52010PC0610

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 27.10.2010

COM(2010) 610 konč.

2010/0302 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih

(Kodificirano besedilo)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Komisija v okviru Evrope državljanov pripisuje veliko pomembnost poenostavitvi in pojasnitvi prava Unije, da bi to postalo jasnejše in dostopnejše državljanom, s čimer bi slednji dobili nove priložnosti in možnost uveljavljanja posebnih pravic, ki jim jih to pravo podeljuje.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostanejo razpršeni, tako da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v poznejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil je potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov.

Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eno od bistvenih načinov za to, da bi bilo pravo Unije jasno in pregledno.

2. Komisija je 1. aprila 1987 sprejela odločitev[1], s katero je svojemu osebju dala navodilo, naj bodo vsi akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morale službe v še krajših obdobjih prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere so odgovorne, da bi zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov.

3. To je bilo potrjeno s sklepi Evropskega sveta, sprejetimi v Edinburgu (december 1992)[2], s poudarkom na pomembnosti kodifikacije , saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času.

Kodifikacije je treba izvesti ob polnem upoštevanju običajnega postopka za sprejetje aktov Unije.

Glede na to, da vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija , niso dovoljene, so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitro sprejetje kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek.

4. Namen tega predloga je začeti s kodifikacijo Direktive Sveta 87/402/EGS z dne 25. junija 1987 o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih[3]. Nova direktiva bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni[4]; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se kodificirajo in jih torej zgolj združuje s tistimi oblikovnimi spremembami , ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije.

5. Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodnega prečiščenega besedila , v 22 uradnih jezikih, Direktiva 87/402/EGS in aktov o njeni spremembi, ki jo je opravil Urad za publikacije Evropske unije, s pomočjo sistema za obdelavo podatkov . Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starimi in novimi številkami prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi IX h kodificirani direktivi.

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

2010/0302 (COD)

Predlog

DIREKTIVA …/…/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih

(Kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA–

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena Ö 114 Õ Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora[5],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ê

1. Direktiva Sveta 87/402/EGS z dne 25. junija 1987 o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem, na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih[6] je bila večkrat[7] bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

ê 87/402/EGS, uv. izjava (3) (prilagojeno)

2. Ö Direktiva 87/402/EGS je ena od posamičnih direktiv v sistemu ES-homologacije iz Direktive Sveta 74/150/EGS, ki je bila nadomeščena z Direktivo 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS[8] in je uvedla tehnične predpise za oblikovanje in konstrukcijo kmetijskih ali gozdarskih traktorjev v zvezi z varnostnimi konstrukcijami pri prevrnitvi, vgrajenimi pred voznikovim sedežem. Ti tehnični predpisi se nanašajo na približevanje zakonodaje držav članic, da se omogoči uporaba postopka ES-homologacije iz Direktive 2003/37/EGS za vsak tip traktorja. Zato se določbe Direktive 2003/37/ES o kmetijskih ali gozdarskih traktorjih, njihovih priklopnikih in zamenljivih vlečnih strojih ter o njihovih sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah vozil nanašajo na to direktivo. Õ

ê

3. Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe direktiv, ki so določeni v delu B Priloge VIII –

ê 87/402/EGS

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

Ta direktiva se nanaša na traktorje, kot so opredeljeni v Ö členu 2(j) Direktive 2003/37/ES Õ, z naslednjimi značilnostmi:

ê 87/402/EGS

(a) oddaljenost od tal največ 600 mm pod najnižjimi deli sprednje in zadnje preme, upoštevajoč diferencial;

(b) stalen ali nastavljiv najmanjši kolotek na osi s širšimi pnevmatikami, manj kot 1 150 mm. Ob predpostavki, da je na osi s širšimi pnevmatikami kolotek nastavljen na širino največ 1 150 mm, mora obstajati možnost, da se nastavi širina koloteka druge osi tako, da zunanji robovi ožjih pnevmatik ne segajo preko zunanjega roba pnevmatik na drugi osi; kadar so na obeh oseh nameščene pnevmatike in kolesni obroči enakih mer, mora biti stalna ali nastavljiva širina koloteka obeh osi manj kot 1 150 mm;

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

(c) masa Ö večja od Õ 600 Ö in ne večja kot Õ 3 000 kg neobremenjenega traktorja, kakor je opredeljena v Ö točki 2.1 vzorca A Priloge I k Direktivi 2003/37/ES Õ, vključno z varnostno konstrukcijo, nameščeno v skladu s to direktivo, in največjimi merami pnevmatik, ki jih priporoča proizvajalec.

ê 87/402/EGS

Člen 2

1. Vsaka država članica podeli ES-homologacijo sestavnega dela za vsak tip varnostne konstrukcije in njeno pritrditev, ki izpolnjuje zahteve za konstrukcijo in preskušanje, določene v Prilogah od I in II.

2. Država članica, ki je podelila ES-homologacijo sestavnega dela, sprejme zahtevane ukrepe, da preveri, če je nujno, in po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi drugih držav članic, ali proizvedeni izdelki ustrezajo homologiranemu tipu. Takšno preverjanje je omejeno na naključne vzorce.

Člen 3

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

Države članice izdajo proizvajalcu traktorja ali varnostne konstrukcije oziroma njegovemu pooblaščenemu zastopniku za vsak tip varnostne konstrukcije in njene pritrditve na traktor, ki ga homologirajo po določbah člena 2, oznako ES-homologacije sestavnega dela v skladu Ö s primerom Õ iz Priloge IV.

ê 87/402/EGS

Države članice morajo ustrezno ukrepati, da preprečijo uporabo oznak, ki bi utegnile ustvarjati zmedo med varnostno konstrukcijo, ki je pridobila homologacijo sestavnega dela po členu 2, in drugimi napravami.

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

Člen 4

Država članica ne Ö prepoveduje Õ dajanja Ö v promet Õ varnostnih konstrukcij ali delov za njeno pritrditev na podlagi njihove sestave, če imajo oznako ES-homologacije sestavnega dela.

Vendar pa lahko države članice prepovejo dajanje v promet varnostne konstrukcije, ki imajo oznako ES-homologacije sestavnega dela, če ta ne ustreza homologiranemu tipu.

ê 87/402/EGS

Ta država članica nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo o sprejetih ukrepih in o razlogih zanje.

Člen 5

Pristojni organi vsake od držav članic v enem mesecu pošljejo pristojnim organom drugih držav članic izvode certifikata o ES-homologaciji sestavnega dela, vzorec takega certifikata je v Prilogi V, ki ga izpolnijo za vsak tip varnostne konstrukcije, ki mu podelijo ali zavrnejo homologacijo.

Člen 6

1. Če država članica, ki je podelila ES-homologacijo sestavnega dela, ugotovi, da več varnostnih konstrukcij in delov za njihovo pritrditev, ki imajo enako oznako ES-homologacije sestavnega dela, ne ustreza homologiranemu tipu, sprejme ustrezne ukrepe, da bi zagotovila skladnost izdelanih primerkov s homologiranim tipom.

Pristojni organi te države članice obvestijo pristojne organe drugih držav članic o sprejetih ukrepih, ki lahko pri večjih in ponovljivih odstopanjih pripeljejo do preklica ES-homologacije sestavnega dela.

Ti pristojni organi morajo sprejeti enake ukrepe, če jih pristojni organi drugih držav članic obvestijo o takšnih neskladjih.

2. Pristojni organi držav članic se v enem mesecu medsebojno obvestijo o preklicu ES-homologacije sestavnega dela in o razlogih za takšen ukrep.

Člen 7

Pri vsaki odločitvi, sprejeti pri izvajanju te direktive v zvezi z zavrnitvijo ali s preklicem ES-homologacije varnostne konstrukcije in njene pritrditve ali prepovedjo njenega dajanja v promet oziroma uporabe, je treba podrobno navesti razloge zanjo.

Tako odločitev je treba sporočiti zadevni stranki in jo hkrati obvestiti o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo po veljavni zakonodaji držav članic, in o rokih za njihovo uveljavljanje.

ê 87/402/EGS

Člen 8

ê 2000/22/ES (prilagojeno)

1. Ö Glede traktorjev, ki izpolnjujejo zahteve, določene v tej direktivi, Õ države članice ne smejo:

(a) zavrniti podelitve ES-homologacije ali podelitve nacionalne homologacije za tip traktorja;

(b) prepovedati prvega začetka obratovanja traktorjev.

2. Države članice lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije za tip traktorja, ki ne izpolnjuje zahtev Ö , določenih v tej Õ direktivi.

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

Člen 9

1. Nobena država članica ne sme zavrniti Ö registracije Õ ali prepovedati prodaje ali uporabe katerega koli traktorja iz razlogov, ki se nanašajo na varnostno konstrukcijo ali njeno pritrditev, če imata oznako ES -homologacije sestavnega dela in če so izpolnjene zahteve, ki so določene v Prilogi VI.

Vendar pa lahko države članice ob upoštevanju Pogodbe uvedejo na določenih območjih omejitve pri uporabi traktorjev, omenjenih v Ö Členu 1 Õ, kjer to narekuje varnost glede na posebno vrsto nekaterih terenov ali pridelkov. Države članice obvestijo Komisijo o vseh takšnih omejitvah še pred njihovo izvedbo in o razlogih za tak ukrep.

ê 87/402/EGS

2. Ta direktiva ne vpliva na pravico držav članic da, ob upoštevanju Pogodbe, podrobno navedejo zahteve, ki se jim zdijo potrebne za zagotavljanje varnosti delavcev, ki uporabljajo te traktorje, če to ne pomeni, da varnostno konstrukcijo spremenijo tako, kakor ni določeno v tej direktivi.

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

Člen 10

1. V zvezi z ES-homologacijo Ö je Õ vsak traktor, na katerega se nanaša člen 1, opremljen z varnostno konstrukcijo.

2. Varnostna konstrukcija iz odstavka 1, razen če gre za varnostno konstrukcijo, ki je vgrajena zadaj, ustreza zahtevam, določenim v prilogah I in II k tej direktivi ali v Ö prilogah I do IV k direktivama Õ 2009/57/EC[9] ali 2009/75/EC[10] Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 11

Ö Spremembe Õ, ki so potrebne za prilagajanje zahtev iz prilog Ö I do VII Õ k tej direktivi tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom, Ö iz člena 20(3) Õ Direktive Ö 2003/37/ES Õ.

Člen 12

Države članice predložijo Komisiji besedil o temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

ê

Člen 13

Direktiva 87/402/EGS, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge VIII, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in začetka uporabe direktiv, ki so določeni v delu B Priloge VIII.

Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IX.

Člen 14

Ta direktiva začne veljati 1. maja 2011.

ê 87/402/EGS

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

ê 87/402/EGS

PRILOGA I

POGOJI ZA ES-HOMOLOGACIJO SESTAVNEGA DELA

ê 2010/22/ES, člen 4 in Priloga IV, tč. 1.

1. Uporabljajo se opredelitve in zahteve iz točke 1 Kodeksa 6[11] Sklepa OECD C(2008) 128 iz oktobra 2008, razen točke 1.1 (Kmetijski in gozdarski traktorji), v katerih je navedeno:

"1. Opredelitev pojmov

1.1 [se ne uporablja]

1.2 Varnostna konstrukcija pri prevrnitvi

Varnostna konstrukcija pri prevrnitvi (varnostna kabina ali okvir), v nadaljnjem besedilu: varnostna konstrukcija, pomeni konstrukcijo na traktorju, katere bistveni namen je preprečiti ali zmanjšati nevarnost za voznika zaradi prevrnitve traktorja med običajno uporabo.

Značilnost varnostne konstrukcije pri prevrnitvi je zagotovitev varnega prostora, ki je dovolj velik, da zaščiti voznika, ki sedi znotraj obrisa varnostne ali v prostoru, omejenem z več ravnimi črtami od zunanjih robov konstrukcije do katerega koli dela traktorja, ki lahko pride v stik s tlemi in lahko podpre traktor v tem položaju, če bi se traktor prevrnil.

1.3 Kolotek

1.3.1 Predhodna opredelitev: sredinska ravnina kolesa

Sredinska ravnina kolesa je enako oddaljena od dveh ravnin, ki vključujeta obode kolesnih obročev na njihovih zunanjih robovih.

1.3.2 Opredelitev koloteka

Navpična ravnina skozi os kolesa seka njegovo sredinsko ravnino po ravni črti, ki se na eni točki stika s podporno površino. Če sta A in B torej točki, tako določeni za kolesi na isti osi traktorja, je širina koloteka razdalja med točkama A in B. Kolotek se lahko torej določi za sprednja in zadnja kolesa. Pri dvojnih kolesih je kolotek razdalja med ravninama, ki sta sredinski ravnini parov koles.

1.3.3 Dodatna opredelitev: sredinska ravnina traktorja

Upoštevati je treba skrajne položaje točk A in B za zadnjo os traktorja, kar pomeni največjo mogočo vrednost za kolotek. Navpična ravnina, ki je pravokotna na daljico AB v njeni središčni točki, je sredinska ravnina traktorja.

1.4 Medosna razdalja

Razdalja med navpičnima ravninama, ki potekata skozi daljici AB, kot je opredeljeno v točki 1.3, tj. daljico za sprednji kolesi in daljico za zadnji kolesi.

