2.9.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 259/48

—

poziva, da morajo pobude, ki se glede infrastrukture sprejmejo na evropski ravni, upoštevati reševanje teh vprašanj na regionalni in lokalni ravni;

—

predlaga, da se pri obravnavi vseh projektov razvoja energetske infrastrukture upoštevajo vloga in potrebe lokalnih in regionalnih oblasti. Sistematično in natančno je treba oceniti stroške in koristi, ki bi nastali na lokalni, regionalni ali makroregionalni ravni pri izvajanju teh projektov;

—

meni, da bi bilo treba v okviru ocenjevanja energetske infrastrukture izmeriti učinek teh projektov tako na zanesljivost oskrbe z energijo kot tudi na okolje in pokrajino ter na socialno-ekonomski razvoj regij;

—

izraža veliko zadovoljstvo, da Evropska komisija daje prednost razvoju tehnologij, povezanih z razvojem pametnih omrežij. Ta omrežja bodo bistvena za dobro delovanje energetskega trga in bodo omogočila bolj učinkovito porabo virov;

—

izraža zaskrbljenost, ker Evropska komisija ni bila zmožna predlagati celovitega in podrobnega načrta financiranja za program razvoja energetske infrastrukture;

—

poziva, naj se mu omogoči, da predstavi svoja stališča glede ključnih vprašanj, kot so priprava proračuna programa, predvidene oblike financiranja, višina prispevkov, ki bodo bremenili posamezne akterje, zlasti lokalne in regionalne oblasti, pa tudi vse potrošnike.

Poročevalec

Michel LEBRUN (BE/EPP), član parlamenta francoske skupnosti

Referenčni dokument

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje

COM(2010) 677 konč.

1.

izraža zadovoljstvo, da je Evropska unija polno zavezana izvajanju obsežne in zelo pomembne dejavnosti sočasnega razvoja evropskega energetskega nadomrežja, učinkovitih povezav in decentraliziranih pametnih omrežij, ter pozdravlja dejstvo, da se v okviru pobude končno ustrezno upoštevajo obrobne regije, ki naj bi bile vključene v omenjena omrežja. Z vzpostavitvijo teh struktur se bosta okrepili teritorialna kohezija in medregionalna solidarnost, vendar pod izrecnim pogojem, da se bodo pri pripravi teh projektov v celoti upoštevali pomisleki in interesi vseh akterjev;

2.

zato pozdravlja sporočilo Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje, v katerem Evropska komisija potrjuje pomen zagotavljanja udeležbe lokalnih in regionalnih oblasti v celotnem procesu odločanja o posodobitvi evropske energetske infrastrukture ter pri razvoju prihodnjega integriranega nadomrežja. Odbor regij poudarja, da je treba njihovo udeležbo predvideti že v začetni fazi obravnave projektov;

3.

poudarja, da bodo lokalne in regionalne oblasti pomemben dejavnik za uspeh projektov, ki jih predlaga Komisija, saj imajo zmogljivosti in pristojnosti na številnih področjih, povezanih z načrtovanjem, izdajanjem dovoljenj, vlaganji, javnimi naročili, proizvodnjo, prenosom, distribucijo in nadzorom porabe energije, izboljšanjem energetske učinkovitosti ter obdelavo in shranjevanjem energetskih odpadkov. V tem smislu morajo vse pobude, ki se glede infrastrukture sprejmejo na evropski ravni, upoštevati reševanje teh vprašanj na regionalni in lokalni ravni;

4.

zlasti pozdravlja pozornost, ki se namenja mehanizmom regionalnih skupin. Ti mehanizmi spodbujajo in pospešujejo postopke načrtovanja, financiranja, izvajanja, spremljanja in nadzora načrtovanih projektov. Poleg tega bo treba sistematično oblikovati namenske regionalne platforme, da bosta mogoča polno sodelovanje in vključenost vseh regionalnih in lokalnih akterjev, ki jih zadeva uvajanje nove energetske infrastrukture;

5.

poziva, naj se posebna pozornost nameni sistematičnemu in pravočasnemu obveščanju državljanov o uvajanju nove infrastrukture. Lokalnim in regionalnim oblastem, ki so v neposrednem stiku z ljudmi, je treba zagotoviti sredstva in strukture, ki jim bodo omogočili, da ustrezno obveščajo javnost in se z njo posvetujejo ter tako zagotovijo njeno podporo in pripadnost projektu. Prav tako je pomembno, da Komisija zagotovi večjo preglednost pri oblikovanju modelov, ki se uporabljajo za opredelitev potreb glede energetske infrastrukture, poskrbi za konkurenco med oblikovalci teh modelov ter lokalne in regionalne oblasti podrobno seznani s parametri in metodami izračuna, uporabljenimi za oblikovanje teh modelov.

