52010PC0273

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 31.5.2010

COM(2010)273 konč.

2010/0147 (COD)

Predlog

UREDBA (EU) št. …/… EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izvajanju člena 10 Protokola ZN o strelnem orožju in uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita SEC(2010)663 SEC(2010)662

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Unija mora predvsem ukrepati in zaključiti proces prenosa določb „ Protokola o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi [1] , ki je priložen Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu“ (v nadaljnjem besedilu: Protokol ZN o strelnem orožju ali Protokol), v zakonodajo Unije (prej Skupnosti[2]).

Komisija je v svojem sporočilu z dne 18. julija 2005 o ukrepih za močnejšo zaščito v zvezi z razstrelivi, detonatorji, opremo za izdelavo bomb in strelnim orožjem[3] jasno poudarila potrebo in namero glede izvajanja člena 10 Protokola v okviru celovitega postopka prenosa[4], ki bo Komisiji omogočil, da izpolni svojo obvezo in pripravi predlog za sklenitev Protokola v imenu Unije, kar je eden izmed glavnih ciljev trenutne politike Komisije o strelnem orožju.

Namen tega zakonodajnega predloga je dokončati ta postopek s prenosom zadevnih določb člena 10 Protokola glede „ splošnih zahtev za sisteme podeljevanja izvoznih, uvoznih in tranzitnih dovoljenj ali pooblastil“ .

- Splošno ozadje

Svet je pooblastil Komisijo, da se je v imenu Evropske skupnosti pogajala glede členov Protokola, ki so v pristojnosti Skupnosti, in da ga je nazadnje v imenu Evropske skupnosti[5] podpisala 16. januarja 2002.

Akcijski načrt Sveta in Komisije za izvajanje haaškega programa za krepitev območja svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji[6] uvršča med svoje pomembne ukrepe predlog sklenitve Protokola ZN o strelnem orožju v imenu Evropske skupnosti. Naslednik, stockholmski program za „odprto in varno Evropo v službi državljanov“ [7] , poudarja, da je nedovoljena trgovina s strelnim orožjem ena izmed nezakonitih dejavnosti, ki je še vedno izziv za notranjo varnost EU in ponovno potrjuje, da si mora Unija še naprej prizadevati za ratifikacijo mednarodnih konvencij (in njihovih protokolov), zlasti tistih, ki so oblikovane pod okriljem Združenih narodov.

Pravna podlaga za predvideni predlog je člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU)[8] (skupna trgovinska politika je v skladu s členom 3 PDEU v izključni pristojnosti Unije, vanjo pa spadajo tudi določbe iz člena 10 Protokola). Predlog se nanaša samo na strelno orožje, njegove dele in bistvene komponente ter strelivo za civilno uporabo in ne na strelno orožje, ki je predvideno izrecno za vojaške namene. V skladu s členom 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije mora splošna trgovinska politika temeljiti na enotnih načelih, med drugim tudi glede izvoza. Zato je treba oblikovati skupna pravila za izvoz iz Unije.

Ta predlog se nanaša samo na trgovino v tretjih državah/prenose strelnega orožja v tretje države in se posledično ne ukvarja s prenosi strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ter streliva znotraj Skupnosti.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Na področju, na katero se nanaša predlog (skupna trgovinska politika)[9], ni določb EU.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Evropska unija še ni sklenila Protokola, ki zanjo pomeni mednarodno zavezo. Ukrep je v skladu s sedanjimi politikami EU o ukrepih za boj proti mednarodnemu kriminalu, za pospešitev boja proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem, vključno z nadzorom izvoza in spremljanjem, ter o ukrepih, ki so namenjeni omejevanju širjenja orožja malega kalibra po svetu.

REZULTATI POSVETOVANJA Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je potekalo s pomočjo vprašalnikov in vabil na sestanke, namenjene državam članicam in zainteresiranim iz zasebnega sektorja (predstavnikom evropskih združenj proizvajalcev strelnega orožja in streliva za civilno uporabo, tistim, ki so vključeni v civilno trgovino z orožjem, lovcem, zbiralcem, nevladnim organizacijam, raziskovalnim ustanovam itd.), odprl se je poseben elektronski naslov (JLS-FIREARMS@ec.europa.eu) za stalno posvetovanje, z zunanjo študijo pa se je podprla priprava ocene učinka. Poleg tega je bila v okviru Komisije ustanovljena tudi skupina različnih služb.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Države članice in nevladne organizacije so se strinjale, da bi bilo izvajanje člena 10 uporabno za preprečevanje preusmerjanja strelnega orožja z zakonitega trga na nezakonit trg. Zainteresirani iz zasebnega sektorja so trdili, da države članice že imajo stroge predpise, ki zajemajo ta vidik, in so bili zaskrbljeni zaradi morebitnih negativnih posledic za mala in srednje velika podjetja. Veliko zasebnih zainteresiranih strani je bilo zlasti zaskrbljenih, da bi zaradi ukrepov glede tranzita in morebitnega nesodelovanja tranzitnih držav nastale zamude v postopkih. Vse zasebne zainteresirane strani so menile, da je treba za začasen izvoz ali uvoz strelnega orožja uporabiti poenostavljene postopke. Niso pa se strinjali glede dejavnosti, za katere bi bilo treba poenostavljene postopke uporabljati. Po mnenju nekaterih držav članic in nevladnih organizacij bi bilo treba poenostavljene postopke omejiti samo na lovce in športne strelce (medtem ko Protokol vključuje tudi upoštevanje drugih dejavnosti, kot so razstave ali popravila). Zainteresirani iz zasebnega sektorja in nevladne organizacije so menili, da so dovoljenja za večkratne pošiljke in najdaljše trajanje obdelovanja vlog za dovoljenja prednost.

Komisija je proučila mnenja, ki so jih izrazile javne in zasebne zainteresirane strani. Ta predlog je oblikovan, da bi doprinesel k večji stopnji varnosti/uspešnosti in učinkovitosti. Kombinacija obeh vidikov temelji tudi na rezultatih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi.

- Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj

Zadevna znanstvena in strokovna področja

Člen 10 Protokola ZN o strelnem orožju je del mednarodnega instrumenta, katerega določbe je predhodno potrdila Skupnost med pogajanji in pozneje s podpisom Protokola.

Uporabljena metodologija

Vprašalnik za države članice ter zasebne zainteresirane strani in nevladne organizacije, dva ločena sestanka s predstavniki držav članic in zasebnih zainteresiranih strani, vprašalniki v zvezi z zunanjo študijo, odprtje posebnega elektronskega naslova (JLS-FIREARMS@ec.europa.eu) za stalno posvetovanje.

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so potekala posvetovanja

Vprašalnik in vabila na sestanke so bili poslani zadevnim nacionalnim organom, predstavnikom evropskih združenj proizvajalcev strelnega orožja in streliva za civilno uporabo, tistim, ki so vključeni v civilno trgovino z orožjem, lovcem, zbiralcem, nevladnim organizacijam, raziskovalnim ustanovam ter drugim evropskim združenjem (gospodarskim, industrijskim in obrtnim zbornicam ter zbornicam za mala in srednje velika podjetja).

Povzetek prejetih in upoštevanih nasvetov

Poleg tega, o čemer se poroča pod naslovom „Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje“ , je tu ustrezno dodatno pojasniti sledeče.

Ena izmed rešitev, zagovarjana med posvetovanjem, je bila uporaba tihe privolitve za ukrepe glede tranzita, ki so ji bile naklonjene nekatere zasebne zainteresirane strani, nekatere države članice in nevladne organizacije pa ne.

Načeloma je prevladovalo soglasje glede dejstva, da morajo breme pridobivanja zahtevanih informacij (uvozna dovoljenja in obvestilo o nenasprotovanju tranzitu) nositi zainteresirani iz zasebnega sektorja.

Predlagana je bila tudi možnost, da lovci/športni strelci uporabljajo evropsko dovoljenje za strelno orožje in uradno vabilo na dogodek zunaj EU.

Predlog zlasti upošteva potrebo po poenostavljenih ukrepih za začasen izvoz, ublažitev morebitnega negativnega učinka ukrepov glede tranzita, ki jih zahteva Protokol ZN o strelnem orožju, zlasti z uporabo tihe privolitve pod določenimi pogoji, uporabo večkratnih dovoljenj za večkratne pošiljke in najdaljše trajanje postopka za izdajo dovoljenj. Hkrati ta predlog upošteva obstoječe prakse držav članic.

Sredstva, uporabljena za javno objavo izvedenskih mnenj

Ocena učinka, ki je priložena temu predlogu.

- Ocena učinka

V oceni učinka, ki je priložena temu predlogu, so bile razvite štiri usmeritve politike.

Usmeritev politike 1 je opustitev ukrepanja EU. Ta usmeritev je bila določena kot teoretična tako zaradi pravne mednarodne obveznosti, ki jo je Skupnost (zdaj Unija) sprejela s podpisom Protokola, kot pomanjkanja enotnih načel v zadevi, ki spada na področje splošne trgovinske politike, ki je v izključni pristojnosti Unije.

Preostale tri usmeritve politike so bile izbrane glede na njihovo osredotočenost na varnost ali učinkovitost, pri čemer učinkovitost pomeni obseg, v katerem se lahko dosežejo cilji glede na določeno raven sredstev ali z najnižjimi možnimi stroški. V tem primeru se učinkovitost nanaša na ohranjanje bremena za zainteresirane iz zasebnega sektorja in nacionalne uprave na najnižji ravni.

Usmeritev politike 2 se je osredotočila na prizadevanje za najugodnejšo uresničitev cilja glede izboljšanja varnosti v zvezi z izvozom, uvozom, tranzitom strelnega orožja za civilno uporabo in preprečevanja morebitnega preusmerjanja z zakonitega trga.

Usmeritev politike 3 se je osredotočila na doseganje učinkovitega izvajanja člena 10 Protokola za zainteresirane iz zasebnega sektorja.

Usmeritev politike 4 se je osredotočila na učinkovitost za nacionalne uprave.

Usmeritev 3 je bila najprimernejša in se kaže v tem predlogu. Najcelovitejše izpolnjuje cilje člena 10 Protokola in je najboljša pot naprej s kombiniranjem določb, ki jih je treba izvajati (v nadaljnjem besedilu: obvezne določbe) in ki so prilagojene vrsti proizvodov (za civilno rabo), z določbami, ki se jih lahko izvaja (v nadaljnjem besedilu: neobvezne določbe) in ki bi se ujemale z legitimnimi pričakovanji zainteresiranih strani.

Kombinira različne vidike več usmeritev politike na podlagi glavnih prednosti in slabosti, ki so bile določene za vsako izmed njih, za dosego višje stopnje uspešnosti in učinkovitosti. Kot kaže, ta kombinacija uspešnosti/varnosti in učinkovitosti ponuja najvišji potencial za pomembne koristi vpletenih interesnih skupin in med drugim temelji na rezultatih posvetovanja z zainteresiranimi stranmi.

Predviden poenostavljen postopek za začasne izvoze za „preverljivo zakonite namene“ in zlasti predlagani ukrepi glede tranzita bodo zmanjšali možna upravna bremena za tiste zakonite namene, ki jih navaja sam Protokol.

V zvezi s posebnim vprašanjem predlagane tihe privolitve je bila ta usmeritev oblikovana za uravnoteženje interesov glede hitrejšega postopka (poslovni interes) z zagotavljanjem izvedljivega roka, ki bi tranzitnim državam omogočal, da se odzovejo (interes varnosti).

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

Člen 10 Protokola o „splošnih zahtevah za sisteme podeljevanja izvoznih, uvoznih in tranzitnih dovoljenj ali pooblastil“ zahteva, da „vsaka država pogodbenica vzpostavi ali vzdržuje učinkovit sistem podeljevanja izvoznih in uvoznih dovoljenj ali pooblastil kot tudi ukrepe glede mednarodnega tranzita za prenos strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva“ , in tako izboljšuje nadzor nad prenosi in omogoča boljše izvajanje pravnih predpisov.