1.5 Določitev indeksne točke sedeža; nastavitev sedeža za preskus

1.5.1 Indeksna točka sedeža (SIP – seat index point)[12]

Indeksna točka sedeža se določi po standardu ISO 5353:1995.

1.5.2 Položaj in nastavitev sedeža za preskus

1.5.2.1 če je nagib naslonjala sedeža in sedežne plošče prilagodljiva, ju je treba nastaviti tako, da je indeksna točka sedeža v skrajnem najvišjem zadnjem položaju;

1.5.2.2 če je sedež opremljen z vzmetenjem, je treba vzmetenje blokirati v sredinskem položaju, razen če je to v nasprotju z navodili, ki jih je jasno določil proizvajalec sedeža;

1.5.2.3 če je položaj sedeža nastavljiv le po dolžini in navpično, mora biti vzdolžna os, ki poteka skozi indeksno točko sedeža, vzporedna z navpično vzdolžno ravnino traktorja, ki poteka skozi središče volana in ne več kot 100 mm od te ravnine.

1.6 Varni prostor

1.6.1 Navpična referenčna ravnina in črta

Varni prostor (slika 6.1 v Prilogi II) se določi glede na navpično referenčno ravnino in referenčno črto:

1.6.1.1 referenčna ravnina je navpična ravnina, ki je običajno vzdolžna glede na traktor ter poteka skozi indeksno točko sedeža in središče volana. Referenčna ravnina se običajno ujema z vzdolžno sredinsko ravnino traktorja. Privzema se, da se ta referenčna ravnina med obremenitvijo premika vodoravno s sedežem in volanom, vendar ostane pravokotna na traktor ali tla varnostne konstrukcije pri prevrnitvi;

1.6.1.2 referenčna črta je daljica na referenčni ravnini, ki poteka skozi točko, ki leži 140 + ah za indeksno točko sedeža in 90 – av pod njo, ter prvo točko na obroču volana, ki jo seka, če se postavi v vodoravni položaj.

1.6.2 Določitev varnega prostora za traktorje z neobrnljivim sedežem

Varni prostor za traktorje z neobrnljivim sedežem je opredeljen v točkah od 1.6.2.1 do 1.6.2.11 ter ga pri traktorju na vodoravni podlagi s sedežem, če je nastavljiv, nastavljenim na skrajni zadnji najvišji položaj[13], in volanom, če je nastavljiv, nastavljenim na sredinski položaj za vožnjo v sedečem položaju, omejujejo naslednje ravnine:

1.6.2.1 dve navpični ravnini, ki potekata 250 mm na vsaki strani referenčne ravnine ter segata 300 mm nad ravnino iz točke 1.6.2.8 in vzdolžno vsaj 550 mm pred navpično ravnino, ki je pravokotna na referenčno ravnino, ki poteka (210 – ah) mm pred indeksno točko sedeža;

1.6.2.2 dve navpični ravnini, ki potekata 200 mm na vsaki strani referenčne ravnine ter segata 300 mm nad ravnino iz točke 1.6.2.8 in vzdolžno nad ravnino iz točke 1.6.2.11 do navpične ravnine, ki je pravokotna na referenčno ravnino, ki poteka (210 – ah) mm pred indeksno točko sedeža;

1.6.2.3 nagnjena ravnina, pravokotna na referenčno ravnino, ki je vzporedna z referenčno črto in poteka 400 mm nad njo ter sega nazaj do točke, kjer seka navpično ravnino, ki je pravokotna na referenčno ravnino in poteka skozi točko, ki leži (140 + ah) mm za indeksno točko sedeža;

1.6.2.4 nagnjena ravnina, pravokotna na referenčno ravnino, ki se stika z ravnino iz točke 1.6.2.3 na najbolj skrajnem zadnjem robu in leži na vrhu sedežnega naslona;

1.6.2.5 navpična ravnina, pravokotna na referenčno ravnino, ki poteka vsaj 40 mm pred volanom in vsaj 760 – ah mm pred indeksno točko sedeža;

1.6.2.6 valjasta površina, katere os je pravokotna na referenčno ravnino, ima polmer 150 mm ter je tangentna na ravnini iz točk 1.6.2.3 in 1.6.2.5;

1.6.2.7 dve vzporedni nagnjeni ravnini, ki potekata skozi zgornja robova ravnin iz točke 1.6.2.1, pri čemer je nagnjena ravnina na strani delovanja udara najmanj 100 mm oddaljena od referenčne ravnine nad varnim prostorom;

1.6.2.8 vodoravna ravnina, ki poteka skozi točko, ki leži 90 – av mm pod indeksno točko sedeža;

1.6.2.9 dva dela navpične ravnine, pravokotne na referenčno ravnino, ki poteka 210 – ah mm pred indeksno točko sedeža, pri čemer se obe delni ravnini stikata s skrajnimi zadnjimi robovi ravnin iz točke 1.6.2.1 in skrajnimi sprednjimi robovi ravnin iz točke 1.6.2.2;

1.6.2.10 dva dela vodoravne ravnine, ki poteka 300 mm nad ravnino iz točke 1.6.2.8, pri čemer se obe delni ravnini stikata s skrajnimi zgornjimi robovi navpičnih ravnin iz točke 1.6.2.2 in skrajnimi spodnjimi robovi poševnih ravnin iz točke 1.6.2.7;

1.6.2.11 površina, ki je po potrebi ukrivljena in katere tvornica je pravokotna na referenčno ravnino ter leži na zadnji strani sedežnega naslona.

1.6.3 Določitev varnega prostora za traktorje z obrnljivim vozniškim mestom

Za traktorje z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) je varni prostor zunanji obris obeh varnih prostorov, ki ju določata različna položaja volanskega obroča in sedeža.

1.6.4 Dodatni sedeži

1.6.4.1 Pri traktorjih, ki jih je mogoče opremiti z dodatnimi sedeži, se pri preskusih upošteva zunanji obris, ki vključuje indeksne točke sedeža za vse ponujene možnosti. Varnostna konstrukcija ne sme segati v širši varni prostor, v katerem so upoštevane te različne indeksne točke sedeža.

1.6.4.2 Če se po izvedbi preskusa ponudi nov mogoč položaj sedeža, se ugotovi, ali je varni prostor okrog nove indeksne točke sedeža v mejah prej določenega zunanjega obrisa. Če ni, je treba opraviti nov preskus.

1.7 Dovoljena odstopanja pri meritvah

Linearne mere: ± 3 mm

razen za: – deformacijo pnevmatike: ± 1 mm

– deformacijo varnostne konstrukcije med delovanjem obremenitev v vodoravni smeri: ± 1 mm

– višino pada udarnega telesa: ± 1 mm

Mase: ± 1 %

Sile: ± 2 %

Koti: ± 2°

1.8 Simboli

ah | (mm) | polovica vodoravne nastavitve sedeža; |

av | (mm) | polovica navpične nastavitve sedeža; |

B | (mm) | najmanjša skupna širina traktorja; |

Bb | (mm) | največja zunanja širina varnostne konstrukcije; |

D | (mm) | deformacija varnostne konstrukcije na točki udara (dinamični preskusi) ali na točki delovanja obremenitve, ki je v smeri delovanja obremenitve (statični preskusi); |

D' | (mm) | deformacija varnostne konstrukcije za izračunano potrebno energijo; |

Ea | (J) | absorbirana deformacijska energija na mestu, na katerem je obremenitev prenehala. Območje, vključeno znotraj krivulje F−D; |

Ei | (J) | absorbirana deformacijska energija. Območje pod krivuljo F−D; |

E'i | (J) | deformacijska energija, ki se absorbira po dodatni obremenitvi po nastanku loma ali razpoke; |

E''i | (J) | deformacijska energija, absorbirana pri preobremenitvenem preskusu v primeru, ko je pred začetkom tega preskusa obremenitev prenehala. Območje pod krivuljo F−D; |

Eil | (J) | energija, ki se absorbira pri vzdolžnih obremenitvah; |

Eis | (J) | energija, ki se absorbira pri stranskih obremenitvah; |

F | (N) | statična sila obremenitve; |

F' | (N) | sila obremenitve za izračunano potrebno energijo, ki ustreza E'i; |

F-D | diagram sila/deformacija; |

Fi | (N) | sila, ki deluje na zadaj nameščene trdno vpete konstrukcijske elemente; |

Fmax | (N) | največja statična sila obremenitve, ki nastane pri obremenitvi, razen preobremenitve; |

Fv | (N) | navpična tlačna sila; |

H | (mm) | višina pada udarnega telesa (dinamični preskusi); |

H’ | (mm) | višina pada udarnega telesa za dodatni preskus (dinamični preskusi); |

I | (kgm2) | referenčni vztrajnostni moment traktorja na središčni črti zadnjih koles ne glede na maso teh zadnjih koles; |

L | (mm) | referenčna medosna razdalja traktorja; |

M | (kg) | referenčna masa traktorja med preskusi trdnosti, kot je opredeljeno v točki 3.2.1.4 Priloge II." |

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

2. SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1 Vsaka varnostna konstrukcija in njena pritrditev na traktor morata izpolnjevati svoj osnovni namen, ki je določen v točki 1.

2.2 Šteje se, da so pogoji izpolnjeni, če so izpolnjene zahteve iz Ö Priloge II Õ.

ê 87/402/EGS

3. VLOGA ZA ES-HOMOLOGACIJO SESTAVNEGA DELA

3.1 Vlogo za podelitev ES-homologacije sestavnega dela glede trdnosti varnostne konstrukcije in njene pritrditve na traktor mora vložiti proizvajalec traktorjev ali proizvajalec varnostne konstrukcije ali njun pooblaščeni zastopnik.

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

3.2 Ö Vlogi za ES-homologacijo sestavnega dela se priložijo naslednji dokumenti v treh izvodih in naslednji podrobni podatki Õ:

ê 87/402/EGS

- načrt v merilu, ali s kotiranimi glavnimi merami, ki prikazuje navadno namestitev varnostne konstrukcije. Načrt mora še posebno prikazovati detajle pritrdilnih elementov,

- fotografije s prikazom pritrdilnih elementov od strani in od spredaj,

- kratek opis varnostne konstrukcije, vključno z opisom tipa zgradbe, načina vgradnje na traktor in kjer je potrebno tudi z opisom prevleke in notranjega polnila,

- podrobne podatke o materialih, iz katerih je izdelana varnostna konstrukcija, in pritrdilni elementi (glej Prilogo III).

3.3 Traktor, ki predstavlja tip traktorja, za katerega želi proizvajalec pridobiti homologacijo varnostne konstrukcije, je treba dostaviti tehnični službi, ki je odgovorna za opravljanje ES-homologacijskih preskusov. Ta traktor mora imeti nameščeno varnostno konstrukcijo.

Poleg tega mora proizvajalec navesti mere pnevmatik, ki so vgrajene ali bi se lahko namestile na sprednjo ali zadnjo os traktorja.

3.4 Imetnik ES-homologacije sestavnega dela lahko zahteva, da se homologacija razširi tudi na druge tipe traktorja. Pristojni organ, ki je podelil prvotno ES-homologacijo sestavnega dela, mora podeliti razširitev, če homologirana varnostna konstrukcija in tip traktorja, za katerega se zahteva razširitev, izpolnjujeta naslednje pogoje:

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

- masa traktorja brez dodatnih uteži, kot je določena v Ö točki 2.1 vzorca A Priloge I k Direktivi 2003/37/ES Õ , ne presega za več kot 5 odstotkov referenčne mase, uporabljene pri preskusu,

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

- način pritrditve in pritrdilne točke na traktorju so enake,

- vsi sestavni deli, na primer blatnik ali pokrov motorja, ki so lahko podpora varnostni konstrukciji, morajo imeti enako trdnost in morajo biti enako nameščeni glede na varnostno konstrukcijo,

- kritične mere ter položaj sedeža in volanskega obroča glede na varnostno konstrukcijo ter lega točk, ki so toge in namenjene za preverjanje zaščite varnega prostora, glede na varnostno konstrukcijo, morajo biti take, da je varen prostor še vedno zaščiten z varnostno konstrukcijo tudi potem, ko se je ta deformirala zaradi različnih preskusov.

4. OZNAČEVANJE

4.1 Vsaka varnostna konstrukcija, ki ustreza homologiranemu tipu, mora imeti naslednje oznake:

4.1.1 blagovno znamko ali ime;

4.1.2 oznako ES-homologacije sestavnega dela Ö , skladno s primerom Õ iz Priloge IV;

4.1.3 serijsko številko varnostne konstrukcije;

4.1.4 znamko ali tip(e) traktorja(ev), za katerega (katere) je namenjena.

4.2 Vsi ti podatki morajo biti napisani na ploščici.

4.3 Oznake morajo biti dobro vidne, čitljive in trajne.

_____________

ê 2010/22/ES, člen 4 in Priloga IV, tč. 2 (prilagojeno)

PRILOGA II

Tehnične zahteve

Tehnične zahteve za ES-homologacijo zadaj nameščenih varnostnih konstrukcij pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske ali gozdarske traktorje so določene v točki 3 Kodeksa 6[14] Sklepa OECD C(2008) 128 iz oktobra 2008, razen točk 3.2.4 (Poročilo o preskusu), 3.4.1 (Upravna razširitev), 3.5 (Označevanje) in 3.7 (Učinkovitost pritrdišča varnostnega pasu), v katerih je navedeno:

"3. PRAVILA IN SMERNICE

3.1 Temeljni pogoji za preskuse trdnosti

3.1.1 Izvedba dveh predhodnih preskusov

Preskusi trdnosti se lahko na varnostni konstrukciji izvedejo šele po uspešni izvedbi preskusa bočne stabilnosti in preskusa preprečevanja prevračanja (glej procesni diagram na sliki 6.3).

