave, s strukturami, človeškimi viri in sposobnostmi vodenja, ki jih zahteva izvajanje pravnega reda EU;

10.

trdi, da čezmejna mobilnost prispeva h koheziji. Uradniki, ki sodelujejo v programih mobilnosti, si na lokalni, regionalni in nacionalni ravni neposredno ali posredno prizadevajo za izboljšanje družbe za vse. Raziskave kažejo, da „socialni kapital“ neposredno in pozitivno vpliva na stopnjo rasti v evropskih regijah (7);

11.

poudarja, da je poleg demokratičnega upravljanja, ki spodbuja sodelovanje zainteresirane javnosti, tudi sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti zelo pomemben dejavnik teritorialnega razvoja, zaradi raznolikosti področij delovanja ter javnih in zasebnih akterjev, ki lahko pri tem sodelujejo. To sodelovanje lahko spodbudi organizacijo proizvodnje ter trgovinske in gospodarske dejavnosti, ki koristijo lokalnemu prebivalstvu in okolju;

12.

meni, da bo mobilnost pomagala zmanjšati jezikovne prepreke v Evropi, saj bo uradnike in druge uslužbence spodbudila k učenju več jezikov;

13.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri spodbujanju čezmejne mobilnosti, njen prispevek h krepitvi evropskega povezovanja in seznanjanju držav kandidatk s pravnim redom EU. Glede na to, da so izkušnje in znanja lokalnih in regionalnih oblasti na upravnem področju zelo široka, se na tej ravni najdejo najboljše rešitve in sklepajo pomembna partnerstva.

14.

poziva Evropsko komisijo, da podpre spodbujanje evropske in mednarodne mobilnosti lokalnih in regionalnih uradnikov in drugih uslužbencev za boljše sodelovanje med mesti in regijami, s tem da vzpostavi bazo podatkov v obliki internetnega portala, ki bi združeval primere najboljše prakse, projekte, ponudbe za mobilnost ter pravne in ekonomske pogoje zanjo. Evropska komisija bi se lahko oprla na podatke, ki na nacionalni, regionalni in lokalni ravni že obstajajo, in poskrbela, da bi imeli uradniki in drugi uslužbenci v organih lokalne in regionalne oblasti do njih dostop;

15.

poudarja, da bi bilo treba upoštevati vse večjo vlogo lokalnih in regionalnih oblasti v okviru razvojne pomoči ter programov mednarodnega sodelovanja z državami v razvoju; (8)

16.

poziva, da se bolj upošteva vloga, ki jo imajo lokalne in regionalne oblasti na področju sodelovanja, na katerem so zelo aktivne; zaradi spoštovanja načela subsidiarnosti so najbolj primerne za spodbujanje dostopa do mobilnosti. Dejansko bi morale sodelovati pri razvijanju programov sodelovanja; te bi bilo treba pripravljati skupaj z uradniki in drugimi uslužbenci v organih lokalnih in regionalnih oblasti, ki upravljajo javne lokalne in evropske politike;

17.

predlaga, da bi bili tudi evropski uradniki lahko napoteni v lokalne in regionalne skupnosti;

18.

meni, da bi se to mnenje moralo nanašati na uradnike in druge uslužbence evropskih združenj za teritorialno sodelovanje (EZTS). Evropsko in mednarodno mobilnost uradnikov EU je dejansko mogoče preskusiti zlasti v čezmejnih območjih, ki imajo lahko v tem okviru vlogo evropskih laboratorijev. V tem smislu mora EU podpreti razvoj storitev obveščanja za čezmejne delavce, kar bi bil za mobilnost pomemben dejavnik;

19.

poziva države EU, ki še nimajo pravnih določb, ki bi omogočale evropsko in mednarodno mobilnost njihovih stalnih in začasnih lokalnih in regionalnih uradnikov in drugih uslužbencev ter sprejemanje lokalnih in regionalnih uradnikov tudi iz drugih držav članic, da jih po posvetovanju s socialnimi partnerji sprejmejo. Takšne zakonske določbe so smotrne za dobro opredelitev pravic in obveznosti napotenega uslužbenca. Okvirne določbe so tudi bistvene pri opredelitvi meril za mobilnost, vključno z zahtevami glede strokovnega in jezikovnega znanja, trajanjem napotitve, primerljivostjo lokalne ali regionalne oblasti, ki gostuje, s tisto, ki gosti, ter dodano vrednostjo, ki jo takšna napotitev prinaša udeleženim lokalnim in regionalnim skupnostim;

20.

opozarja na nedavno sodbo Sodišča Evropske unije (9), ki določa, da se osebju, zaposlenemu pri javnem organu države članice, pri prenosu v drugi javni organ, ne sme „občutno znižati plača zgolj zaradi prenosa“;

21.

poudarja, da je treba glede na veliko število žensk, zaposlenih v javnem sektorju, pri vseh ukrepih upoštevati pomen krepitve enakih možnosti za ženske in moške, zlasti z zagotovitvijo dostopa do ustrezne oskrbe odraslih vzdrževanih oseb in otrok, da bi lahko več žensk sodelovalo v programih mobilnosti;

22.

poudarja, da bi bilo koristno, če bi Evropska komisija v povezavi z zainteresiranimi evropskimi združenji pripravila pregled stanja na področju mobilnosti uradnikov lokalnih in regionalnih oblasti v zadnjih petih letih, vključno z oceno dodane vrednosti za lokalno ali regionalno skupnost ter pridobljenih novih znanj v primeru zaposlenih na ravni upravljanja zahtevnih projektov;

23.

predlaga, da bi Evropska komisija v sodelovanju z Odborom regij organizirala „srečanja na temo mobilnosti“, kjer bi se evropske institucije srečale z lokalnimi in regionalnimi oblastmi; tako bi omogočila izmenjave lokalnih in regionalnih uradnikov in drugih uslužbencev, udeleženih v mobilnosti, z uradniki, ki si želijo kariere v tujini. Lahko bi uvedli nagrado za mobilnost („Mobilis“), ki bi jo podelili lokalnim in regionalnim oblastem, ki se želijo zavzemati za mobilnost;

24.

predlaga, da Evropska komisija opravi študijo izvedljivosti, da bi lahko nekoč ustvarila evropski program izmenjav uradnikov in drugih uslužbencev v organih lokalnih in regionalnih oblasti;

25.

poziva k temu, da se v novih finančnih perspektivah EU ohrani finančna podpora za uslužbence v organih lokalnih in regionalnih oblasti (trenutno ta obstaja v okviru programov, kot so INTERREG IVC, URBACT in CARDS);

26.

predlaga, da Evropska komisija začne kampanjo obveščanja o dodani vrednosti mobilnosti uslužbencev organov lokalnih in regionalnih oblasti s ciljem spodbujanja izmenjave dobre prakse med lokalnimi in regionalnimi skupnostmi Evropske unije, pa tudi z lokalnimi in regionalnimi oblastmi držav kandidatk za vstop v EU in tretjih držav.