6.

se strinja z ugotovitvijo Evropske komisije, da bo lahko Evropska unija uresničila svoje cilje glede obnovljivih virov energije, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in porabe energije ter zanesljivosti oskrbe z energijo samo, če bo znatne naložbe namenila za razvoj energetsko čim učinkovitejšega gospodarstva, kar se med drugim nanaša na posodobitev vseevropskih omrežij, razvoj povezav in vključitev obnovljivih virov energije v ta omrežja, kar je prednostnega pomena. To je mogoče uresničiti zlasti z obsežnim razvojem srednjenapetostnih in nizkonapetostnih omrežij, ki so nujna za zagotovitev decentralizirane proizvodnje energije iz obnovljivih virov;

7.

opozarja Komisijo na nedavno sprejeto resolucijo Odbora regij o posledicah naravnih katastrof in jedrske nesreče na Japonskem: nauki za Evropsko unijo, zlasti na točke 14 do 16, ter poziva, da se pri načrtovanju prihodnje energetske infrastrukture ta stališča upoštevajo. Poleg tega poziva, naj se ustrezno upoštevajo cilji glede zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2050. Posebej pomembno je natančno preverjati, ali vse države dosegajo ali presegajo svoje cilje glede zmanjšanja emisij fosilnih goriv, kot so premog, nafta in zemeljski plin;

8.

poudarja, da je treba opredeliti, kje bi bilo mogoče – glede na njen relativni pomen – izboljšati ali posodobiti obstoječo infrastrukturo in kje je potrebna nova obsežna infrastruktura;

9.

poudarja, da je treba predvideti dodatne ukrepe za uravnavanje povpraševanja in potrebne ukrepe za dosego ciljev glede varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti do leta 2020. Potrebe po energetski infrastrukturi bodo odvisne od naše zmožnosti za racionalno rabo energije;

10.

poudarja, da bi lahko z ustreznimi nacionalnimi in evropskimi politikami prihodnjemu evropskemu nadomrežju omogočili, da postane gonilna sila za dokončanje evropskega notranjega trga za električno energijo in zemeljski plin ter spodbudi učinkovito konkurenco na tem področju. Odbor regij meni, da sta dokončanje projekta učinkovitega enotnega trga in oblikovanje delujočega integriranega evropskega energetskega omrežja nujno potrebna, da se doseže raven blaginje in kohezije, ki je predvidena v okviru ciljev strategije Evropa 2020;

11.

ugotavlja pomen zagotavljanja učinkovite plinske infrastrukture za spodbujanje diverzifikacije in zanesljivosti oskrbe z energijo, pa tudi za zmanjšanje energetske odvisnosti nekaterih regij, ter poudarja, da je treba oblikovati predpise glede plinske infrastrukture, da se zagotovi večja prožnost, zlasti pa, da se omogočijo povratni tokovi ter se tako odpravi odvisnost posameznih regij od enega samega vira oskrbe; meni, da je treba pri razvoju plinske infrastrukture v celoti upoštevati zmogljivosti terminalov za utekočinjeni (LNG – liquefied natural gas) in stisnjeni (CNG – compressed natural gas) zemeljski plin;

12.

meni, da ukrepi, ki so predlagani v sporočilu Evropske komisije in se nanašajo na izpolnitev potreb po naložbah na področju proizvodnje in prenosa energije, dopolnjujejo tretji sveženj ukrepov;

13.

v tem okviru priznava pomen energetskih regulatorjev, ki zagotavljajo ustreznost in učinkovitost naložb v energetsko infrastrukturo, ne glede na to, ali so centralizirane ali decentralizirane;

14.