3.1.2 Priprava na predhodne preskuse

3.1.2.1 Traktor mora biti opremljen z varnostno konstrukcijo v varnostnem položaju.

3.1.2.2 Traktor mora biti opremljen s pnevmatikami z največjim premerom, ki ga določi proizvajalec, in najmanjšim presekom za pnevmatike pri tem premeru. Pnevmatike ne smejo biti polnjene z balastno tekočino, tlak v njih pa mora ustrezati vrednostim za delo na polju.

3.1.2.3 Zadnja kolesa je treba nastaviti na najožji kolotek, sprednja kolesa pa čim bližje taki širini koloteka. Če sta pri sprednjih kolesih mogoči dve nastavitvi koloteka, ki se enako razlikujeta od najožje nastavitve zadnjega koloteka, je treba med tema nastavitvama sprednjega koloteka izbrati širšo.

3.1.2.4 Napolniti je treba vse posode na traktorju ali namesto tekočine uporabiti enakovredno maso na ustreznem mestu.

3.1.2.5 Vsa oprema, ki se uporablja pri serijski proizvodnji, se na traktor pritrdi v običajnem položaju.

3.1.3 Preskus bočne stabilnosti

3.1.3.1 Traktor, pripravljen v skladu z navedenimi določbami, se namesti na vodoravno ravnino, tako da se lahko točka vrtenja sprednje osi ali pri zgibno krmiljenem traktorju vodoravna točka vrtenja med obema osema prosto giba.

3.1.3.2 Z dvigalko ali dvigalom se nagne del traktorja, ki je togo povezan z osjo, ki nosi več kot 50 % mase traktorja, pri tem pa se stalno meri kot nagiba. Ta kot mora biti vsaj 38° v trenutku, ko je traktor v položaju nestabilnega ravnotežja na kolesih, ki se dotikajo tal. Preskus se opravi tako, da je volan enkrat obrnjen do skrajne desne točke zasuka in enkrat do skrajne leve točke zasuka.

3.1.4 Preskus preprečevanja prevračanja

3.1.4.1 Splošne opombe

Cilj tega preskusa je preveriti, ali lahko varnostna konstrukcija, nameščena na traktor za zaščito voznika, uspešno prepreči večkratno prevračanje traktorja, če se ta bočno prevrne na strmini z naklonom 1 : 1,5 (slika 6.4).

Dokaz preprečevanja prevračanja se lahko pridobi v skladu z eno od dveh metod iz točk 3.1.4.2 in 3.1.4.3.

3.1.4.2 Dokazovanje preprečevanja prevračanja s prevrnitvenim preskusom

3.1.4.2.1 Preskus preprečevanja prevračanja je treba opraviti na preskusni strmini, dolgi vsaj štiri metre (glej sliko 6.4). Površina mora biti prekrita z materialom debeline 18 cm, katerega indeks penetracije stožca, kot je izmerjen v skladu s standardoma ASAE S313.3 FEB1999 in ASAE EP542 FEB1999 o penetrometru, je:

A = 235 ± 20

ali

B = 335 ± 20

3.1.4.2.2 Traktor (ki je pripravljen v skladu z določbami točke 3.1.2) se bočno prevrne pri ničelni začetni hitrosti. V ta namen se traktor namesti na vrh preskusne strmine tako, da se spodnja kolesa naslanjajo na strmino in je sredinska ravnina traktorja vzporedna z vodoravnimi črtami strmine. Ko traktor udari ob preskusno strmino, se lahko dvigne od površine tako, da se zavrti okrog zgornjega roba varnostne konstrukcije, vendar se ne sme prevrniti na drugo stran. Ponovno mora pasti na isto stran kot prvič.

3.1.4.3 Dokazovanje preprečevanja prevračanja z izračunom

3.1.4.3.1 Za preverjanje preprečevanja prevračanja z izračunom je treba zagotoviti naslednje podatke o lastnostih traktorja (glej sliko 6.5):

B0 | (m) | širina zadnje pnevmatike; |

B6 | (m) | širina varnostne konstrukcije med desno in levo točko udara; |

B7 | (m) | širina pokrova motorja; |

D0 | (rad) | kot nihanja prednje osi od nič do konca nihaja; |

D2 | (m) | višina sprednjih pnevmatik ob polni osni obremenitvi; |

D3 | (m) | višina zadnjih pnevmatik ob polni osni obremenitvi; |

H0 | (m) | višina točke nihanja prednje osi; |

H1 | (m) | višina težišča; |

H6 | (m) | višina točke udara; |

H7 | (m) | višina pokrova motorja; |

L2 | (m) | vodoravna razdalja med težiščem in sprednjo osjo; |

L3 | (m) | vodoravna razdalja med težiščem in zadnjo osjo; |

L6 | (m) | vodoravna razdalja med težiščem in prednjo točko preseka varnostne konstrukcije (ki naj ima negativni predznak, če ta točka leži pred ravnino težišča); |

L7 | (m) | vodoravna razdalja med težiščem in sprednjim robom pokrova motorja; |

Mc | (kg) | masa traktorja, uporabljena za izračun; |

Q | (kgm2) | vztrajnostni moment okrog vzdolžne osi skozi težišče; |

S | (m) | širina koloteka zadnjih koles. |

Vsota širin koloteka (S) in pnevmatike (B0) mora biti večja od širine varnostne konstrukcije B6.

3.1.4.3.2 Pri izračunu se lahko sprejmejo naslednje poenostavitve:

3.1.4.3.2.1 mirujoči traktor z nihalno prednjo osjo se prevrne na strmini z naklonom 1 : 1,5 takoj, ko je težišče nad osjo vrtenja;

3.1.4.3.2.2 os vrtenja je vzporedna z vzdolžno osjo traktorja in poteka skozi središče stičnih površin spodnjega sprednjega in zadnjega kolesa s podlago;

3.1.4.3.2.3 traktor ne drsi navzdol po strmini;

3.1.4.3.2.4 udar na strmino je delno elastičen s koeficientom elastičnosti

U = 0,2

3.1.4.3.2.5 globina ugreza v strmino in deformacija varnostne konstrukcije skupaj znašata

T = 0,2 m

3.1.4.3.2.6 noben drug sestavni del traktorja se ne ugrezne v strmino.

3.1.4.3.3 V veljavnem kodeksu je v primerih od 6.1 do 6.11 naveden računalniški program (BASIC[15]) za ugotavljanje večkratnega ali prekinjenega prevračanja ozkokolotečnega traktorja s spredaj nameščeno varnostno konstrukcijo pri bočni prevrnitvi.

3.1.5 Metode merjenja

3.1.5.1 Vodoravne razdalje med težiščem in sprednjo (L3) ali zadnjo (L2) osjo

Razdalja med sprednjo in zadnjo osjo se izmeri na obeh staneh traktorja za zagotovitev, da ni odklona krmiljenih koles.

Razdalje med težiščem in zadnjo osjo (L3) ali prednjo osjo (L2) se izračunajo na podlagi porazdelitve mase traktorja med zadnja in sprednja kolesa.

3.1.5.2 Višine zadnjih (D3) in sprednjih (D2) pnevmatik

Izmeri se razdalja med najvišjo točko na pnevmatiki in talno ravnino (slika 6.5), pri čemer se za sprednje in zadnje pnevmatike uporabi ista metoda.

3.1.5.3 Vodoravna razdalja med težiščem in prednjo točko preseka varnostne konstrukcije (L6)

Izmeri se razdalja med težiščem in prednjo točko preseka varnostne konstrukcije (slike 6.6.a, 6.6.b in 6.6.c). Če je varnostna konstrukcija pred ravnino težišča, ima izmerjena vrednost negativni predznak (–L6).

3.1.5.4 Širina varnostne konstrukcije (B6)

Izmeri se razdalja med desno in levo točko udara na obeh navpičnih drogovih konstrukcije.

Točko udara določa ravnina, ki je tangentna na varnostno konstrukcijo in poteka skozi črto, ki jo določajo zgornje zunanje točke sprednjih in zadnjih pnevmatik (slika 6.7).

3.1.5.5 Višina varnostne konstrukcije (H6)

Izmeri se navpična razdalja med točko udara na konstrukciji in talno ravnino.

3.1.5.6 Višina pokrova motorja (H7)

Izmeri se navpična razdalja med točko udara na pokrovu motorja in talno ravnino.

Točko udara določa ravnina, ki je tangentna na pokrov motorja in varnostno konstrukcijo ter poteka skozi zgornje zunanje točke sprednje pnevmatike (slika 6.7). Meritev se opravi na obeh straneh pokrova motorja.

3.1.5.7 Širina pokrova motorja (B7)

Izmeri se razdalja med obema točkama udara na pokrovu motorja, kot je bilo opredeljeno.

3.1.5.8 Vodoravna razdalja med težiščem in prednjim robom pokrova motorja (L7)

Izmeri se razdalja med točko udara na pokrovu motorja, kot je bilo opredeljeno, in težiščem.

3.1.5.9 Višina točke nihanja prednje osi (H0)

V tehnično poročilo proizvajalca se vključi navpična razdalja med središčem točke nihanja prednje osi in središčem osi sprednjih pnevmatik (H01) ter se nato preveri.

Izmeri se navpična razdalja med središčem osi sprednjih pnevmatik in talno ravnino (H02) (slika 6.8).

Višina točke nihanja prednje osi (H0) je vsota obeh navedenih vrednosti.

3.1.5.10 Širina koloteka zadnjih koles (S)

Izmeri se najmanjša širina koloteka zadnjih koles, ki so opremljena s pnevmatikami z največjimi merami, kot jih določi proizvajalec (slika 6.9).

3.1.5.11 Širina zadnje pnevmatike (B0)

Izmeri se razdalja med zunanjo in notranjo navpično ravnino na zgornjem delu zadnje pnevmatike (slika 6.9).

3.1.5.12 Kot nihanja prednje osi (D0)

Na obeh strani osi se izmeri največji kot, ki nastane z nihanjem prednje osi iz vodoravnega položaja do največjega odklona, ob upoštevanju morebitnega blažilnika končnega odklona. Uporabi se največji izmerjeni kot.

3.1.5.13 Masa traktorja (M)

Masa traktorja se določi na podlagi pogojev iz točke 3.2.1.4.

3.2 Pogoji za preskušanje trdnosti varnostnih konstrukcij in njihove pritrditve na traktorje

3.2.1 Splošne zahteve

3.2.1.1 Namen preskusa

Namen preskusov, pri katerih se uporablja posebna oprema, je simulirati take obremenitve, ki delujejo na varnostno konstrukcijo, ko se traktor prevrne. Ti preskusi omogočajo ugotovitve o trdnosti varnostne konstrukcije, vseh elementov za njeno pritrditev na traktor in vseh delov traktorja, ki prenašajo preskusno obremenitev.

3.2.1.2 Preskusne metode

Preskusi se lahko izvajajo po dinamičnem ali statičnem postopku. Obe metodi se štejeta za enakovredni.

3.2.1.3 Splošna pravila pri pripravah na preskuse

3.2.1.3.1 Varnostna konstrukcija mora ustrezati specifikacijam za serijsko proizvodnjo. Pritrjena je v skladu s priporočeno metodo proizvajalca na enega od tipov traktorjev, za katere je konstruirana.

Opomba: za statični preskus trdnosti ni potreben celoten traktor, vendar varnostna konstrukcija in deli traktorja, na katere je pritrjena, sestavljajo celovito preskusno enoto, v nadaljnjem besedilu: preskusni sklop.

3.2.1.3.2 Za statični in dinamični preskus mora biti traktor kot celota (ali preskusni sklop) opremljen z vsemi sestavnimi deli iz serijske proizvodnje, ki lahko vplivajo na trdnost varnostne konstrukcije ali pa so potrebni za preskus trdnosti.

Na traktorju (ali preskusnem sklopu) morajo biti vgrajeni tudi sestavni deli, ki lahko povzročijo nevarnost v varnem prostoru, da je mogoče pri njihovem pregledu ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji sprejemljivosti iz točke 3.2.3.

Dostaviti je treba vse sestavne dele traktorja ali varnostne konstrukcije, vključno z deli za zaščito pred vremenskimi vplivi, ali jih opisati na načrtih.

3.2.1.3.3 Za preskus trdnosti je treba odstraniti vse plošče in odstranljive nekonstrukcijske dele, ki bi lahko povečali trdnost konstrukcije.

3.2.1.3.4 Kolotek je treba nastaviti tako, da pnevmatike pri preskusu trdnosti čim manj podpirajo varnostno konstrukcijo. Če se ti preskusi opravljajo po statičnem postopku, se lahko kolesa odstranijo.