Člen 10 Protokola temelji na načelu, da se strelno orožje in z njim povezani predmeti ne smejo prenašati med državami brez vedenja in privolitve vseh vpletenih držav. Strelno orožje se ne sme izvoziti v države ali preko držav, ki prenosa niso odobrile. Vsebina dokumentov, uporabljenih za zakonit izvoz in uvoz, mora zadostovati za zagotovitev spremljanja. Člen 10 Protokola poleg prej omenjenih obveznih določb pogodbenicam omogoča, da sprejmejo poenostavljene postopke za začasen izvoz, uvoz in tranzit majhne količine strelnega orožja za „preverljivo zakonite namene“ , kot so rekreacija, popravilo, razstava. Slednje spada med neobvezne določbe.

Poglavje I tega predloga se nanaša na „predmet, opredelitve in področje uporabe“. Opredelitve (člen 2) upoštevajo, kadar je to primerno, podobne določbe Protokola ZN o strelnem orožju, vendar so zaradi večje jasnosti prilagojene drugi obstoječi zakonodaji EU ali se nanjo neposredno sklicujejo: na primer opredelitve strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ter streliva se nanašajo na tiste v Direktivi 91/477, ali pa je naveden neposreden sklic na carinski zakonik Skupnosti. Člen 3 navaja posebne izjeme, za katere se Uredba ne uporablja.

Poglavje II obravnava „izvozna dovoljenja, postopke in nadzor“. Ustrezni členi prenašajo pojme, ki so bili določeni s členom 10 Protokola. Člen 4 določa splošno obveznost zahtevanja izvoznega dovoljenja, nanaša se na seznam proizvodov, za katere se predlog uporablja (v prilogi predloga), in določa posodobitve. Člena 5 in 6 o pogojih za izdajo izvoznih dovoljenj prav tako vključujeta nekatere ukrepe za ublažitev, ki so oblikovani na podlagi nasvetov zainteresiranih strani, prejetih med posvetovanjem, na primer: najdaljše obdobje obdelave vlog, možna uporaba dokumentov v elektronski obliki in tiha privolitev v tranzit. Člen 11 se nanaša na člen 10(4) Protokola, člen 12 pa na člen 10(5) Protokola, ki urejata preverjanje postopka izdaje dovoljenj. Člen 7 zadeva poenostavljene postopke za preverljivo zakonite namene za začasen izvoz, pri čemer izvaja nezavezujoče določbe iz člena 10(6) Protokola. To poglavje vključuje tudi določbe o splošnih merilih, ki jih države članice upoštevajo pri proučevanju vlog za izdajo izvoznih dovoljenj (člena 8 in 9), in pooblastilih pristojnih nacionalnih organov (člen 13), ki so podobna tistim, določenim v preostali zakonodaji o trgovinski politiki, namreč Uredbi o dvojni rabi[10]. Člen 10 se osredotoča na potrebo po vodenju evidenc. Člen 14 povzema standardni izračun kazni.

Poglavje III o „carinskih postopkih“ (člena 15 in 16) ter poglavje IV o „upravnem sodelovanju“ (člen 17) vključujeta standardne določbe, ki se ponavadi uporabljajo v okviru instrumenta trgovinske politike.

Poglavje V se nanaša na „splošne in končne določbe“. Poleg vzpostavitve skupine za usklajevanje (člen 18) vključuje zlasti klavzulo o pregledu (člen 19(3)) in določbe o začetku veljavnosti Uredbe (člen 20).

- Pravna podlaga

Člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

- Načelo subsidiarnosti

Predlog je v izključni pristojnosti Unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov:

Sorazmernost je zagotovljena z omejevanjem vsebine predlagane usmeritve glede na določbe člena 10 Protokola, ki ga je EU predhodno odobrila med pogajanji o Protokolu. Na splošno ta predlog ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego cilja. Poleg standardnih določb s področja trgovinske politike predlog – da bi upošteval pomisleke in pripombe zasebnih zainteresiranih strani – izvaja neobvezne določbe člena 10 Protokola ter druge, ki so namenjene zmanjševanju bremena upravnih predpisov, zlasti v zvezi z ukrepi glede tranzita.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrument: Uredba.

Drugi instrumenti ne bi bili primerni. Uredba je zakonodajni instrument, ki ga predvideva člen 207(2) za zadeve trgovinske politike.

PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

NEOBVEZNI ELEMENTI

- Klavzula ponovnega pregleda/revizijska klavzula/samoderogacijska klavzula

Predlog vključuje klavzulo ponovnega pregleda.

2010/0147 (COD)

Predlog

UREDBA (EU) št. …/… EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne […]

o izvajanju člena 10 Protokola ZN o strelnem orožju in uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

1. V skladu s Sklepom Sveta 2001/748/ES z dne 16. oktobra 2001[11] o podpisu v imenu Evropske skupnosti[12] Protokola Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji in prometu strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva, priloženem Konvenciji ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, je Komisija v imenu Skupnosti 16. januarja 2002 podpisala navedeni protokol (v nadaljnjem besedilu: Protokol ZN o strelnem orožju ali Protokol).

2. Protokol ZN o strelnem orožju, katerega namen je spodbujanje, pospeševanje in krepitev sodelovanja med državami pogodbenicami za preprečevanje, zatiranje ter izkoreninjanje nedovoljene proizvodnje strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovine z njimi, je začel veljati 3. julija 2005.

3. Za omogočanje spremljanja strelnega orožja in učinkovit boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom je treba izboljšati izmenjavo informacij med državami članicami.

4. Osebne podatke je treba obdelovati v skladu s pravili, določenimi v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[13] ter Uredbi (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[14].

5. Komisija je v svojem sporočilu o ukrepih za močnejšo zaščito v zvezi z razstrelivi, detonatorji, opremo za izdelavo bomb in strelnim orožjem[15] naznanila svojo namero, da bo izvajala člen 10 Protokola ZN o strelnem orožju kot del ukrepov, ki jih je treba sprejeti, da bo Unija lahko sklenila navedeni protokol.