izraža veliko zadovoljstvo, da se prednost daje razvoju tehnologij, povezanih z razvojem pametnih omrežij. Ta omrežja bodo bistvena za dobro delovanje energetskega trga in bodo omogočila bolj učinkovito porabo virov. Odbor regij poziva, naj se vzpostavi platforma za posvetovanje, obveščanje in izmenjave glede prihodnjega pametnega omrežja;

15.

meni, da je energetska učinkovitost močno in stroškovno učinkovito orodje za doseganje trajnostne energetske prihodnosti, ki lahko delno prispeva k zmanjšanju potreb po naložbah v energetsko infrastrukturo;

16.

izraža zaskrbljenost, ker Evropska komisija ni bila zmožna predlagati celovitega in podrobnega načrta financiranja za program razvoja energetske infrastrukture. Zato obžaluje, da ne more predstaviti svojih stališč glede ključnih vprašanj, kot so priprava proračuna programa, predvidene oblike financiranja, višina prispevkov, ki bodo bremenili posamezne akterje, zlasti lokalne in regionalne oblasti, pa tudi vse potrošnike;

17.

podpira zamisel Evropske komisije, da se ustvari evropski infrastrukturni sklad, ki bo zagotavljal financiranje vseh večjih infrastrukturnih projektov v evropskem interesu na področju energije, širokopasovnih povezav in prometa, vključno z vseevropskimi prometnimi omrežji;

18.

obžaluje, da niso bili določeni kvantitativni cilji v zvezi s koristmi, ki naj bi jih prinesla ta strategija;

19.

zato odločno poziva, naj se čim prej pripravijo in sporočijo izčrpne in podrobne informacije o oblikah in sredstvih financiranja, ki jih predvideva Komisija, in se mu omogoči, da se v prihodnje izreče o teh vprašanjih;

20.

predlaga, da se pri obravnavi vseh projektov razvoja energetske infrastrukture upoštevajo vloga in potrebe lokalnih in regionalnih oblasti. Sistematično in natančno je treba oceniti stroške in koristi, ki bi nastali na lokalni, regionalni ali makroregionalni ravni pri izvajanju teh projektov. V okviru tega ocenjevanja bi bilo treba izmeriti učinek teh projektov tako na zanesljivost oskrbe z energijo kot tudi na okolje in pokrajino ter na socialno-ekonomski razvoj regij. Znano je, da je nasprotovanje javnosti velika ovira za razvoj energetske infrastrukture. Lokalnim skupnostim je treba dokazati, da jim bo razvoj energetske infrastrukture in njen pozitivni vpliv na okolje prinesel koristi. Tako lahko bistveno prispevamo k odpravi teh nasprotovanj;

21.

priznava, da je nacionalna raven ključnega pomena pri usklajevanju naložb v omrežja in povezave. Vendar pa Odbor regij znova poudarja, da znaten delež proizvodnje energije iz obnovljivih virov in manjše porabe energije, zlasti v stavbah, temelji na lokalnih in regionalnih pobudah;

22.

ugotavlja, da se lahko z razvojem infrastrukture za prenos električne energije med EU in tretjimi državami poveča – v nekaterih primerih pa nastane – tveganje selitve virov CO2, zato Komisijo poziva, naj čim prej preuči možnosti za preoblikovanje evropskega sistema trgovanja z emisijami, da bi preprečili selitve virov CO2. Treba bi bilo predvideti še druge možnosti, kot na primer mehanizem za vključevanje ogljika.

23.

priznava gospodarski, okoljski in socialni pomen projekta posodobitve evropske energetske infrastrukture, ki bo pritegnil podjetja in prispeval k ustanavljanju novih podjetij ter podprl ustvarjanje številnih novih delovnih mest v energetskem sektorju. Regije in občine bi lahko te pozitivne učinke občutile najprej;

24.

poudarja, da je treba večji pomen dati vključevanju zmogljivosti proizvodnje energije iz obnovljivih virov v vseevropska energetska omrežja, in sicer iz lokalnih in regionalnih omrežij, s čimer bi jim omogočili, da se povežejo s prenosnimi in distribucijskimi omrežji, ter s tem podprli njihov razvoj;

25.