3.2.1.4 Referenčna masa traktorja med preskusi trdnosti

Referenčna masa M, ki se uporablja v enačbah za izračun višine pada udarnega telesa, energij obremenitve in tlačnih sil, mora biti vsaj masa traktorja brez neobvezne dodatne opreme, vendar vključno s hladilnim sredstvom, oljem, gorivom, orodjem in varnostno konstrukcijo. Ne upoštevajo se prednje ali zadnje dodatne uteži, uteži v kolesih, pripeto orodje in oprema ali posebni sestavni deli.

3.2.2 Preskusi

3.2.2.1 Zaporedje preskusov

Zaporedje preskusov, ki ne vpliva na dodatne preskuse iz točk 3.3.1.1.6, 3.3.1.1.7, 3.3.2.1.6 in 3.3.2.1.7, je:

1. udar (dinamični preskus) ali obremenitev (statični preskus) na zadnji del varnostne konstrukcije

(glej točki 3.3.1.1.1 in 3.3.2.1.1);

2. tlačni preskus zadaj (dinamični ali statični preskus)

(glej točki 3.3.1.1.4 in 3.3.2.1.4);

3. udar (dinamični preskus) ali obremenitev (statični preskus) na sprednji del varnostne konstrukcije

(glej točki 3.3.1.1.2 in 3.3.2.1.2);

4. udar (dinamični preskus) ali obremenitev (statični preskus) s strani na varnostno konstrukcijo

(glej točki 3.3.1.1.3 in 3.3.2.1.3);

5. tlačni preskus varnostne konstrukcije spredaj (dinamični ali statični preskus)

(glej točki 3.3.1.1.5 in 3.3.2.1.5).

3.2.2.2 Splošne zahteve

3.2.2.2.1 Če se med preskusom kateri koli del opreme za pritrjevanje traktorja zlomi ali premakne, se preskus ponovi.

3.2.2.2.2 Med preskusi na traktorju ali varnostni konstrukciji niso dovoljena nobena popravila ali nastavitve.

3.2.2.2.3 Menjalnik traktorja je med preskusi v praznem teku, zavore pa so sproščene.

3.2.2.2.4 Če je traktor opremljen s sistemom vzmetenja med ohišjem traktorja in kolesi, se ta med preskusom blokira.

3.2.2.2.5 Stran, na katero deluje prvi udar na varnostno konstrukcijo od zadaj (dinamični preskus) ali prva obremenitev od zadaj (statični preskus), je tista, za katero preskuševalni organi menijo, da za varnostno konstrukcijo pomeni najbolj neugodne okoliščine pri preskušanju z udari in obremenitvami. Bočni udari ali obremenitve in udari ali obremenitve od zadaj se izvedejo na obeh straneh vzdolžne sredinske ravnine varnostne konstrukcije. Udari ali obremenitve od spredaj se izvedejo na isti strani vzdolžne sredinske ravnine varnostne konstrukcije kot bočni udari ali obremenitve.

3.2.3 Pogoji sprejemljivosti

3.2.3.1 Šteje se, da varnostna konstrukcija izpolnjuje zahteve glede trdnosti, če izpolnjuje naslednje pogoje:

3.2.3.1.1 po vsakem preskusu na njej ni nobenih lomov ali razpok v smislu točke 3.3.1.2.1 ali;

3.2.3.1.2. Če se med enim od preskusov pojavijo večji lomi ali razpoke, se takoj po udarnem ali tlačnem preskusu, med katerim so nastali ti lomi ali razpoke, opravi dodaten preskus na podlagi dinamičnih ali statičnih preskusov;

med preskusi, ki niso preobremenitveni preskusi, ne sme noben del varnostne konstrukcije prodreti v varni prostor, kot je opredeljen v točki 1.6 Priloge I;

3.2.3.1.3 med preskusi, ki niso preobremenitveni preskusi, konstrukcija ščiti vse dele varnega prostora v skladu s točkama 3.3.1.2.2 in 3.3.2.2.2;

3.2.3.1.4 med preskusi varnostna konstrukcija ne sme nikakor pritiskati na konstrukcijo sedeža;

3.2.3.1.5 elastična deformacija, izmerjena v skladu s točkama 3.3.1.2.3 in 3.3.2.2.3, mora biti manjša od 250 mm.

3.2.3.2 Prepovedana je dodatna oprema, ki ogroža voznikovo varnost. Prepovedani so vsi štrleči deli ali oprema, ki bi pri prevrnitvi traktorja lahko poškodovali voznika, ali kakršna koli oprema ali deli, ki bi ga lahko zaradi deformacije varnostne konstrukcije vklenili, na primer za nogo ali stopalo.

3.2.4 [se ne uporablja]

3.2.5 Naprave in oprema za dinamične preskuse

3.2.5.1 Nihalno udarno telo

3.2.5.1.1 Udarno telo, ki deluje kot nihalo, mora biti z verigama ali žičnima vrvema obešeno na tečajih vsaj šest metrov nad tlemi. Na voljo morajo biti sredstva za ločeno prilagajanje višine obešenega udarnega telesa ter kota med udarnim telesom in nosilnimi verigami ali žičnimi vrvmi.

3.2.5.1.2 Masa nihalnega udarnega telesa mora biti 2 000 ± 20 kg brez mase verig ali žičnih vrvi, katerih masa ne sme presegati 100 kg. Dolžina stranic udarne ploskve mora biti 680 ± 20 mm (glej sliko 6.10). Udarno telo mora biti napolnjeno tako, da je položaj njegovega težišča nespremenljiv in se ujema z geometrijskim središčem paralelepipeda.

3.2.5.1.3 Paralelepiped mora biti priključen na sistem, ki ga potegne nazaj z mehanizmom za hitro odpenjanje, konstruiranima in nameščenim tako, da omogoča odpenjanje nihalnega udarnega telesa, ne da bi paralelepiped zanihal okrog svoje vodoravne osi, ki je pravokotna na nihalno ravnino nihala.

3.2.5.2 Pritrditev nihala

Zgibi nihala morajo biti trdno pritrjeni, tako da njihov premik v kateri koli smeri ne presega 1 % višine pada.

3.2.5.3 Pritrdilne vrvi

3.2.5.3.1 Tirnice za pritrditev, ki imajo predpisan razmik in zajemajo ustrezno območje za pritrditev traktorja v vseh prikazanih primerih (glej slike 6.11, 6.12 in 6.13), morajo biti trdno pritrjene na togo podlago pod nihalom.

3.2.5.3.2 Traktor se pritrdi na tire z žično vrvjo okroglega spleta z vlaknenim jedrom zgradbe 6 x 19 po standardu ISO 2408:2004 in nazivnim premerom 13 mm. Skrajna natezna trdnost kovinskih žic mora dosegati 1 770 MPa.

3.2.5.3.3 Pri traktorjih z zgibnim krmiljenjem se centralni zgib traktorja pri vseh preskusih podpre in ustrezno pritrdi. Pri udarnih preskusih s strani se zgib podpre tudi iz nasprotne smeri, iz katere deluje udar. Ni nujno, da so sprednja in zadnja kolesa poravnana, če to olajša ustrezno pritrditev žičnih vrvi.

3.2.5.4 Podpora kolesa in tram

3.2.5.4.1 Za podporo koles med udarnimi preskusi se uporabi tram iz mehkega lesa v velikosti 150 x 150 mm (glej slike 6.11, 6.12 in 6.13).

3.2.5.4.2 Med udarnimi preskusi s strani se tram iz mehkega lesa pritrdi na tla, da se opre ob kolesni obroč na strani, ki je nasprotna strani delovanja udara (glej sliko 6.13).

3.2.5.5 Podporni drogovi in pritrdilne vrvi za zgibno krmiljene traktorje

3.2.5.5.1 Za zgibno krmiljene traktorje se uporabijo dodatni podporni drogovi in pritrdilne vrvi. Njihov namen je zagotovitev, da je del traktorja, na katerega je pritrjena varnostna konstrukcija, enako nepremičen kot pri togi izvedbi traktorja.

3.2.5.5.2 Dodatne posebne podrobnosti za udarne in tlačne preskuse so navedene v točki 3.3.1.1.

3.2.5.6 Tlak v pnevmatikah in deformacija pnevmatik

3.2.5.6.1 Traktorske pnevmatike ne smejo polnjene z balastno tekočino, tlak v njih pa mora ustrezati vrednostim, ki jih proizvajalec traktorjev določi za delo na polju.

3.2.5.6.2 Pritrdilne vrvi se v vsakem posameznem primeru toliko zategnejo, da pnevmatike dosežejo deformacijo, ki je enaka 12 % višine bočne stene pnevmatike (razdalja med tlemi in najnižjo točko na kolesnem obroču) pred zatezanjem.

3.2.5.7 Naprava za tlačni preskus

Naprava, ki je prikazana na sliki 6.14, je sposobna ustvarjati silo, ki deluje navzdol na varnostno konstrukcijo prek togega jarma, ki je širok približno 250 mm in je povezan z mehanizmom za ustvarjanje obremenitve prek kardanskih zgibov. Pod osi traktorja se namestijo primerna stojala, da se tlačna sila ne prenaša na pnevmatike traktorja.

3.2.5.8 Merilne naprave

Potrebne so naslednje merilne naprave:

3.2.5.8.1 naprava za merjenje elastične deformacije (razlika med največjo trenutno in trajno deformacijo, glej sliko 6.15);

3.2.5.8.2 naprava za preverjanje, ali varnostna konstrukcija ni prodrla v varni prostor in ali je ta med preskusom ostal znotraj zaščite konstrukcije (glej točko 3.3.2.2.2).

3.2.6 Naprave in oprema za statične preskuse

3.2.6.1 Naprava za statične preskuse

3.2.6.1.1 Naprava za statične preskuse mora biti oblikovana tako, da omogoča izvajanje pritiskov ali obremenitev na varnostno konstrukcijo.

3.2.6.1.2 Zagotoviti je treba, da se lahko obremenitev enakomerno porazdeli, in sicer pravokotno na smer delovanja obremenitve in vzdolž pritisne ploskve, katere dolžina je eden od točnih mnogokratnikov števila 50 med 250 in 700 mm. Navpična čelna ploskev je 150 mm. Robovi, ki se dotikajo varnostne konstrukcije, so zaobljeni s polmerom največ 50 mm.

3.2.6.1.3 Pritisno ploskev mora biti mogoče prilagoditi vsakemu kotu glede na smer obremenitve, da bi lahko sledila spremembam kotov obremenjene površine varnostne konstrukcije, ko se ta deformira.

3.2.6.1.4 Smer obremenitve (navpično in vodoravno odstopanje):

- na začetku preskusa pri ničelni obremenitvi: ± 2°;

- med preskusom pod obremenitvijo: 10° nad vodoravno črto in 20° pod njo. Ta odstopanja morajo biti čim manj.

3.2.6.1.5 Hitrost deformacije mora biti dovolj majhna, tj. manj kot 5 mm/s, da se lahko obremenitev ves čas obravnava kot statična.

3.2.6.2 Naprava za merjenje energije, ki jo absorbira varnostna konstrukcija

3.2.6.2.1 Za določitev energije, ki jo absorbira varnostna konstrukcija, se zapiše krivulja sila/deformacija. Sile in deformacije ni treba meriti na točki, na kateri obremenitev deluje na varnostno konstrukcijo, vendar ju je treba meriti sočasno in v isti ravnini.

3.2.6.2.2 Točka, od katere se meri deformacija, se izbere tako, da se upošteva samo energija, ki jo absorbira varnostna konstrukcija in/ali deformacija nekaterih delov traktorja. Energijo, ki se absorbira pri deformaciji in/ali popuščanju pritrditve traktorja, je treba zanemariti.

3.2.6.3 Način pritrditve traktorja na podlago

3.2.6.3.1 Tirnice za pritrditev, ki imajo predpisan razmik in zajemajo ustrezno območje za pritrditev traktorja v vseh prikazanih primerih, morajo biti trdno pritrjene na togo podlago blizu preskusne naprave.

3.2.6.3.2 Traktor mora biti na tirnice pritrjen s kakršnimi koli ustreznimi sredstvi (plošče, zagozde, žične vrvi, opore itd.), da se med preskusi ne more premikati. Ta zahteva se med preskusom preveri z običajnimi napravami za merjenje dolžine.

Če se traktor premakne, se ponovi celoten preskus, razen če je sistem za merjenje deformacij, ki se upošteva pri zapisu krivulje sila/deformacija, povezan s traktorjem.

3.2.6.4 Naprava za tlačni preskus

Naprava, ki je prikazana na sliki 6.14, je sposobna ustvarjati silo, ki deluje navzdol na varnostno konstrukcijo prek togega jarma, ki je širok približno 250 mm in je povezan z mehanizmom za ustvarjanje obremenitve prek kardanskih zgibov. Pod osi traktorja je treba namestiti primerna stojala, da se tlačna sila ne prenaša na pnevmatike traktorja.

3.2.6.5 Druge merilne naprave

Potrebne so tudi naslednje merilne naprave:

3.2.6.5.1 naprava za merjenje elastične deformacije (razlika med največjo trenutno in trajno deformacijo, glej sliko 6.15);

3.2.6.5.2 naprava za preverjanje, ali varnostna konstrukcija ni prodrla v varni prostor in ali je ta med preskusom ostal znotraj zaščite konstrukcije (točka 3.3.2.2.2).