6. Protokol ZN o strelnem orožju zahteva, da vse pogodbenice zlasti vzpostavijo ali izboljšajo upravne postopke ali sisteme za opravljanje učinkovitega nadzora nad proizvodnjo, označevanjem, uvozom in izvozom strelnega orožja.

7. Zaradi skladnosti s Protokolom ZN o strelnem orožju je prav tako treba nedovoljeno trgovino s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli ali strelivom označiti kot kaznivo dejanje in sprejeti ukrepe, da se omogoči njihova zaplemba.

8. Ta uredba se ne uporablja za strelno orožje, njegove dele in bistvene komponente ali strelivo, ki so predvideni izrecno za vojaške namene. Potrebo po izpolnjevanju zahtev iz člena 10 Protokola ZN o strelnem orožju je treba prilagoditi, da se zagotovijo poenostavljeni postopki za strelno orožje za civilno uporabo. Posledično je treba zagotoviti delno poenostavitev v zvezi z dovoljenji za večkratne pošiljke, ukrepi glede tranzita in začasnimi izvozi za zakonite namene.

9. Ta uredba ne vpliva na uporabo člena 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki se nanaša na bistvene interese varnosti držav članic, in ne vpliva na Direktivo 2009/43/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti[16]. Poleg tega se Protokol ZN o strelnem orožju in posledično ta uredba ne uporabljata za meddržavne posle ali prenose znotraj države, kadar bi uporaba Protokola vplivala na pravico države pogodbenice, da ukrepa v interesu nacionalne varnosti v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov.

10. Direktiva Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja[17] se nanaša na prenose strelnega orožja za civilno uporabo znotraj ozemlja Unije, medtem ko se ta uredba osredotoča na ukrepe v zvezi s premiki z ozemlja Evropske unije v tretje države ali preko njih.

11. Strelno orožje, njegovi deli in bistvene komponente ter strelivo so, kadar so uvoženi iz tretjih držav, predmet zakonodaje Unije in zlasti zahtev Direktive Sveta 91/477/EGS.

12. Zagotoviti je treba doslednost zvezi z določbami o vodenju evidenc, ki veljajo v zakonodaji Unije.

13. Za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe mora vsaka država članica sprejeti ukrepe, s katerimi pristojni organi dobijo ustrezna pooblastila.

14. Zaradi učinkovitosti je treba Komisijo pooblastiti za vodenje seznama strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ter streliva, za katere je v skladu s to uredbo potrebno dovoljenje, in za njegovo posodabljanje na podlagi kakršne koli nadaljnje spremembe Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi[18].

15. Unija je sprejela sklop carinskih pravil, ki jih vsebujejo Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti[19] in določbe o njenem izvajanju iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93[20]. Upoštevati je treba tudi Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik)[21], katere določbe se v skladu z njenim členom 188 uporabljajo v različnih fazah. Ta uredba ne omejuje pooblastil, podeljenih s carinskim zakonikom Skupnosti ali v skladu z njim in z določbami o njegovem izvajanju.

16. Države članice morajo sprejeti pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti, da se ta izvajajo. Navedene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

17. Ta uredba ne posega v režim Unije za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009[22].

18. Komisija in države članice se morajo vzajemno obveščati o ukrepih, sprejetih na podlagi te uredbe, in si izmenjevati druge razpoložljive ustrezne informacije v zvezi s to uredbo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET, OPREDELITVE IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Ta uredba določa pravila, ki urejajo izvozna dovoljenja za strelno orožje, njegove dele in bistvene komponente ter strelivo in ukrepe za njihov uvoz ter tranzit za namene izvajanja člena 10 Protokola Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji in prometu strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva, priloženem Konvenciji ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (v nadaljnjem besedilu: Protokol ZN o strelnem orožju).

Člen 2

V tej uredbi:

19. „strelno orožje“ pomeni vsako prenosno cevno orožje, ki izstreljuje, je namenjeno izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva.

Za predmet, ki ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem razstreliva, šteje orožje, ki:

– je videti kot strelno orožje in

– ga je mogoče zaradi njegove konstrukcije ali materiala, iz katerega je izdelano, predelati v strelno orožje;

20. „deli in bistvene komponente“ pomenijo kateri koli element ali nadomestni element, ki je posebej namenjen za strelno orožje in je ključnega pomena za njegovo delovanje, vključno s cevjo, okvirjem ali ležiščem naboja, zaklepom ali bobnom, regulatorjem ali zaklepiščem in katero koli napravo, namenjeno ali prirejeno za zadušitev zvoka, ki nastane pri streljanju s strelnim orožjem;

„bistvena komponenta“ pomeni mehanizem za zapiranje kanala, ležišče naboja in cev strelnega orožja, ki so, kadar so samostojni predmeti, vključeni v razred strelnega orožja, na katero so pritrjeni ali naj bi se pritrdili;

21. „strelivo“ pomeni cel naboj ali njegove sestavne dele, vključno s tulci, vžigalnimi kapicami, pogonskim prahom, kroglami ali izstrelki, ki se uporabljajo v strelnem orožju, če je za same sestavne dele potrebno dovoljenje v zadevni državi članici;

22. „onesposobljeno strelno orožje“ pomeni predmete, ki ustrezajo opredelitvi strelnega orožja in so bili zavrnjeni kot stalno neprimerni za uporabo z onesposobitvijo, ki zagotavlja, da so vsi bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili;

23. „izvoz“ pomeni:

(i) izvozni postopek v smislu člena 161 Uredbe (EGS) št. 2913/92;

(ii) ponovni izvoz v smislu člena 182 Uredbe (EGS) št. 2913/92, vendar ne za blago v tranzitu;

24. „izvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, v imenu katere se izpolni izvozna deklaracija, to pomeni osebo, ki ima ob sprejetju deklaracije sklenjeno pogodbo s prejemnikom v tretji državi in ima pooblastilo za odločanje o pošiljanju izdelka s carinskega območja Unije. Če ni bila sklenjena nobena izvozna pogodba ali če imetnik pogodbe ne deluje v svojem imenu, pomeni izvoznik osebo, ki ima pooblastilo za odločanje o pošiljanju izdelka s carinskega območja Unije.