poziva zlasti k izvedbi potrebnih infrastrukturnih sprememb, da se razvijejo pametna omrežja, ki malim in srednje velikim podjetjem ter zadrugam omogočajo proizvajati lastno zeleno energijo ter jo deliti z drugimi podjetji in zadrugami v regijah; Evropski komisiji predlaga, da organizira posebno konferenco z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter zainteresiranimi stranmi za zagon preoblikovanja evropske proizvodnje električne energije;

26.

meni, da je treba poudariti možnosti za inovacije in tehnološki razvoj, ki jih ta strategija nudi evropskim podjetjem iz sektorja opreme v zvezi z njihovim vodilnim položajem in konkurenčnostjo (zlasti na področju električne energije, kot so proizvodnja energije iz obnovljivih virov, pametna omrežja z zelo visoko učinkovitostjo, novi sistemi shranjevanja električne energije ali spodbujanje električnih vozil), ter poziva k okrepitvi evropske strategije za energetske tehnologije in pobud okvirnih programov za raziskave in razvoj v tem sektorju;

27.

ugotavlja, da brez učinkovitejših in bolj pametnih omrežnih infrastruktur ni mogoče pričakovati napredka na področju potrošniških cen, inovacij in zanesljivosti oskrbe z energijo, zlasti v regijah, ki so z gospodarskega vidika manj zanimive za podjetja, kot so na primer obrobne, redko poseljene in gospodarsko manj razvite regije;

28.

opozarja, da je centralizirana proizvodnja energije v velikih elektrarnah še vedno pomembna za delovanje evropskega notranjega energetskega trga, vendar pa jo je treba izdatno dopolniti z objekti za decentralizirano proizvodnjo energije ter pametnimi sistemi za nadzor in prevoz. Zato Odbor regij poudarja, da je treba mesta in regije bolj spodbujati k razvoju sistemov in tehnologij za decentralizirano proizvodnjo energije, saj lahko prispeva k preprečevanju monopolov v energetskem sektorju, spodbuja večje vključevanje prebivalstva ter s tem boljše sprejemanje bolj trajnostnega energetskega gospodarstva;

29.

poudarja, da bo decentralizacija proizvodnje energije v obliki vzpostavljanja manjših centrov proizvodnje na okoljsko sprejemljivih območjih na lokalni in regionalni ravni učinkovit ukrep za mesta in regije ter za razvoj čistih obnovljivih virov energije, s čimer bi spodbudili varstvo okolja in boj proti podnebnim spremembam;

30.

dodaja, da bo z razvojem virov decentralizirane proizvodnje prav tako mogoče postopno odpraviti energetsko odvisnost Evropske unije kot celote od zunanjih dobaviteljev in tako povečati zanesljivost oskrbe z energijo;

31.

poziva, da ga je treba vključiti v pripravo metodologije za opredelitev konkretnih projektov kot projektov evropskega interesa in potrebnih sredstev za prožno izvajanje teh prednostnih nalog v skladu z lokalnimi in regionalnimi posebnostmi glede pogojev na trgu in tehnoloških možnosti;

32.

podpira oblikovanje namenskih platform na makroregionalni ravni, ki bodo olajšale izvajanje opredeljenih prednostnih nalog. Te platforme bi bilo treba uporabljati že na začetku izvajanja projektov in jih nato vključiti v vse faze izvajanja, od priprave načrtov financiranja do priprave proračuna za te načrte;

33.

v zvezi s tem izrecno pozdravlja pobudo severnomorskih sosed EU in Norveške za priobalno omrežje, katere cilj je bolje usklajevati razvoj pridobivanja energije vetra na morju in razvoj infrastrukture v severnih morjih; energija vetra bo imela namreč odločilno vlogo pri doseganju energetskih in podnebnih ciljev EU;

34.

predlaga, naj se bistveno okrepi vloga regionalnih pobud na področju energije tako, da se posebnim organom dodelijo naloge v zvezi s tehničnim in finančnim načrtovanjem ter oceno učinka teh projektov. Zelo zaželena je tudi vzpostavitev ad hoc regionalnih struktur, pod pogojem, da se tem strukturam zagotovijo učinkoviti načini delovanja in mehanizmi odločanja;

35.