3.3 Preskusni postopki

3.3.1 Dinamični preskusi

3.3.1.1 Udarni in tlačni preskusi

3.3.1.1.1 Udar od zadaj

3.3.1.1.1.1 Traktor se glede na nihalno udarno telo postavi tako, da telo udari ob varnostno konstrukcijo, ko udarna ploskev telesa in nosilne verige ali žične vrvi oklepajo z navpično ravnino A kot, ki znaša M/100, vendar največ 20°, razen če med deformacijo varnostna konstrukcija na točki udara oklepa večji kot z navpičnico. V tem primeru se udarna ploskev telesa naravna z dodatnimi nosilnimi vezmi, da je vzporedna z varnostno konstrukcijo na točki udara v trenutku največje deformacije, medtem ko nosilne verige ali žične vrvi ostanejo pod zgoraj določenim kotom.

Višina obešenega udarnega telesa se prilagodi, sprejmejo pa se tudi potrebni ukrepi za preprečevanje, da bi se udarno telo vrtelo okrog točke udara.

Točka udara je tisti del varnostne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne nazaj; to je običajno zgornji rob. Lega težišča udarnega telesa je na šestini širine zgornjega roba varnostne konstrukcije navznoter od navpične ravnine, vzporedne s sredinsko ravnino traktorja, ki se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba varnostne konstrukcije.

Če je varnostna konstrukcija na tej točki upognjena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči delovanje udara na ta del, ne da bi to povečalo trdnost konstrukcije.

3.3.1.1.1.2 Traktor mora biti pritrjen na tla s štirimi žičnimi vrvmi, pri čemer mora biti po ena na vsaki strani obeh osi, kot je prikazano na sliki 6.11. Razmik med sprednjo in zadnjo točko za pritrditev vrvi mora biti tak, da žične vrvi s tlemi oklepajo kot, ki ne presega 30°. Poleg tega mora biti pritrditev na zadnji strani taka, da je točka konvergence obeh žičnih vrvi v navpični ravnini, po kateri se giblje težišče udarnega telesa.

Žične vrvi je treba napeti, da se pnevmatike deformirajo, kot je določeno v točki 3.2.5.6.2. Ko so žične vrvi napete, se podporni tram namesti tesno pred zadnji kolesi in se nato pritrdi na tla.

3.3.1.1.1.3 Če gre za zgibno krmiljeni traktor, se centralni zgib dodatno podpre z lesenim podstavkom s stranico vsaj 100 mm in se ga pritrdi na tla.

3.3.1.1.1.4 Nihalno udarno telo se potegne nazaj, tako da je višina njegovega težišča nad točko udara toliko, kot se izračuna z eno od naslednjih enačb, izbranih glede na referenčno maso preskušanega preskusnega sklopa:

H = 25 + 0,07 M

za traktor z referenčno maso do 2 000 kg;

H = 125 + 0,02 M

za traktor z referenčno maso nad 2 000 kg.

Udarno telo se nato spusti, da udari ob varnostno konstrukcijo.

3.3.1.1.1.5 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se uporabljajo iste enačbe.

3.3.1.1.2 Udar od spredaj

3.3.1.1.2.1 Traktor se glede na nihalno udarno telo postavi tako, da telo udari ob varnostno konstrukcijo, ko udarna ploskev telesa in nosilne verige ali žične vrvi oklepajo z navpično ravnino A kot, ki znaša M/100, vendar največ 20°, razen če med deformacijo varnostna konstrukcija na točki udara oklepa večji kot z navpičnico. V tem primeru se udarna ploskev telesa naravna z dodatnimi nosilnimi vezmi, da je vzporedna z varnostno konstrukcijo na točki udara v trenutku največje deformacije, medtem ko nosilne verige ali žične vrvi ostanejo pod zgoraj določenim kotom.

Višina obešenega udarnega telesa se prilagodi, sprejmejo pa se tudi potrebni ukrepi za preprečevanje, da bi se udarno telo vrtelo okrog točke udara.

Točka udara je tisti del varnostne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok pri vožnji naprej; to je običajno zgornji rob. Lega težišča udarnega telesa je na šestini širine zgornjega roba varnostne konstrukcije navznoter od navpične ravnine, vzporedne s sredinsko ravnino traktorja, ki se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba varnostne konstrukcije.

Če je varnostna konstrukcija na tej točki upognjena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči delovanje udara na ta del, ne da bi to povečalo trdnost konstrukcije.

3.3.1.1.2.2 Traktor mora biti pritrjen na tla s štirimi žičnimi vrvmi, pri čemer mora biti po ena na vsaki strani obeh osi, kot je prikazano na sliki 6.12. Razmik med sprednjo in zadnjo točko za pritrditev vrvi mora biti tak, da žične vrvi s tlemi oklepajo kot, ki ne presega 30°. Poleg tega je pritrditev na zadnji strani taka, da je točka konvergence obeh žičnih vrvi v navpični ravnini, po kateri se giblje težišče udarnega telesa.

Žične vrvi je treba napeti, da se pnevmatike deformirajo, kot je določeno v točki 3.2.5.6.2. Ko so žične vrvi napete, se podporni tram namesti tesno za zadnji kolesi in se nato pritrdi na tla.

3.3.1.1.2.3 Če gre za zgibno krmiljeni traktor, se centralni zgib dodatno podpre z lesenim podstavkom s stranico vsaj 100 mm in pritrdi na tla.

3.3.1.1.2.4 Nihalno udarno telo se potegne nazaj, tako da je višina njegovega težišča nad točko udara toliko, kot se izračuna z eno od naslednjih enačb, izbranih glede na referenčno maso preskušanega preskusnega sklopa:

H = 25 + 0,07 M

za traktor z referenčno maso do 2 000 kg;

H = 125 + 0,02 M

za traktor z referenčno maso nad 2 000 kg.

Udarno telo se nato spusti, da udari ob varnostno konstrukcijo.

3.3.1.1.2.5 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se upošteva največja višina od vrednosti iz zgoraj in spodaj navedenih enačb:

H = 2,165 x 10-8 M x L2

ali

H = 5,73 x 10-2 I

3.3.1.1.3 Udar s strani

3.3.1.1.3.1 Traktor se glede na nihalno udarno telo postavi tako, da telo udari ob varnostno konstrukcijo, ko so udarna ploskev telesa in nosilne verige ali žične vrvi navpične, razen če med deformacijo varnostna konstrukcija na točki udara oklepa kot z navpičnico, ki ne presega 20°. V tem primeru se udarna ploskev telesa naravna z dodatnimi nosilnimi vezmi, da je vzporedna z varnostno konstrukcijo na točki udara v trenutku največje deformacije, medtem ko nosilne verige ali žične vrvi ob udaru ostanejo navpične.

Višina obešenega udarnega telesa se prilagodi, sprejmejo pa se tudi potrebni ukrepi za preprečevanje, da bi se udarno telo zavrtelo okrog točke udara.

Točka udara je tisti del varnostne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok; to je običajno zgornji rob.

3.3.1.1.3.2 Kolesa traktorja morajo biti pritrjena na tla na strani, na katero bo deloval udar, in sicer z žičnimi vrvmi, ki potekajo prek ustreznih koncev sprednje in zadnje osi. Žične vrvi je treba napeti, da se pnevmatike deformirajo do vrednosti iz točke 3.2.5.6.2.

Ko so žične vrvi napete, se podporni tram namesti na tla in tesno ob pnevmatike na strani, ki je nasprotna strani, na kateri bo deloval udar, in se nato pritrdi na tla. Lahko se zgodi, da je treba uporabiti dva trama ali zagozdi, če zunanji strani sprednjih in zadnjih pnevmatik nista na isti navpični ravnini. Kot je prikazano na sliki 6.13, se podporni drog takrat namesti ob kolesni obroč najbolj obremenjenega kolesa na strani, ki leži nasproti točki udara, ter se tesno pritisne h kolesnemu obroču in nato pritrdi na tla. Podporni drog je tako dolg, da je kot, ki ga oklepa s tlemi, ko je nameščen ob kolesni obroč, 30 ± 3°. Poleg tega je njegova debelina, če je to mogoče, 20- do 25-krat manjša od njegove dolžine in 2- do 3-krat manjša od njegove širine. Drogovi so na obeh koncih oblikovani, kot je podrobno prikazano na sliki 6.13.

3.3.1.1.3.3 Pri zgibno krmiljenih traktorjih se centralni zgib dodatno podpre z lesenim podstavkom s stranico vsaj 100 mm, poleg tega pa se s strani podpre z napravo, podobno drogu, ki je nameščen tesno ob zadnje kolo, kot je opredeljeno v točki 3.3.1.1.3.2. Zgib se nato nepremično pritrdi na tla.

3.3.1.1.3.4 Nihalno udarno telo se potegne nazaj, tako da je višina njegovega težišča nad točko udara toliko, kot se izračuna z eno od naslednjih enačb, izbranih glede na referenčno maso preskušanega preskusnega sklopa:

H = (25 + 0,20 M) (B6+B)/2B

za traktor z referenčno maso do 2 000 kg;

H = (125 + 0,15 M) (B6+B)/2B

za traktor z referenčno maso nad 2 000 kg.

3.3.1.1.3.5 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom se upošteva največja višina od vrednosti iz zgoraj in spodaj navedenih enačb:

H = 25 + 0,2 M

za traktor z referenčno maso do 2 000 kg;

H = 125 + 0,15 M

za traktor z referenčno maso nad 2 000 kg.

Udarno telo se nato spusti, da udari ob varnostno konstrukcijo.

3.3.1.1.4 Tlačni preskus zadaj

Jarem se namesti nad zadnje najvišje dele varnostne konstrukcije, rezultanta tlačnih sil pa je v sredinski ravnini traktorja. Deluje sila Fv, pri čemer:

Fv = 20 M

Sila Fv deluje še pet sekund po tem, ko ni več mogoče zaznati nobenega vidnega gibanja varnostne konstrukcije.

Če zadnji del strehe varnostne konstrukcije ne prenese celotne tlačne obremenitve, sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del varnostne konstrukcije in tisti zadnji del traktorja, ki lahko podpre maso traktorja, če se ta prevrne.

Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se ponovno namesti nad tisti del varnostne konstrukcije, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Nato spet deluje tlačna sila Fv.

3.3.1.1.5 Tlačni preskus spredaj

Jarem se namesti nad sprednje najvišje dele varnostne konstrukcije, rezultanta tlačnih sil pa je na sredinski ravnini traktorja. Deluje sila Fv, pri čemer:

Fv = 20 M

Sila Fv deluje še pet sekund po tem, ko ni več mogoče zaznati nobenega vidnega gibanja varnostne konstrukcije.

Če sprednji del strehe varnostne konstrukcije ne prenese celotne tlačne obremenitve, sila deluje, dokler se streha ne ukrivi do stopnje, ko se ujema z ravnino, ki povezuje zgornji del varnostne konstrukcije in tisti sprednji del traktorja, ki lahko podpre maso traktorja, če se ta prevrne.

Nato se delovanje sile prekine, pritisni jarem pa se ponovno namesti nad tisti del varnostne konstrukcije, ki bi podpiral traktor, če bi se prevrnil na streho. Nato spet deluje tlačna sila Fv.

3.3.1.1.6 Dodatni udarni preskusi

Če se med udarnim preskusom pojavijo lomi ali razpoke, ki jih ni mogoče zanemariti, se takoj po udarnih preskusih, med katerimi so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug podoben preskus z višino pada:

H’ = (H x 10-1) (12 + 4a) (1 + 2a )-1,

pri čemer je ‚a‘ razmerje med trajno deformacijo (Dp) in elastično deformacijo (De):

a = Dp/De,

izmerjeno na točki udara. Dodatna trajna deformacija, ki nastane po drugem udaru, ne sme presegati 30 % trajne deformacije, nastale po prvem udaru.

Da bi lahko izvedli dodatni preskus, je treba elastično deformacijo izmeriti pri vseh udarnih preskusih.

3.3.1.1.7 Dodatni tlačni preskusi

Če se med tlačnim preskusom pojavijo večji lomi ali razpoke, se takoj po tlačnih preskusih, med katerimi so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug podoben tlačni preskus s silo 1,2 Fv.

3.3.1.2 Meritve, ki jih je treba opraviti

3.3.1.2.1 Lomi in razpoke

Po vsakem preskusu se vsi sestavni deli, spoji in pritrdilni elementi pregledajo za lome ali razpoke, pri čemer se zanemarijo majhne razpoke na nepomembnih delih.

Zanemariti je treba tudi vse razpoke, ki jih povzročijo robovi nihalnega udarnega telesa.

3.3.1.2.2 Varni prostor

3.3.1.2.2.1 Prodor v varni prostor

Med vsakim preskusom se pregleda varnostna konstrukcija, da se ugotovi, ali je kateri njen del prodrl v varni prostor okrog voznikovega sedeža, kot je opredeljen v točki 1.6.

Poleg tega varni prostor ne sme biti zunaj zaščite varnostne konstrukcije. Pri tem se šteje, da je varni prostor zunaj zaščite varnostne konstrukcije, če kateri njegov del pride v stik s tlemi pri prevrnitvi traktorja v smer, iz katere med preskusom deluje obremenitev. Pri tem preskusu so mere sprednjih in zadnjih pnevmatik ter koloteka najmanjše standardne mere, kot jih je določil proizvajalec.