Če ima v skladu s pogodbo, ki je podlaga za izvoz, pravico razpolaganja s strelnim orožjem, njegovimi deli in bistvenimi komponentami ali strelivom oseba s sedežem zunaj Unije, se kot izvoznik upošteva pogodbena stranka s sedežem v Uniji;

25. „carinsko območje Unije“ pomeni ozemlje iz člena 3 Uredbe (EGS) št. 2913/92;

26. „izvozna deklaracija“ pomeni listino, s katero oseba v predpisani obliki in na predpisani način napove, da namerava za strelno orožje, njegove dele in bistvene komponente ter strelivo začeti izvozni postopek;

27. „začasni izvoz“ pomeni premik strelnega orožja, ki je namenjeno ponovnemu uvozu, s carinskega območja Unije;

28. „tranzit“ pomeni prevoz blaga, ki zapušča carinsko območje Unije in se prevaža prek ozemlja ene ali več tretjih držav z namembnim krajem v drugi tretji državi;

29. „pretovarjanje“ pomeni tranzit, ki vključuje fizično raztovarjanje blaga iz uvoznega prevoznega sredstva, ki mu sledi ponovno natovarjanje, ponavadi na drugo prevozno sredstvo;

30. „izvozno dovoljenje“ pomeni dovoljenje, izdano določenemu izvozniku za enega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva;

31. „dovoljenje za večkratni izvoz“ pomeni dovoljenje, izdano enemu določenemu izvozniku večkratne pošiljke za istega končnega uporabnika ali prejemnika v tretji državi, ki zajema eno ali več vrst strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva;

32. „nedovoljena trgovina“ pomeni uvoz, izvoz, prodajo, dobavo, prevoz ali prenos strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ali streliva z območja države članice ali čez njeno območje na območje tretje države, če:

(i) ga zadevna država članica ne dovoli v skladu s pogoji iz te uredbe ali

(ii) strelno orožje ni označeno v skladu s členom 4(1) Direktive 91/477/EGS ali

(iii) uvoženo strelno orožje pri uvozu ni označeno vsaj s preprosto označitvijo, ki omogoča identifikacijo prve države uvoza v Evropski uniji, ali, kadar strelno orožje ni tako označeno, s posebno označitvijo za identifikacijo uvoženega strelnega orožja;

33. „spremljanje“ pomeni sistematično sledenje strelnega orožja ter, kadar je mogoče, njegovih delov in bistvenih komponent ter streliva od proizvajalca do kupca, da se pristojnim organom držav članic pomaga pri odkrivanju, preiskovanju in analiziranju nedovoljene proizvodnje in nedovoljene trgovine.

Člen 3

34. Ta uredba se ne uporablja za:

35. meddržavne posle ali prenose znotraj države;

36. strelno orožje, njegove dele in bistvene komponente ter strelivo, če so oblikovani zlasti za vojaško uporabo, in v vsakem primeru za popolnoma avtomatsko strelno orožje;

37. strelno orožje, njegove dele in bistvene komponente ter strelivo, ki so namenjeni oboroženim silam, policiji in javnim organom držav članic;

38. zbiralce in organizacije, ki se ukvarjajo s kulturnimi in zgodovinskimi vidiki strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ter streliva in ki so jih kot take priznale države članice, na katerih ozemlju imajo sedež ali prebivališče, če so zagotovljeni ukrepi spremljanja;

39. onesposobljeno strelno orožje;

40. starinsko strelno orožje in njegove kopije, kakor so opredeljeni v skladu z nacionalno zakonodajo, če starinsko strelno orožje ne vključuje strelnega orožja, izdelanega po letu 1899;

41. pošiljke po morju ali prek pristanišč tretjih držav, če se te ne pretovarjajo ali ne zamenjujejo prevoznih sredstev.

42. Ta uredba ne posega v sklop carinskih pravil iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (carinski zakonik Skupnosti) in Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (določbe za izvajanju carinskega zakonika Skupnosti), Uredbe (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o „moderniziranem carinskem zakoniku“, in v režim za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo, ki je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 428/2009 (Uredba o dvojni rabi).

POGLAVJE II

IZVOZNA DOVOLJENJA, POSTOPKI IN NADZOR

Člen 4

Izvozno dovoljenje ali dovoljenje za večkratni izvoz se zahteva pri izvozu strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ter streliva, ki je navedeno v Prilogi I. Takšno dovoljenje dodelijo pristojni organi države članice, v kateri je bil izvoznik ustanovljen ali je rezident.

Komisija spreminja Prilogo I na podlagi sprememb Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.

Člen 5

43. Zadevna država članica pred izdajo izvoznega dovoljenja ali dovoljenja za večkratni izvoz strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva preveri, da:

44. je tretja država uvoznica izdala ustrezno uvozno dovoljenje in

45. so morebitne tretje države tranzita najpozneje pred pošiljanjem izdale pisno obvestilo, da ne nasprotujejo tranzitu.

46. Če se v dvajsetih delovnih dneh od dneva pisne vloge za nenasprotovanje tranzitu, ki jo vloži izvoznik, ne prejmejo nasprotovanja tranzitu, se šteje, da posvetovana tretja država tranzita ne nasprotuje tranzitu in je zanj dala tiho privolitev.

47. Izvoznik pristojnemu organu države članice, ki je odgovoren za izdajanje izvoznih dovoljenj ali dovoljenj za večkratni izvoz, predloži potrebne dokumente, ki dokazujejo, da je tretja država uvoznica dovolila uvoz in da tretja država tranzita ne nasprotuje tranzitu ali je zanj dala tiho privolitev.

48. Država članica obravnava vloge za izvozno dovoljenje ali dovoljenje za večkratni izvoz v roku, ki je določen z nacionalno zakonodajo ali prakso in ki v vsakem primeru ne preseže devetdeset delovnih dni.