pozdravlja zelo spodbudne rezultate ustanovitve skupin na visoki ravni na področju medregionalnega in mednarodnega sodelovanja. Vendar pa bi Odbor regij želel, da bi se v tovrstnih strukturah slišal glas manjših regionalnih in lokalnih skupnosti;

36.

se strinja s Komisijo, ki obžaluje, da so trenutno postopki izdajanja dovoljenj na področju energetske infrastrukture prepočasni, in poziva k poenostavitvi, boljšemu usklajevanju in izboljšanju teh postopkov. Vendar pa ni sprejemljivo, da bi iz postopkov izdajanja dovoljenj izključili lokalne in regionalne oblasti, ki nosijo največjo odgovornost in najbolj čutijo učinek, ki ga imajo posamezni energetski projekti na prebivalce;

37.

pozdravlja predlog ustanovitve kontaktnega organa, ki bi deloval po načelu „vse na enem mestu“ in ki bi bil vmesnik med avtorji projekta in udeleženimi pristojnimi organi na nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni. Odbor regij poudarja, da se pri tem ne sme posegati v pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti;

38.

poziva, naj se uvedejo ustrezni časovni roki za izdajo dovoljenj, da se zagotovita ustrezno in celovito ocenjevanje projektov ter udeležba zainteresiranih strani, hkrati pa olajšata načrtovanje in razvoj infrastruktur;

39.

znova poudarja svojo željo, da bi državljane vključili v postopek sprejemanja odločitev že v začetni fazi obravnave projektov. To sodelovanje mora biti jasno, odprto in konkretno ter zagotavljati potrebno preglednost, tako da bodo državljani podprli skupne projekte. Javnost je treba čim bolje seznaniti s časovnim razporedom, da bo lahko vsak prispeval svoje stališče in dobil odgovore na svoja vprašanja;

40.

želi dejavno sodelovati pri razvoju smernic za povečanje preglednosti in predvidljivosti postopka izdajanja dovoljenj, da bodo smernice zadovoljivo izpolnjevale cilje obveščanja in komuniciranja o negativnih in pozitivnih učinkih projektov, preglednosti, upoštevanju objavljenih mnenj ter spremljanju projektov in javnega mnenja;

41.

poziva, naj se posebna pozornost nameni obveščanju javnosti o prednostih razvoja infrastrukture in pametnih omrežij za potrošnike in državljane na področju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti. Zagotoviti je treba uravnoteženo obveščanje, pri čemer se ne bi smele prikrivati težave, s katerimi se bodo morali soočiti državljani. Samo na podlagi obsežnega in preglednega obveščanja bodo lahko ljudje razumeli težo teh izzivov in lažje sprejeli negativne učinke. Obveščanje je treba tudi prilagoditi vsaki situaciji posebej ter pri tem zagotoviti natančne in ustrezne informacije;

42.

predlaga vzpostavitev učinkovitih, dostopnih in pravičnih sistemov odškodnin za prebivalce, ki jih bodo še posebej prizadele negativne posledice izvajanja projektov. Odškodnine bi morale biti dovolj visoke, da bi lahko lokalne in regionalne oblasti negativne posledice izravnavale in tako zagotovile, da jih bo javnost vsaj sprejemala, če že ne podprla;

43.

podpira zamisel, da se predvidijo ugodnosti in spodbude za regije, ki omogočajo pravočasno izdajanje dovoljenj za projekte v evropskem interesu, pod pogojem, da se s temi projekti ne bo skušalo zaobiti potrebnih previdnostnih ukrepov, kot sta ocena učinka in javno posvetovanje. Odbor regij prav tako poziva, naj se spodbude zagotovijo tudi za lokalne oblasti;

44.

se strinja s Komisijo, da bi bilo zelo priporočljivo sistem spodbud razširiti na vse projekte, ki se uvajajo na lokalni in regionalni ravni na področju proizvodnje, pa tudi prenosa in distribucije obnovljivih virov energije;

45.

bi želel sodelovati pri razvoju orodja za podporo projektom, ki bo regijam in nacionalnim oblastem pomagalo pri načrtovanju infrastrukture in razvoju projektov. V tem okviru bo treba obvezno upoštevati presojo vplivov na okolje, pa tudi socialno-ekonomski učinek projektov na regionalni in lokalni ravni;

46.

izraža zaskrbljenost, da od skupno 200 milijard EUR sredstev za naložbe, ki jih je predvidela Evropska komisija, ostaja neporabljenih več kot 60 milijard EUR;

47.