3.3.1.2.2.2 Preskusi zadaj nameščenih trdno vpetih konstrukcijskih elementov

Če ima traktor za voznikovim sedežem nameščeno togo konstrukcijo, ohišje ali druge trdno vpete konstrukcijske elemente, se ta konstrukcija šteje kot zaščitna točka pri prevrnitvi traktorja na bok ali nazaj. Ta toga konstrukcija, ki je nameščena za voznikovim sedežem, mora biti sposobna prenesti navzdol usmerjeno tlačno silo Fi , ne da bi se zlomila ali prodrla v varni prostor, pri čemer je

Fi = 15 M,

ki deluje pravokotno na vrh okvira v osrednji ravnini traktorja. Začetni kot za izvajanje sile je 40° in se izračuna od vzporednice s tlemi, kot je prikazano na sliki 6.16. Najmanjša širina te toge konstrukcije mora biti 500 mm (glej sliko 6.17).

Poleg tega mora biti ta del dovolj tog in trdno pritrjen na zadnji del traktorja.

3.3.1.2.3 Elastična deformacija (pri udaru s strani)

Elastična deformacija se meri (810 + av) mm nad indeksno točko na navpični ravnini, ki poteka skozi točko udara. Za to meritev se lahko uporabi kakršna koli naprava, podobna napravi, prikazani na sliki 6.15.

3.3.1.2.4 Trajna deformacija

Po končnem tlačnem preskusu se evidentira trajna deformacija varnostne konstrukcije. V ta namen se pred začetkom preskusa evidentira položaj glavnih delov varnostne konstrukcije pri prevrnitvi glede na indeksno točko sedeža.

3.3.2 Statični preskusi

3.3.2.1 Obremenitveni in tlačni preskusi

3.3.2.1.1 Obremenitev zadaj

3.3.2.1.1.1 Obremenitev se izvaja vodoravno v navpični ravnini, ki je vzporedna s sredinsko ravnino traktorja.

Točka delovanja obremenitve je tisti del varnostne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne nazaj; to je običajno zgornji rob. Navpična ravnina, v kateri deluje obremenitev, je od sredinske ravnine oddaljena za tretjino zunanje širine zgornjega dela varnostne konstrukcije.

Če je varnostna konstrukcija na tej točki upognjena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči obremenitev na ta del, ne da bi to povečalo trdnost konstrukcije.

3.3.2.1.1.2 Preskusni sklop se pritrdi na tla, kot je opisano v točki 3.2.6.3.

3.3.2.1.1.3 Energija, ki jo med preskusom absorbira varnostna konstrukcija, mora biti vsaj:

Eil = 500 + 0,5 M

3.3.2.1.1.4 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se uporablja ista enačba.

3.3.2.1.2 Obremenitev spredaj

3.3.2.1.2.1 Obremenitev se izvaja vodoravno v navpični ravnini, ki je vzporedna s sredinsko ravnino traktorja in je na eni tretjini zunanje širine zgornjega dela varnostne konstrukcije

Točka delovanja obremenitve je tisti del varnostne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok pri vožnji naprej; to je običajno zgornji rob.

Če je varnostna konstrukcija na tej točki upognjena ali izbočena, se dodatno podloži z zagozdami, da se omogoči obremenitev na ta del, ne da bi to povečalo trdnost konstrukcije.

3.3.2.1.2.2 Preskusni sklop se pritrdi na tla, kot je opisano v točki 3.2.6.3.

3.3.2.1.2.3 Energija, ki jo med preskusom absorbira varnostna konstrukcija, mora biti vsaj:

Eil = 500 + 0,5 M

3.3.2.1.2.4 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se upošteva največja energija od vrednosti iz zgoraj ali spodaj navedenih enačb:

Eil = 2,165 x 10-7 M x L2

ali

Eil = 0,574 I

3.3.2.1.3 Obremenitev s strani

3.3.2.1.3.1 Obremenitev s strani se izvaja vodoravno v navpični ravnini, ki je pravokotna na sredinsko ravnino traktorja. Točka delovanja obremenitve je tisti del varnostne konstrukcije, ki bi najverjetneje prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok; to je običajno zgornji rob.

3.3.2.1.3.2 Preskusni sklop se pritrdi na tla, kot je opisano v točki 3.2.6.3.

3.3.2.1.3.3 Energija, ki jo med preskusom absorbira varnostna konstrukcija, mora biti vsaj:

Eis = 1,75 M(B6+B)/2B

3.3.2.1.3.4 Pri traktorjih z obrnljivim vozniškim mestom (obrnljiva sedež in volan) se upošteva največja energija od vrednosti iz spodaj ali zgoraj navedenih enačb:

Eis = 1,75 M

3.3.2.1.4 Tlačni preskus zadaj

Vse določbe so enake kot v točki 3.3.1.1.4.

3.3.2.1.5 Tlačni preskus spredaj

Vse določbe so enake kot v točki 3.3.1.1.5.

3.3.2.1.6 Dodatni preobremenitveni preskus (slike od 6.18 do 6.20)

Preobremenitveni preskus se opravi vedno, ko se sila zmanjša za več kot 3 % pri zadnjih 5 % deformacije, ko varnostna konstrukcija absorbira zahtevano energijo (glej sliko 6.19).

Preobremenitveni preskus vključuje postopno povečevanje vodoravne obremenitve za 5-odstotna povečanja začetne zahtevane energije do največ 20 % dodane energije (glej sliko 6.20).

Preobremenitveni preskus je uspešen, če se po vsakem povečanju zahtevane energije za 5, 10 ali 15 % sila zmanjša za manj kot 3 % pri 5-odstotnem povečanju in ostane večja od 0,8 Fmax.

Preobremenitveni preskus je uspešen, če sila po tem, ko je varnostna konstrukcija absorbirala 20 % dodane energije, presega 0,8 Fmax.

Med preobremenitvenim preskusom so dovoljeni dodatni lomi ali razpoke in/ali prodor v varni prostor ali zmanjšanje zaščite v tem prostoru zaradi elastične deformacije. Vendar mora biti po prekinitvi obremenitve varni prostor popolnoma zaščiten, varnostna konstrukcija pa ne sme segati vanj.

3.3.2.1.7 Dodatni tlačni preskusi

Če se pri tlačnemu preskusu pojavijo lomi ali razpoke, ki jih ni mogoče zanemariti, se takoj po tlačnem preskusu, med katerim so nastali ti lomi ali razpoke, opravi drug podoben tlačni preskus s silo 1,2 Fv.

3.3.2.2 Meritve, ki jih je treba opraviti

3.3.2.2.1 Lomi in razpoke

Po vsakem preskusu se vsi sestavni deli, spoji in pritrdilni elementi pregledajo za lome ali razpoke, pri čemer se zanemarijo majhne razpoke na nepomembnih delih.

3.3.2.2.2 Varni prostor

3.3.2.2.2.1 Prodor v varni prostor

Med vsakim preskusom se pregleda varnostna konstrukcija, da se ugotovi, ali je kateri njen del prodrl v varni prostor, kot je opredeljen v točki 1.6 Priloge I.

Poleg tega varni prostor ne sme biti zunaj zaščite varnostne konstrukcije. Pri tem se šteje, da je varni prostor zunaj zaščite varnostne konstrukcije, če kateri njegov del pride v stik s tlemi pri prevrnitvi traktorja v smer, iz katere med preskusom deluje obremenitev. Pri tem preskusu so mere sprednjih in zadnjih pnevmatik ter koloteka najmanjše standardne mere, kot jih je določil proizvajalec.

3.3.2.2.2.2 Preskusi zadaj nameščenih trdno vpetih konstrukcijskih elementov

Če ima traktor za voznikovim sedežem nameščeno togo konstrukcijo, ohišje ali druge trdno vpete konstrukcijske elemente, se ta konstrukcija šteje kot zaščitna točka pri prevrnitvi traktorja na bok ali nazaj. Ta toga konstrukcija, ki je nameščena za voznikovim sedežem, mora biti sposobna prenesti navzdol usmerjeno tlačno silo Fi, ne da bi se zlomila ali prodrla v varni prostor, pri čemer je

Fi = 15 M

ki deluje pravokotno na vrh okvira v osrednji ravnini traktorja. Začetni kot za izvajanje sile je 40° in se izračuna od vzporednice s tlemi, kot je prikazano na sliki 6.16. Najmanjša širina te toge konstrukcije mora biti 500 mm (glej sliko 6.17).

Poleg tega mora biti ta del dovolj tog in trdno pritrjen na zadnji del traktorja.

3.3.2.2.3 Elastična deformacija pri stranski obremenitvi

Elastična deformacija se meri (810 + av) mm nad indeksno točko sedeža v navpični ravnini, na katero deluje obremenitev. Za to meritev se lahko uporabi kakršna koli naprava, podobna napravi, prikazani na sliki 6.15.

3.3.2.2.4 Trajna deformacija

Po končnem tlačnem preskusu se evidentira trajna deformacija varnostne konstrukcije. V ta namen se pred začetkom preskusa evidentira položaj glavnih delov varnostne konstrukcije pri prevrnitvi glede na indeksno točko sedeža.

3.4 Razširitev na druge modele traktorjev

3.4.1 [se ne uporablja]

3.4.2 Tehnična razširitev

Ko se v zvezi s traktorjem, varnostno konstrukcijo ali načinom pritrjevanja varnostne konstrukcije na traktor pojavijo tehnične spremembe, lahko preskusna postaja, na kateri se je izvedel prvotni preskus, izda „poročilo o tehnični razširitvi“, če so bili na traktorju in varnostni konstrukciji uspešno izvedeni predhodni preskusi bočne stabilnosti in preprečevanja prevračanja, kot so opredeljeni v točkah 3.1.3 in 3.1.4, ter če se je na zadaj nameščenih trdno vpetih konstrukcijskih elementih iz točke 3.3.1.2.2.2 po njihovi vgradnji izvedel preskus v skladu s postopkom iz te točke (razen točke 3.4.2.2.4), in sicer v naslednjih primerih:

3.4.2.1 razširitev rezultatov preskusa varnostne konstrukcije na druge modele traktorjev

udarnega ali obremenitvenega in tlačnega preskusa ni treba izvesti na vsakem modelu traktorja, če varnostna konstrukcija in traktor izpolnjujeta pogoje iz točk 3.4.2.1.1 do 3.4.2.1.5;

3.4.2.1.1 konstrukcija (vključno z zadaj nameščenimi trdno vpetimi konstrukcijskimi elementi) je popolnoma enaka konstrukciji, uporabljeni pri preskusu;

3.4.2.1.2 zahtevana energija ne presega energije, izračunane za prvotni preskus, za več kot 5 %;

3.4.2.1.3 način pritrditve in sestavni deli traktorja, na katere se konstrukcija pritrjuje, so popolnoma enaki;

3.4.2.1.4 vsi sestavni deli, kot so blatniki in pokrov motorja, ki lahko podpirajo varnostno konstrukcijo, so popolnoma enaki;

3.4.2.1.5 položaj in kritične mere sedeža v varnostni konstrukciji ter ustrezni položaj varnostne konstrukcije na traktorju so taki, da je varni prostor še naprej zaščiten, čeprav se varnostna konstrukcija med preskusi deformira (to se preveri na podlagi iste reference za varni prostor kot v prvotnem poročilu o preskusu, tj. referenčne točke sedeža [SRP] ali indeksne točke sedeža [SIP]).

3.4.2.2 Razširitev rezultatov preskusa varnostne konstrukcije na spremenjene modele varnostne konstrukcije

Ta postopek je treba uporabiti, ko niso izpolnjeni pogoji iz točke 3.4.2.1. Ne sme se uporabiti, če način pritrditve varnostne konstrukcije na traktor ni več istovrsten (če se na primer gumijasti podstavki zamenjajo z vzmetnim mehanizmom):

3.4.2.2.1 spremembe, ki ne vplivajo na rezultate prvotnega preskusa (na primer privaritev vgradne plošče za opremo na nekritični del varnostne konstrukcije), dodajanje sedežev z drugačno lego indeksne točke sedeža na varnostni konstrukciji (pri čemer je treba zagotoviti, da so novi varni prostori med vsemi preskusi znotraj zaščite deformirane varnostne konstrukcije);

3.4.2.2.2 spremembe, ki lahko vplivajo na rezultate prvotnega preskusa, vendar ne ogrožajo sprejemljivosti varnostne konstrukcije (na primer sprememba dela konstrukcije, sprememba načina pritrjevanja varnostne konstrukcije na traktor). Izvede se lahko validacijski preskus, rezultati preskusa pa se navedejo v poročilu o razširitvi.