49. Države članice določijo obdobje veljavnosti izvoznega dovoljenja ali dovoljenja za večkratni izvoz, ki pa ni krajše od dvanajstih mesecev.

50. Države članice se lahko odločijo za uporabo dokumentov v elektronski obliki za namene obravnavanja vlog za dovoljenja.

Člen 6

51. Za namene spremljanja izvozno dovoljenje ali dovoljenje za večkratni izvoz ter uvozno dovoljenje in spremna dokumentacija skupaj vključujejo informacije, med katerimi so:

52. datum izdaje in datum poteka dovoljenj;

53. kraj izdaje dovoljenj;

54. država izvoza;

55. država uvoza;

56. tretja država tranzita, kadar se uporablja;

57. prejemnik;

58. končni prejemnik, če je znan ob pošiljanju;

59. opis in količina strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva, vključno z označevanjem, ki se uporablja za strelno orožje.

60. Če uvozno dovoljenje vsebuje informacije iz odstavka 1, jih izvoznik vnaprej zagotovi tretji državi tranzita, najpozneje pa pred pošiljanjem.

Člen 7

61. Poenostavljeni postopki, določeni v odstavkih 2, 3 in 4, se uporabljajo za začasen izvoz strelnega orožja za preverljivo zakonite namene, ki vključujejo lovstvo, športno streljanje, ocenjevanje, razstave in popravilo.

62. Ukrepi glede tranzita, kakor jih uvaja ta uredba, se ne bodo uporabljali za začasne izvoze.

63. Ko lovci in športni strelci med potovanjem v tretjo državo zapuščajo carinsko območje Unije prek mejnega prehoda na zunanji meji države članice, v kateri imajo stalno prebivališče, zaradi začasnega izvoza enega kosa strelnega orožja ali več, lahko predložijo evropsko dovoljenje za strelno orožje v skladu s členoma 1 in 12 Direktive 91/477/EGS, nacionalno licenco za strelno orožje, nacionalno licenco za lov ali drug veljaven nacionalni dokument, ki ga izda pristojni organ države članice, v kateri imajo stalno prebivališče.

64. Ko lovci in športni strelci med potovanjem v tretjo državo zapuščajo carinsko območje Unije prek mejnega prehoda na zunanji meji države članice, v kateri nimajo stalnega prebivališča, zaradi začasnega izvoza enega kosa strelnega orožja ali več, lahko predložijo evropsko dovoljenje za strelno orožje, ki ga v skladu s členoma 1 in 12 Direktive 91/477/EGS izda pristojni organ države članice, v kateri imajo stalno prebivališče.

Pristojni organ države članice, v kateri se nahaja mejni prehod na zunanji meji Unije, obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima lovec ali športni strelec stalno prebivališče, ki je izdal evropsko dovoljenje za strelno orožje, o datumu začasnega izvoza, količini začasno izvoženega strelnega orožja in predvidenem datumu vrnitve, kakor jih je navedel lovec ali športni strelec ob začasnem izvozu.

65. Lovci in športni strelci, ki nameravajo uporabiti poenostavljeni postopek iz odstavkov 3 in 4 tega člena, utemeljijo razloge za svoje potovanje, zlasti s predložitvijo vabila ali drugega dokazila o lovu ali streljanju v tarčo v namembni tretji državi.

Člen 8

66. Države članice pri odločanju o izdaji izvoznega dovoljenja ali dovoljenja za večkratni izvoz po tej uredbi upoštevajo vse s tem povezane dejavnike, ki, kadar je ustrezno, vključujejo:

67. obveznosti in zaveze, ki jih je sprejela posamezna država članica s pristopom k ustreznim mednarodnim dogovorom o nadzoru izvoza ali z ratifikacijo ustreznih mednarodnih pogodb;

68. njihove obveznosti v zvezi s sankcijami, uvedenimi s sklepi, ki jih je sprejel Svet, ali z odločitvijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ali z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Organizacije Združenih narodov, zlasti o embargu na orožje;

69. dejavnike nacionalne zunanje in varnostne politike, vključno s tistimi, ki so zajeti v Skupnem stališču Sveta 2008/944/SZVP[23];

70. dejavnike, povezane z nameravano končno uporabo, prejemnikom in nevarnostjo preusmeritve.

71. Države članice pri proučevanju vloge za dovoljenje za večkratni izvoz poleg meril iz odstavka 1 upoštevajo tudi, ali je izvoznik uporabil sorazmerna in ustrezna sredstva ter postopke za zagotovitev skladnosti z določbami in cilji te uredbe ter roki in pogoji iz dovoljenja.

Člen 9

72. Države članice:

73. zavrnejo izdajo izvoznega dovoljenja ali dovoljenja za večkratni izvoz, če je fizična ali pravna oseba, ki zaprosi za takšno dovoljenje, kakor koli zabeležena v kazenski evidenci zaradi nedovoljene trgovine s strelnim orožjem, njegovimi deli in bistvenimi komponentami ali strelivom ali zaradi drugega resnega kaznivega dejanja;

74. razveljavijo, suspendirajo, spremenijo ali prekličejo izvozno dovoljenje ali dovoljenje za večkratni izvoz, če pogoji za njegovo izdajo niso več izpolnjeni.

75. Kadar države članice zavrnejo, razveljavijo, suspendirajo ali prekličejo izvozno dovoljenje ali dovoljenje za večkratni izvoz, o tem obvestijo pristojne organe drugih držav članic in z njimi izmenjajo ustrezne informacije. Kadar so pristojni organi države članice suspendirali izvozno dovoljenje, se končna ocena sporoči državam članicam ob koncu obdobja suspenza.