še posebej podpira spodbujanje zasebnih virov naložb s sprejetjem zakonodaje za obravnavo dodeljevanja stroškov večjih tehnološko zapletenih ali čezmejnih projektov. Številni makroregionalni projekti, ki so zaradi primanjkljaja pri financiranju ogroženi, bi lahko imeli neposredno korist od teh novih zakonodajnih predpisov;

48.

podpira pobudo Komisije za optimizacijo spodbud iz javnih in zasebnih virov z zmanjšanjem tveganja za vlagatelje. Tako bodo lokalne in regionalne oblasti z vidika optimizacije dobička, varnosti naložb in pozitivnega učinka za družbo lahko vlagale v projekte, ki se jim bodo zdeli najustreznejši;

49.

izraža obžalovanje, da ni dovolj natančnih in konkretnih informacij glede sredstev in finančnega okvira, ki jih bo mogoče zagotoviti za te spodbude. Odbor regij poziva, naj se pri finančnih mehanizmih, ki bodo obravnavani v prihodnosti, uporabijo merila prožnosti, prilagojenosti različnim obstoječim vrstam tveganja in upoštevanja specifičnih finančnih potreb posameznih projektov;

50.

predvsem poziva Evropsko komisijo, naj preuči oblike finančne udeležbe različnih akterjev, tudi lokalnih in regionalnih oblasti, pri razvoju energetske infrastrukture. To bi najprej spodbudno vplivalo na uvajanje in razvoj omenjenih projektov. Poleg tega bi z vidika finančnega dobička, ki bi ga ustvarili z uporabo infrastrukture v prihodnje, lahko pridobili podporo javnosti za projekt;

51.

poziva, naj se prednost da naložbam v projekte, ki bodo prispevali k uresničevanju ciljev 20-20-20, kot so razvoj pametnih omrežij, vključitev obnovljivih virov energije v evropsko nadomrežje ter vključitev vseh obrobnih regij in občin v nadomrežje in povezave;

52.

poudarja bistveno vlogo pametnih omrežij pri povečanju odgovornosti posameznikov glede porabe energije. Pametna omrežja, pametni električni števci in ustrezni aparati za potrošnike, ki zagotavljajo ne samo energijo, ampak tudi informacije o obsegu in vrsti porabljene energije, lahko ustvarjajo potencial za varčevanje z energijo. Ta omrežja lahko prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in izboljšanju energetske učinkovitosti. Zato je treba spodbujati nadaljnji razvoj in uvajanje tovrstnih tehnologij. Poudarja, da morajo lokalne in regionalne skupnosti na podlagi nacionalnih načrtov in evropskih programov do leta 2020 razviti pilotne projekte s področja pametnih omrežij in pri tem posebno pozornost nameniti projektom med obmejnimi regijami;

53.

poziva, naj se prednostne naloge na področju financiranja in podpore za projekte posodobitve energetske infrastrukture oblikujejo na podlagi naslednjih meril: razvoj lokalne proizvodnje in distribucije energije iz obnovljivih virov, dokončanje enotnega trga za električno energijo in zemeljski plin, podpora potrošnikom s tem, ko bi prispevali k njihovi večji udeležbi ob učinkovitejši porabi energije, pa tudi z zagotavljanjem možnosti za njihovo lokalno, tj. lastno proizvodnjo energije ter za prodajo morebitnih presežkov lokalno proizvedene energije. Za uresničitev ciljev „20-20-20“ so poleg tega potrebne naložbe v povečanje učinkovitosti, s katerimi bomo zamenjali in posodobili mreže ter s tem zmanjšali izgube energije pri pretvorbi in prenosu;

54.

poziva k spodbujanju razvoja sistemov za pokrivanje lastne porabe na podlagi obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visoko zmogljivostjo. Zagotoviti je treba, da bodo energetska omrežja oblikovana tako, da bodo dajala prednost takim sistemom.