Določijo se naslednje omejitve za to razširitev homologacije:

3.4.2.2.2.1 brez validacijskega preskusa se lahko sprejme največ pet razširitev;

3.4.2.2.2.2 rezultati validacijskega preskusa se sprejmejo za razširitev, če so izpolnjeni vsi pogoji sprejemljivosti iz Kodeksa ter:

- če deformacija, izmerjena po vsakem udarnem preskusu, ne odstopa za več kot ± 7 % (pri dinamičnih preskusih) od deformacije, izmerjene po vsakem udarnem preskusu in navedene v prvotnem poročilu o preskusu,

- če sila, ki je bila izmerjena, ko je bila dosežena zahtevana raven energije v različnih preskusih vodoravne obremenitve, ne odstopa za več kot ± 7 % od sile, ki je bila izmerjena, ko je bila zahtevana energija dosežena v prvotnem preskusu, ter deformacija, ki je bila izmerjena[16], ko je bila dosežena zahtevana raven energije v različnih preskusih vodoravne obremenitve, ne odstopa za več kot ± 7 % (pri statičnih preskusih) od deformacije iz prvotnega poročila o preskusu, ki je bila izmerjena, ko je bila dosežena zahtevana energija v prvotnem preskusu.

3.4.2.2.2.3 V eno poročilo o razširitvi se lahko vključi več sprememb varnostne konstrukcije, če so različice iste varnostne strukture, vendar se lahko upošteva le en validacijski preskus. Različice, ki niso vključene v preskus, se opišejo v posebnem oddelku poročila o razširitvi.

3.4.2.2.3Povečanje referenčne mase, ki jo proizvajalec določi za že preskušeno varnostno konstrukcijo. Če želi proizvajalec obdržati isto homologacijsko številko, se lahko poročilo o razširitvi izda po izvedbi validacijskega preskusa (v tem primeru se ne uporabljajo omejitve ± 7 % iz točke 3.4.2.2.2.2).

3.4.2.2.4 Spremenjeni ali novi zadaj nameščeni trdno vpeti konstrukcijski elementi. Preveriti je treba, ali varni prostor med celotnim preskusom ostane znotraj zaščite deformirane varnostne konstrukcije ob upoštevanju novih ali spremenjenih zadaj nameščenih trdno vpetih konstrukcijskih elementov. Opraviti je treba validacijo zadaj nameščenih trdno vpetih konstrukcijskih elementov s preskusom iz točk 3.3.1.2.2.2 ali 3.3.2.2.2.2, rezultati preskusa pa se navedejo v poročilu o razširitvi.

3.5 [se ne uporablja]

3.6 Odpornost varnostne konstrukcije v hladnem vremenu

3.6.1 Če se za varnostno konstrukcijo navajajo lastnosti, po katerih je odporna proti krhkosti, ki jo lahko povzroči hladno vreme, proizvajalec navede podrobnosti, ki se vključijo v poročilo.

3.6.2 Namen naslednjih zahtev in postopkov je zagotovitev trdnosti in odpornosti proti lomom zaradi krhkosti pri nižjih temperaturah. Predlaga se, naj se pri oceni primernosti varnostne konstrukcije pri nižji obratovalni temperaturi v državah, ki potrebujejo to dodatno zaščito pri obratovanju, izpolnijo naslednje najmanjše materialne zahteve:

3.6.2.1 vijaki in matice, ki se uporabljajo za pritrditev varnostne konstrukcije na traktor in povezovanje strukturnih sestavnih delov varnostne konstrukcije, imajo ustrezne dokazane lastnosti odpornosti pri nižji temperaturi;

3.6.2.2 vse varilne elektrode, ki se uporabljajo za proizvodnjo sestavnih in pritrditvenih delov varnostne konstrukcije, so združljive z materialom varnostne konstrukcije, kot je določeno v točki 3.6.2.3;

3.6.2.3 jekleni materiali za strukturne dele varnostne konstrukcije so materiali nadzorovane žilavosti, ki izpolnjujejo najmanjše določene zahteve glede energije udara za Charpyjev udarni preskus z V zarezo, kot so navedene v razpredelnici 6.1. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995.

Tej zahtevi ustreza jeklo, katerega debelina po valjanju ne presega 2,5 mm in ki ne vsebuje več kot 0,2 % ogljika.

Strukturni deli varnostne konstrukcije, ki so izdelani iz drugih materialov, razen jekla, morajo biti enako odporni proti udarom pri nizki temperaturi;

3.6.2.4 velikost vzorca pri preverjanju zahtev glede energije udara za charpyjev udarni preskus z V zarezo ni manjša od največje vrednosti, navedene v razpredelnici 6.1, ki jo material omogoča;

3.5.2.5 Charpyjevi udarni preskusi z V zarezo se izvajajo v skladu s postopkom iz ASTM A 370-1979, razen za velikosti vzorcev, ki ustrezajo meram iz razpredelnice 6.1;

3.6.2.6 nadomestna možnost za ta postopek je uporaba umirjenega ali delno umirjenega jekla, za katero se določijo ustrezne specifikacije. Razred in kakovost jekla se določita po standardu ISO 630:1995, sprememba 1:2003;

3.6.2.7 vzorci morajo biti podolžni in pridobljeni iz ravnih, cevastih ali strukturnih delov pred oblikovanjem ali varjenjem za uporabo v varnostni konstrukciji. Vzorci iz cevastih ali strukturnih delov se pridobijo iz sredine največjega stranskega dela in ne vključujejo zvarjenih mest.

Razpredelnica 6.1

Najmanjše energije udara pri Charpyjevem preskusu z V zarezo

Velikost vzorca | Energija pri | Energija pri |

–30 °C | –20 °C |

mm | J | J(b) |

10 x 10(a) | 11 | 27,5 |

10 x 9 | 10 | 25 |

10 x 8 | 9,5 | 24 |

10 x 7,5(a) | 9,5 | 24 |

10 x 7 | 9 | 22,5 |

10 x 6,7 | 8,5 | 21 |

10 x 6 | 8 | 20 |

10 x 5(a) | 7,5 | 19 |

10 x 4 | 7 | 17,5 |

10 x 3,5 | 6 | 15 |

10 x 3 | 6 | 15 |

10 x 2,5(a) | 5,5 | 14 |

(a) Označuje najprimernejšo velikost. Velikost vzorca ne sme biti manjša od največje najprimernejše velikosti, ki jo omogoča material.

(b) Zahtevana energija je pri –20 °C 2,5-krat večja od vrednosti, določene za –30 °C. Na moč energije udara vplivajo drugi dejavniki, kot so smer valjanja, meja lezenja, usmerjenost zrn in varjenje. Ti dejavniki se upoštevajo pri izbiri in uporabi jekla.

3.7 [se ne uporablja]

Slika 6.1

Varni prostor

Slika 6.1.a Pogled s strani Prečni prerez v referenčni ravnini | Slika 6.1.b Pogled od zadaj |

[pic] | [pic] |

Mere v mm |

Slika 6.1.c Pogled od zgoraj |

[pic]

1 – Referenčna črta

2 – Indeksna točka sedeža

3 – Referenčna ravnina

Slika 6.2

Varni prostor pri traktorjih z obrnljivim sedežem in volanom

[pic]

Slika 6.3

Procesni diagram za ugotavljanje večkratnega prevračanja traktorja s spredaj nameščeno varnostno konstrukcijo pri bočni prevrnitvi

[pic]

Različica B1: Točka udara na varnostno konstrukcijo je za vzdolžno nestabilno ravnovesno točko.

Različica B2: Točka udara na varnostno konstrukcijo je blizu vzdolžno nestabilne ravnovesne točke.

Različica B3: Točka udara na varnostno konstrukcijo je pred vzdolžno nestabilno ravnovesno točko.

Slika 6.4

Oprema za preskušanje preprečevanja prevračanja na strmini z naklonom 1 : 1,5

[pic]

Slika 6.5

Potrebni podatki za izračun prevrnitve traktorja pri triosnem prevračanju

[pic]

Opomba: D2 in D3 je treba izmeriti ob polni osni obremenitvi.

Slike 6.6.a, 6.6.b in 6.6.c

Vodoravna razdalja med težiščem in prednjo točko preseka varnostne konstrukcije (L 6 )

[pic]

Slika 6.7

Določitev točk udara za merjenje širine varnostne strukture (B 6 ) in višine pokrova motorja (H 7 )

[pic]

Slika 6.8

Višina točke nihanja prednje osi (H 0 )

[pic]

Slika 6.9

Širina koloteka zadnjih koles (S) in širina zadnje pnevmatike (B 0 )

[pic]

Slika 6.10

Nihalno udarno telo in njegove nosilne verige ali žične vrvi

[pic]

Slika 6.11

Primer pritrditve traktorja (udar od zadaj)

[pic]

Slika 6.12

Primer pritrditve traktorja (udar od spredaj)

[pic]

Slika 6.13

Primer pritrditve traktorja (udar s strani)

[pic]

Slika 6.14

Primer naprave za tlačni preskus na traktorju

[pic]

Slika 6.15

Primer naprave za merjenje elastične deformacije

[pic]

1 – Trajna deformacija

2 – Elastična deformacija

3 – Skupna deformacija (seštevek trajne in elastične deformacije)

Slika 6.16

Simulirana črta podlage

[pic]

Slika 6.17

Najmanjša širina zadaj nameščenih trdno vpetih konstrukcijskih elementov

[pic]

Slika 6.18

Krivulja sila/deformacija

Preobremenitveni preskus ni potreben

[pic]

Opombe :

1. Fa se določi glede na 0,95 D'.

2. Preobremenitveni preskus ni potreben, ker je Fa ( 1,03 F'.

Slika 6.19

Krivulja sila/deformacija

Preobremenitveni preskus je potreben

[pic]

Opombe :

1. Fa se določi glede na 0,95 D'.

2. Preobremenitveni preskus je potreben, ker je Fa ( 1,03 F'.

3. Rezultati preobremenitvenega testa so zadovoljivi, ker je Fb ( 0,97 F' in Fb ( 0,8 Fmax.

Slika 6.20

Krivulja sila/deformacija

Preobremenitveni preskus je treba nadaljevati

[pic]

Opombe:

1. Fa se določi glede na 0,95 D'.

2. Preobremenitveni preskus je potreben, ker je Fa ( 1,03 F'.

3. Fb ( 0,97 F', zato je potrebna dodatna preobremenitev.

4. Fc ( 0,97 Fb, zato je potrebna dodatna preobremenitev.

5. Fd ( 0,97 Fc, zato je potrebna dodatna preobremenitev.

6. Rezultati preobremenitvenega preskusa so zadovoljivi, če je Fe ( 0,8 Fmax.

7. Preskus ni uspešen, ko se obremenitev zmanjša pod 0,8 Fmax."

_____________

ê 87/402/EGS

è1 89/681/EGS, člen 1, tč. 2

PRILOGA III

VZOREC

POROČILO O PRESKUSU ZA ES-HOMOLOGACIJO SESTAVNEGA DELA ZA VARNOSTNO KONSTRUKCIJO (SPREDNJI VARNOSTNI LOK) GLEDE NJEGOVE TRDNOSTI IN TRDNOSTI NJENE PRITRDITVE NA TRAKTOR

[pic]

[pic]

[pic]

è1 (1) ç

_____________

PRILOGA IV

OZNAKE

Oznako ES-homologacije sestavnega dela predstavlja:

ê 2000/22/ES, člen 1 in Priloga, tč. 4 (prilagojeno)

è1 Akt o Pristopu iz leta 2003, člen 20 in Priloga I, tč. (1)(A)(31), str. 62

è2 2006/96/ES, člen 1 in Priloga, del A, tč. 30

- pravokotnik, ki obdaja malo črko, «e», ki mu sledi številčna oznaka države članice, ki je podelila ES-homologacijo sestavnega dela:

1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, è1 7 za Madžarsko, 8 za Češko, ç 9 za Španijo, 11 za Veliko Britanijo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 17 za Finsko, 18 za Dansko, è2 19 za Romunijo, ç è1 20 za Poljsko, ç 21 za Portugalsko, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, è1 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 29 za Estonijo, 32 za Latvijo, è2 34 za Bolgarijo, ç 36 za Litvo, Ö 49 Õ za Ciper, Ö 50 Õ za Malto,“ ç

ê 87/402/EGS (prilagojeno)

- številka ES-homologacije sestavnega dela, ki ustreza številki certifikata o ES-homologaciji sestavnega dela izdana glede na trdnost tipa varnostne konstrukcije in njenih pritrdilnih mest na traktor, mora biti pod pravokotnikom, vendar v njegovi bližini,

- črke V ali SV, odvisno ali je bil uporabljen dinamični (V) ali statični (SV) test, katerim sledi številka 2, označujejo skladnost varnostne konstrukcije z direktivo.

PRIMER OZNAKE ES -HOMOLOGACIJE SESTAVNEGA DELA

[pic]

Legenda :Varnostna konstrukcija z zgoraj prikazano oznako ES-homologacije sestavnega dela je konstrukcija tipa čelno nameščenega varnostnega loka, podvrženega dinamičnim preskusom, namenjenega traktorjem z ozkim kolotekom (V2), za katero je Belgija (e 6) podelila ES-homologacijo sestavnega dela pod številko 43.

_____________

PRILOGA V

VZOREC CERTIFIKATA O ES-HOMOLOGACIJI SESTAVNEGA DELA

Ime pristojnega organa |

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi, preklicu ali razširitvi ES-homologacije sestavnega dela glede trdnosti varnostne konstrukcije (čelno nameščen varnostni lok) in trdnosti njene pritrditve na traktor |

Št. ES-homologacije sestavnega dela: razširitev(1) |

1. | Blagovna znamka ali znak in tip varnostne konstrukcije: |

2. | Ime in naslov proizvajalca varnostne konstrukcije: |

3. | Če je, ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca varnostne konstrukcije: |

4. | Blagovna znamka ali ime in tip traktorja, za katerega je namenjena varnostna konstrukcija: |

5. | Razširitev ES-homologacije sestavnega dela za naslednji(e) tip(e) traktorja(ev): |

5.1. | Masa traktorja brez dodatnih uteži, kot je opisano v Ö točki 2.1 vzorca A Priloge I k Direktivi 2003/37/ES Õ , presega referenčno maso/ne presega referenčne mase(2) pri preskusu za več kot 5 % |

5.2. | Način pritrditve in pritrdilni elementi so/niso(2) enaki. |

5.3. | Vsi sestavni deli na katere se pritrdi varnostna konstrukcija pri preventivi so/niso(2) enaki. |

6. | Datum vloge za ES-homologacijo sestavnega dela: |

7. | Tehnična služba: |

8. | Datum in številka poročila te službe: |

9. | Datum podelitve/zavrnitve/preklica ES-homologacije sestavnega dela(2): |

10. | Datum podelitve/zavrnitve/preklica razširitve ES-homologacije sestavnega dela(1): |

11. | Kraj: |

12. | Datum: |

13. | Naslednji dokumenti, ki imajo številko ES-homologacije sestavnega dela, prikazano zgoraj, so priloženi temu certifikatu (npr. poročilo tehnične službe): |

14. | Opombe: |

15. | Podpis: |

(1) Če je treba, navesti, ali je to prva, druga itd. razširitev ES-homologacije sestavnega dela. (2) Neustrezno črtati. |

_____________

PRILOGA VI

POGOJI ZA ES-HOMOLOGACIJO

1. Vlogo za podelitev ES-homologacije za traktor glede trdnosti varnostne konstrukcije in trdnosti njene pritrditve na traktor odda proizvajalec traktorja ali njegov pooblaščeni predstavnik.

2. Traktor, ki je primerek tipa traktorja za homologacijo, na katerega se namesti homologirana varnostna konstrukcija s pritrdilnimi elementi, se izroči tehnični službi, ki je odgovorna za izvedbo ES-homologacijskih preskusov.

3. Tehnična služba, ki je odgovorna za izvedbo ES-homologacijskih preskusov, mora preveriti, ali je homologirana varnostna konstrukcija namenjena za pritrditev na tip traktorja, za katerega je bil vložen zahtevek za ES-homologacijo. Posebej mora zagotoviti, da pritrditev varnostne konstrukcije ustreza pritrditvi, ki je bila preskušena in za katero je bila izdana ES-homologacija sestavnega dela.

4. Imetnik ES-homologacije lahko zahteva razširitev homologacije tudi na druge tipe varnostnih konstrukcij.

5. Pristojni organi morajo ugoditi zahtevi za razširitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

5.1 da je bila novemu tipu varnostne konstrukcije in njeni pritrditvi na traktor podeljena ES-homologacija sestavnega dela;

5.2 da je načrtovana za pritrditev na tip traktorja, za katerega se zahteva ES-homologacija;

5.3 da pritrditev varnostne konstrukcije na traktor ustreza pritrditvi, ki je bila preskušena in za katero je bila podeljena ES-homologacija sestavnega dela.

6. Certifikat, katerega vzorec je v Prilogi VII, mora biti dodan certifikatu o ES-homologaciji za vsako homologacijo ali razširitev homologacije, ki je bila podeljena ali zavrnjena.

7. Če je vloga za ES-homologacijo traktorja podana hkrati z zahtevo po ES-homologaciji sestavnega dela za tip varnostne konstrukcije, namenjeni za pritrditev na tip traktorja, za katerega se zahteva ES-homologacija, se izpustijo preverjanja, določena v točkah 2 in 3.

_____________

PRILOGA VII

VZOREC

Ime pristojnega organa |

PRILOGE K CERTIFIKATU O ES-HOMOLOGACIJI TRAKTORJA GLEDE TRDNOSTI VARNOSTNE KONSTRUKCIJE (ČELNO NAMEŠČEN VARNOSTNI LOK) IN TRDNOSTI NJENE PRITRDITVE NA TRAKTOR |

(člen 4(1) Ö Direktiva 2003/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS Õ) |

Št. ES-homologacije: razširitev(1) |

1. | Blagovna znamka ali znak traktorja: |

2. | Tip traktorja: |

3. | Ime in naslov proizvajalca traktorja: |

4. | Če je, ime in naslov proizvajalčevega pooblaščenega predstavnika: |

5. | Blagovna znamka ali znak varnostne konstrukcije: |

6. | Razširitev ES-homologacije za naslednji(e) tip(e) varnostne(ih) konstrukcije(ij): |

7. | Datum predložitve traktorja v ES-homologacijo: |

8. | Tehnična služba, odgovorna za ES-homologacijsko preskušanje: |

9. | Datum poročila te službe: |

10. | Številka poročila te službe: |

.

11. | ES-homologacija glede trdnosti varnostne konstrukcije in trdnosti njene pritrditve na traktor je bila podeljena/zavrnjena(2): |

12. | Razširitev ES-homologacije glede trdnosti varnostne konstrukcije in trdnosti njene pritrditve na traktor je bila podeljena/zavrnjena(2): |

13. | Kraj: |

14. | Datum: |

15. | Podpis: |

(1) Če je treba, navesti, ali je to prva, druga itd. razširitev ES-homologacije sestavnega dela. (2) Neustrezno črtati. |

_____________

é

PRILOGA VIII

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb (iz člena 13)

Direktiva Sveta 87/402/EGS (UL L 220, 8.8.1987, str. 1) |

Direktiva Komisije 89/681/EGS (UL L 398, 30.12.1989, str. 27) |

Točka XI.C.II.6 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1994 (UL C 241, 29.8.1994, str. 205) |

Direktiva Komisije 2000/22/ES (UL L 107, 4.5.2000, str. 26) |

Točka I.A.31 Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 53) |

Direktiva Komisije 2005/67/ES (UL L 273, 19.10.2005, str. 17) | Samo člen 3 in Priloga III |

Direktiva Sveta 2006/96/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 81) | Samo glede sklicevanja na Direktivo 87/402/EGS v členu 1 in točki 30 dela A Priloge |

Direktiva Sveta 2010/22/EV (UL L 91, 10.4.2010, str. 1) | Samo člen 4 in Priloga IV |

___________________

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo in začetek uporabe (iz člena 13)

Direktiva | Roki za prenos | Začetek uporabe |

87/402/EGS | 26. junij 1989 |

89/681/EGS | 3. januar 1991 |

2000/22/ES | 30. junij 2001(*) |

2005/67/ES | 31. december 2005 |

2006/96/ES | 1. januar 2007 |

2010/22/EU | 30. april 2011 | 1. maj 2011 |

________________

(*) V skladu s členom 2 Direktive 2000/22/ES:

"1. Države članice od 1. julija 2001 ne smejo:

- zavrniti podelitve ES-homologacije za tip traktorja ali izdaje dokumenta, ki je določen v tretji alinei člena 10(1) Direktive 74/150/EGS, ali podelitve nacionalne homologacije, ali

- prepovedati prvega začetka obratovanja traktorjev,

če so ti traktorji v skladu z zahtevami Direktive 87/402/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo.

2. Države članice od 1. januarja 2002:

- ne smejo več izdajati dokumenta, določenega v tretji alinei člena 10(1) Direktive 74/150/EGS za tip traktorja, če ni skladen z zahtevami Direktive 87/402/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo,

- lahko zavrnejo podelitev nacionalne homologacije za tip traktorja, ki ne izpolnjuje zahtev Direktive 87/402/EGS, kakor je bila spremenjena s to direktivo."

_____________

PRILOGA IX

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 87/402/EGS | Direktiva 2000/22/ES | Ta direktiva |

Člen 1, prvi odstavek | Člen 1, prvi odstavek |

Člen 1, prva alinea | Člen 1(a) |

Člen 1, druga alinea | Člen 1(b) |

Člen 1, tretja alinea | Člen 1(c) |

Člena 2 in 3 | Člena 2 in 3 |

Člen 4(1) | Člen 4, prvi odstavek |

Člen 4(2) | Člen 4, drugi in tretji odstavek |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6(1), prvi stavek | Člen 6(1), prvi odstavek |

Člen 6(1), drugi stavek | Člen 6(1), drugi odstavek |

Člen 6(1), tretji stavek | Člen 6(1), tretji odstavek |

Člen 6(2) | Člen 6(2) |

Člen 7, prvi stavek | Člen 7, prvi odstavek |

Člen7, drugi stavek | Člen 7, drugi odstavek |

Article 8 | - |

- | Člen 2(1), uvodno besedilo | Člen 8(1), uvodno besedilo |

- | Člen 2(1), prva alinea | Člen 8(1)(a) |

- | Člen 2(1), druga alinea | Člen 8(1)(b) |

- | Člen 2(2) | Člen 8(2) |

Členi 9 do 11 | Členi 9 do 11 |

Člen 12 | - |

Člen 13(1) | - |

Člen 13(2) | Člen 12 |

- | Člena 13 in 14 |

Člen 14 | Člen 15 |

Prilogi I in II | Prilogi I in II |

Priloga VI | Priloga III |

Priloga VII | Priloga IV |

Priloga VIII | Priloga V |

Priloga IX | Priloga VI |

Priloga X | Priloga VII |

- | Priloga VIII |

- | Priloga IX |

_____________

[1] COM(87) 868 PV.

[2] Glej Prilogo 3, Del A sklepov.

[3] Izvedena v skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Kodifikacija pravnega reda Skupnosti, KOM(2001) 645 konč.

[4] Glej del A Priloge VIII tega predloga.

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL L 220, 8.8.1987, str. 1.

[7] Glej del A Priloge VIII.

[8] UL L 171, 9.7.2003, str. 1.

[9] UL L 261, 3.10.2009, str. 1.

[10] UL L 261, 3.10.2009, str. 40.

[11] Kodeks OECD o standardih za uradne preskuse spredaj nameščenih varnostnih konstrukcij pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih.

[12] Za preskuse v zvezi z razširitvijo za poročila o preskusih, v katerih se je prvotno uporabljala referenčna točka sedeža (SRP – seat reference point), se zahtevane meritve opravijo ob upoštevanju referenčne točke sedeža, in ne indeksne točke sedeža, pri čemer je uporaba referenčne točke sedeža jasno navedena (glej Prilogo 1).

[13] Uporabniki morajo upoštevati, da se indeksna točka sedeža določi po standardu ISO 5353 in je fiksna točka glede na traktor, ki se ne premika, ko sedež ni nastavljen v sredinskem položaju. Za določitev varnega prostora se sedež nastavi v skrajni zadnji najvišji položaj.

[14] Kodeks OECD o standardih za uradne preskuse spredaj nameščenih varnostnih konstrukcij pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih.

[15] Program in primeri so na voljo na spletišču OECD.

[16] Seštevek trajne in elastične deformacije, izmerjene na točki, ko se doseže zahtevana raven energije.

ES-homologacije sestavnega dela:

Razsiritev ES-homologacije sestavnegadela na druge tipetraktorjev

os 1

os 2

os 3

os 6

os 5

os 4

Udarna ploskev

Dimenzije v milimetrih

Udarna ploskev

2 pritrdilni vrvi

Podporni tram

2 pritrdilni vrvi

2 pritrdilni vrvi

Podporni tram

2 pritrdilni vrvi

2 pritrdilni vrvi

Tram je pritrjen ob sprednjih in zadnjih kolesih, medtem ko se podporni drog po pritrditvi opre ob platišče kolesa.

Podporni drog

Tram iz mehkega lesa 150 x 150 mm

Nenapet kabel (neobvezno)

Pritrdilna vrv (glej 6.6.3)

Lok poti nihalnega udarnega telesa, težišče poteka skozi točko udara

zaobljen za ustrezen stik s platiščem

prirezan

Stojali za sprednjo in zadnjo os

Kardanski zgibi

Dvojno delujoči hidravlični valj

Sila

Kardanski zgibi

Sila

Navpični podstavek, pritrjen na šasijo traktorja ali dno varnostne konstrukcije

Vodoravni drog, pritrjen na varnostno konstrukcijo

Drsni obroč

Zadaj nameščeni trdno vpeti konstrukcijski elementi

Simulirana črta podlage

Zadaj nameščeni trdno vpeti konstrukcijski elementi

Deformacija

Izračunana osnovna energija

(glej opombo 2)

Statična sila obremenitve

Izračunana osnovna energija

(glej opombo 2)

Statična sila obremenitve

Energija se poveča za 5 %

(glej opombo 3)

Deformacija

Preobremenitev

Energija se poveča za 15 %

(glej opombo 5)

Energija se poveča za 10 %

(glej opombo 4)

Izračunana osnovna energija

(glej opombo 2)

Statična sila obremenitve

Energija se poveča za 5 %

(glej opombo 3)

Energija se poveča za 20 %

(glej opombi 6 in 7)

Deformacija

Točka, ki označuje položaj težišča

Mere v milimetrih

A = M/100

A ( 20 (

A = M/100

A ( 20 (

Simulirana črta podlage

Zadaj nameščeni trdno vpeti konstrukcijski elementi širine vsaj 500 mm