76. Preden pristojni organi države članice, ki delujejo po tej uredbi, izdajo izvozno dovoljenje ali dovoljenje za večkratni izvoz, proučijo vse zavrnitve, ki so bile izvedene v skladu s to uredbo in o katerih so bili obveščeni, da preverijo, če je dovoljenje za skoraj povsem enak posel (to pomeni blago s skoraj enakimi parametri ali tehničnimi značilnostmi za istega uvoznika ali prejemnika) zavrnil pristojen organ ene ali več držav članic. Ti se najprej posvetujejo s pristojnimi organi države članice ali držav članic, ki so izdale takšne zavrnitve, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Če se pristojni organi države članice po takšnem posvetovanju odločijo, da bodo izdali dovoljenje, obvestijo pristojne organe drugih držav članic, pri tem pa zagotovijo vse ustrezne informacije za obrazložitev odločitve.

77. Vse informacije, izmenjane v skladu z določbami iz tega člena, so v skladu z določbami iz člena 17(2) v zvezi z zaupnostjo takšnih informacij.

Člen 10

Države članice v skladu s svojo veljavno nacionalno zakonodajo ali prakso vsaj dvajset let hranijo vse informacije v zvezi s strelnim orožjem in, kadar je to ustrezno in izvedljivo, njegovimi deli in bistvenimi komponentami ter strelivom, ki so potrebne za spremljanje in določanje tega strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ter streliva in za preprečevanje ter odkrivanje nedovoljene trgovine s temi proizvodi. Takšne informacije vključujejo kraj, datum izdaje in potek veljavnosti izvoznega dovoljenja, državo izvoza, državo uvoza, tretjo državo tranzita, če se uporablja, prejemnika, končnega prejemnika, če je znan ob izvozu, ter opis in količino izdelkov, vključno z označevanjem, ki se zanje uporablja.

Ta člen se ne uporablja za začasen izvoz, ki ga opravijo lovci in športni strelci, kakor je določen v členu 7.

Člen 11

78. Države članice lahko zaprosijo tretjo državo uvoznico, da potrdi prejetje odposlane pošiljke strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ali streliva.

79. Države članice na zahtevo obvestijo tretjo državo izvoznico o prejemu odposlane pošiljke strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ali streliva na carinskem območju Unije. Takšna potrditev se načeloma zagotovi s predložitvijo ustreznih carinskih uvoznih dokumentov.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če je bila tretja država izvoza, ki je zahtevala tako obvestilo, že država pogodbenica Protokola ZN o strelnem orožju ob izvozu v Unijo.

80. Države članice izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 in 2 v skladu s svojimi veljavnimi nacionalnimi zakonodajami ali praksami. Pristojni organ države članice se zlasti lahko v zvezi z izvozom v tretje države odloči, ali se bo obrnil na izvoznika ali bo vzpostavil stik neposredno s tretjo državo uvoznico.

Člen 12

Države članice sprejmejo, kolikor je mogoče, takšne ukrepe, kakor so lahko potrebni za zagotovitev, da so postopki izdajanja dovoljenj varni in da je pristnost dovoljenj možno preveriti ali potrditi.

Preverjanje in potrjevanje se lahko po potrebi zagotovita tudi prek diplomatskih kanalov.

Člen 13

Za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe vsaka država članica sprejme potrebne in sorazmerne ukrepe, da pristojni organi lahko:

81. zberejo podatke o vsakem naročilu ali poslu, ki vključuje strelno orožje, njegove dele in bistvene komponente ter strelivo;

82. ugotovijo, ali se pravilno uporabljajo ukrepi za nadzor izvoza, ki lahko vključujejo zlasti pravico do vstopa v prostore oseb, ki jih zanima določen izvozni posel.

Člen 14

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

POGLAVJE III

CARINSKI POSTOPEK

Člen 15

83. Pri opravljanju formalnosti za izvoz strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ali streliva pri carinskem uradu, pristojnem za obdelavo izvozne deklaracije, izvoznik predloži dokazilo, da so pridobljena vsa potrebna izvozna dovoljenja.

84. Od izvoznika se lahko zahteva prevod predloženih dokazil v uradni jezik države članice, v kateri se vloži izvozna deklaracija.

85. Brez vpliva na pooblastila, ki jih država članica dobi z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 in v skladu z njo, lahko postopek izvoza s svojega ozemlja odloži za obdobje, ki ni daljše od deset delovnih dni, ali po potrebi drugače prepreči, da bi strelno orožje, njegovi deli in bistvene komponente ali strelivo, ki imajo veljavno izvozno dovoljenje, zapustili Unijo prek njenega ozemlja, če ima razloge za sum, da:

86. pri izdaji dovoljenja niso bili upoštevani potrebni podatki ali

87. so se od izdaje dovoljenja materialne okoliščine spremenile.

88. Države članice v obdobju iz odstavka 3 sprostijo strelno orožje, njegove dele in bistvene komponente ali strelivo ali pa ukrepajo v skladu s členom 9(1)(b) te uredbe.

Člen 16

89. Države članice lahko določijo, da se carinske formalnosti za izvoz strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ali streliva lahko opravljajo samo pri carinskih uradih, ki so za to pooblaščeni.

90. Države članice, ki izkoristijo možnost iz odstavka 1, sporočijo Komisiji imena ustrezno pooblaščenih carinskih uradov ali naknadne spremembe. Komisija te informacije objavi in jih letno posodablja v seriji C Uradnega lista Evropske unije .

POGLAVJE IV

UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 17

91. Države članice v sodelovanju s Komisijo sprejmejo vse ustrezne ukrepe za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi za spodbuditev učinkovitosti ukrepov, ki jih uvaja ta uredba. Takšne informacije lahko vključujejo:

92. podrobnosti o izvoznikih, katerih vloga za dovoljenje se zavrne, ali izvoznikih, ki so predmet odločitev, ki jih države članice sprejmejo v skladu s členom 9;

93. podatke o prejemnikih ali drugih akterjih, vpletenih v sumljive dejavnosti, in, kadar so na voljo, njihovih poteh.

94. Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997[24] in zlasti določbe v navedeni uredbi o zaupnosti informacij se uporabljajo smiselno brez poseganja v člen 18 te uredbe.

POGLAVJE V

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 18

95. Ustanovi se skupina za usklajevanje na področju izvoza strelnega orožja, ki ji predseduje predstavnik Komisije. Vsaka država članica v to skupino imenuje svojega predstavnika.

Skupina za usklajevanje na področju strelnega orožja obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih lahko sproži predsednik ali predstavnik države članice. Zavezujejo jo pravila o zaupnosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 515/97.

96. Predsednik skupine za usklajevanje na področju strelnega orožja ali sama skupina za usklajevanje se posvetuje z vsako ustrezno zainteresirano stranjo, ki jo zadeva ta uredba, kadar koli meni, da je potrebno.

Člen 19

97. Vsaka država članica obvesti Komisijo o zakonih in drugih predpisih, sprejetih na podlagi izvajanja te uredbe, vključno z ukrepi iz člena 14.

98. Z datumom začetka veljavnosti te uredbe vsaka država članica sporoči drugim državam članicam in Komisiji imena nacionalnih organov, ki so pristojni za izvajanje členov 5, 7, 9 in 15. Na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice, Komisija objavi in letno posodablja seznam teh organov v seriji C Uradnega lista Evropske unije .

99. Komisija vsakih pet let pregleda izvajanje te uredbe in Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o njeni uporabi, ki lahko vključuje predloge za njeno spremembo. Države članice zagotovijo Komisiji vse ustrezne informacije za pripravo poročila.

Člen 20

Ta uredba začne veljati stodvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 10(2) te uredbe se uporablja od datuma, s katerim Evropska unija postane pogodbenica Protokola ZN o strelnem orožju po njegovi sklenitvi v skladu s členom 218 Pogodbe.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA [25]

Seznam strelnega orožja, njegovih delov in bistvenih komponent ter streliva, kakor so določeni v členih 2(1) in 4(1):

Oznaka kombinirane nomenklature in opis

Oznaka KN | Opis |

A: Strelno orožje |

9302 00 00 | Revolverji in pištole, razen tistih, ki se uvrščajo v tarifno številko 9303 ali 9304 |

9303 | Drugo strelno orožje, vključno s športnimi puškami, šibrenicami ter lovskimi in športnimi karabinkami |

9303 20 | Druge športne in lovske puške šibrenice, vključno kombinacije pušk šibrenic in karabink: |

9303 20 10 | – enocevne šibrenice |

9303 20 95 | – druge |

9303 30 00 | Druge športne in lovske puške |

9303 90 00 | Drugo |

9304 00 00 | Drugo orožje (na primer vzmetne, zračne in plinske puške in pištole) |

B: Deli in bistvene komponente |

9305 | Deli in pribor izdelkov iz tarifnih številk 9302 do 9304: |

9305 10 00 | – Za revolverje ali pištole |

− Za puške šibrenice, lovske in športne karabinke iz tarifne številke 9303: |

9305 21 00 | – – cevi za puške šibrenice |

9305 29 00 | – – drugo |

9305 99 00 | – Drugo |

C: Strelivo |

9306 | Naboji, drugo strelivo in projektili ter njihovi deli, vključno s šibrami |

– strelivo za puške šibrenice in deli tega streliva: |

9306 21 00 | – strelivo za puške šibrenice |

9306 29 | – – drugo: |

9306 29 40 | – – – tulci |

9306 29 70 | – – – drugo |

9306 30 | − Drugo strelivo in njegovi deli: |

9306 30 10 | – – za revolverje in pištole iz tarifne številke 9302 |

– – – drugo: |

9306 30 91 | – – – – naboji s centralnim vžigom |

9306 30 93 | – – – – naboji z robnim vžigom |

9306 30 97 | – – – – drugo |

9306 90 | – Drugo: |

9306 90 90 | – – drugo |

[1] Bralec mora pri zgodovinskem sklicevanju na „Evropsko skupnost“ upoštevati, da je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost z datumom začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 v skladu s tretjim odstavkom člena 1 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 115, 9.5.2008, str. 13).

[2] http://treaties.un.org/Pages/ViewDetails.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=XVIII-12-c&chapter=18&lang=en

[3] COM(2005) 329 konč.

[4] Postopek, ki je zajemal posodobitev Direktive 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja v EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51/ES, ki obravnava druge dele Protokola z vidika notranjega trga.

[5] Sklep Sveta 2001/748/ES z dne 16. oktobra 2001 (UL L 280, 24.10.2001).

[6] UL C 198, 12.8.2005, točka 4.2, Mednarodni pravni red, (o), str. 20.

[7] Dokument Sveta EU 17024/09, CO EUR-PREP 3 JAI 896 POLGEN 229 z dne 2. decembra 2009.

[8] UL C 115, 9.5.2008, str. 47.

[9] Z vidika notranjega trga se za prenose znotraj EU uporablja Direktiva 91/477 (glej tudi opombo 4).

[10] UL L 134, 29.5.2009, str. 1.

[11] UL L 280, 24.10.2001, str. 5.

[12] Evropska unija je nadomestila in nasledila Evropsko skupnost 1. decembra 2009, tj. z datumom začetka veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji, v skladu s tretjim odstavkom člena 1 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 115, 9.5.2008, str. 13).

[13] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[14] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[15] COM(2005) 329 konč. Sporočilo je tudi naznanilo, da je Komisija s tehnično spremembo želela v Direktivo 91/477 vključiti ustrezne določbe, ki jih Protokol zahteva v zvezi s prenosom orožja znotraj Skupnosti, zajetim v Direktivi, končno spremenjeni z Direktivo 2008/51/ES, objavljeno v UL L 179, 8.7.2008, str. 5.

[16] UL L 146, 10.6.2009, str.

[17] UL L 256, 13.9.1991, str. 51.

[18] UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

[19] UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

[20] UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

[21] UL L 145, 4.6.2008, str. 1.

[22] UL L 134, 29.5.2009, str. 1.

[23] UL L 335, 13.12.2008, str. 99.

[24] UL L 82, 22.3.1997, str. 1.

[25] Osnovano na kombinirani nomenklaturi blaga, kakor jo določa Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi.