52010PC0094

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 29.3.2010

COM(2010)94 konč.

2010/0064 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, ki razveljavlja Okvirni sklep 2004/68/PNZ

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Spolna zloraba in spolno izkoriščanje otrok sta posebno hudi obliki kaznivih dejanj, saj sta usmerjeni proti otrokom, ki imajo pravico do posebne zaščite in skrbi. Ta dejanja imajo za žrtve dolgoročne fizične, psihične in socialne posledice, njihova prisotnost pa slabi temeljne vrednote sodobne družbe v zvezi s posebno zaščito otrok in zaupanjem v zadevne državne institucije. Kljub pomanjkanju točnih in zanesljivih statističnih podatkov študije kažejo, da je lahko kar nekaj otrok v Evropi v otroštvu žrtev spolnega napada, raziskave pa prav tako kažejo, da se ta pojav s časom ne zmanjšuje, ampak so nekatere oblike spolnega nasilja vedno pogostejše.

Splošni cilj politike Unije na tem področju v skladu s členom 67 Pogodbe o delovanju Evropske unije je zagotoviti visoko raven varnosti z ukrepi za preprečevanje kaznivih dejanj, ki vključujejo spolno zlorabo in spolno izkoriščanje otrok, ter za boj proti njim. V skladu s členom 83 Pogodbe o delovanju Evropske unije bi bilo treba to storiti predvsem z vzpostavitvijo minimalnih pravil glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju spolnega izkoriščanja otrok. Posebni cilji bi zajemali učinkovit pregon kaznivih dejanj, varstvo pravic žrtev ter preprečevanje spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok.

- Splošno ozadje

Ob upoštevanju otrok žrtev je glavni razlog za ta pojav ranljivost, ki je rezultat različnih dejavnikov. Nezadosten odziv mehanizmov kazenskega pregona prispeva k razširjenosti navedenih pojavov, razmere pa se slabšajo zato, ker imajo nekatere oblike kaznivih dejanj čezmejno razsežnost. Žrtve ne želijo prijaviti zlorab, razlike v nacionalnem kazenskem pravu in postopkih lahko povzročijo razlike pri preiskavah in kazenskem pregonu, obsojeni storilci kaznivih dejanj pa so lahko nevarni tudi po tem, ko prestanejo kazen. Napredek na področju informacijske tehnologije je te razmere še poslabšal, saj je zdaj še lažje producirati in razširjati slikovno gradivo spolne zlorabe otrok, pri čemer storilci kaznivih dejanj ohranijo anonimnost, kazensko odgovornost pa ugotavljajo različni organi. Enostavnost potovanj in razlike v prihodkih spodbujajo tako imenovani otroški spolni turizem, pri katerem storilci kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok pogosto ostanejo nekaznovani za kazniva dejanja, storjena v tujini. Poleg težav v zvezi s kazenskim pregonom so tu še organizirane kriminalne združbe, ki lahko ustvarijo velik dobiček z malo tveganja.

Nacionalne zakonodaje rešujejo nekatere od teh težav v različnem obsegu. Vendar niso nikoli prestroge ali dovolj usklajene, da bi se zagotovil močan socialni odziv na ta pretresljiv pojav.

Nedavno sprejeta Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem (Zbirka pogodb Sveta Evrope št. 201, v nadaljnjem besedilu: Konvencija Sveta Evrope) je trenutno verjetno najvišji mednarodno veljavni standard za zaščito otrok pred spolno zlorabo in spolnim izkoriščanjem. Na svetovni ravni je glavni mednarodni standard Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije iz leta 2000. Vendar pa vse države članice še niso pristopile k tej konvenciji.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Na ravni EU Okvirni sklep Sveta 2004/68/PNZ uvaja minimalno približevanje zakonodaj držav članic za inkriminiranje najhujših oblik spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, za razširitev nacionalne pristojnosti in za zagotovitev minimalne pomoči žrtvam. Čeprav so se zahteve večinoma izvrševale, ima Okvirni sklep številne pomanjkljivosti. Zakonodajo namreč približuje le glede določenega števila kaznivih dejanj, ne obravnava novih oblik zlorabe in izkoriščanja z uporabo informacijske tehnologije, ne odpravlja ovir za pregon kaznivih dejanj zunaj nacionalnega ozemlja, ne izpolnjuje vseh posebnih potreb otrok žrtev in ne vsebuje primernih ukrepov za preprečevanje kaznivih dejanj.

Druge pobude EU, ki že veljajo ali so v postopku sprejetja, delno obravnavajo nekatere težave, ki tudi vplivajo na kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok. Med te pobude spadajo Sklep Sveta 2000/375/PNZ z dne 29. maja 2000 o boju proti otroški pornografiji na internetu, Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, Okvirni sklep Sveta 2005/222/PNZ z dne 24. februarja 2005 o napadih na informacijske sisteme, Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 854/2005/ES z dne 11. maja 2005 o uvedbi večletnega Programa Skupnosti za spodbujanje varnejše uporabe interneta in novih spletnih tehnologij ter Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Cilji so popolnoma skladni s politiko EU glede spodbujanja, varstva in izvrševanja pravic otrok v notranjih in zunanjih politikah EU. EU je izrecno priznala varstvo otrokovih pravic v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti v členu 24. Poleg tega si je Komisija v svojem sporočilu Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti sama zastavila cilj povečanja uporabe svojih obstoječih politik in instrumentov, delno z namenom zavarovati otroke pred nasiljem in spolnim izkoriščanjem v EU in zunaj nje. Cilji so skladni tudi s programom za varnejši internet, ki je bil vzpostavljen za spodbujanje varnejše uporabe interneta in novih spletnih tehnologij, zlasti za otroke, ter za boj proti nezakonitim vsebinam. Program za varnejši internet prispeva k preprečevanju spolnih zlorab otrok z vrsto ukrepov, ki vključujejo krepitev vloge mladoletnih in njihovo zaščito, večanje osveščenosti in izobrazbo, samonadzor in varnostna orodja.

Ti ukrepi so v celoti skladni s predlogom Komisije za direktivo o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti žrtev.

Cilji so tudi skladni z novo strategijo EU za mlade (Resolucija Sveta z dne 27. novembra 2009), ki se osredotoča na otroke in mladostnike v starosti od 13 do 20 let in sodelovanje na področju evropske mladinske politike neomajno postavlja v mednarodni sistem človekovih pravic. Strategija EU za mlade poudarja, da življenje in izglede mladostnikov za prihodnost v veliki meri določajo možnosti, podpora in zaščita, ki so jih deležni v otroštvu, ter poziva zainteresirane strani na lokalni ravni, da odkrivajo ogrožene mladostnike, jim pomagajo in jih po potrebi napotijo na druge službe ter mladostnikom olajšujejo dostop do zdravstvenih ustanov.

Ta predlog je bil predmet poglobljenega pregleda, da se zagotovi popolna skladnost njegovih določb s temeljnimi pravicami, predvsem pa s človeškim dostojanstvom, prepovedjo mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, z otrokovimi pravicami, s pravico do svobode in varnosti, svobodo izražanja in obveščanja, z varstvom osebnih podatkov, s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja ter z načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni.

Posebna pozornost je bila namenjena členu 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa pozitivno obveznost delovanja, ki je potrebno, da se zagotovi potrebna zaščita otrok. V njej je navedeno, da imajo otroci pravico do takšne zaščite in skrbi, kakršni sta potrebni za njihovo dobrobit. Poleg tega se zahteva, da se pri vseh ukrepih organov javne uprave ali zasebnih institucij, ki zadevajo otroke, upoštevajo predvsem koristi otrok, kar je določeno tudi v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah.

Določbe o inkriminiranju novih oblik zlorabe z uporabo interneta, o priznavanju posebnih preiskovalnih tehnik, o prepovedi nekaterih dejavnosti in o izmenjavi informacij, da se zagotovi izvajanje po vsej EU, so bile pregledane posebej v zvezi s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter varstvom osebnih podatkov (člen 8 EKČP ter člena 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah). Določbe o okrepitvi kazenskega pregona v zvezi z objavljanjem in razširjanjem gradiva o zlorabi otrok, oglaševanjem otroške pornografije ali spodbujanjem spolne zlorabe otrok ter o mehanizmih za preprečevanje dostopa do internetnih strani, ki vsebujejo otroško pornografijo, so bile preverjene zlasti v zvezi s svobodo izražanja (člen 10 EKČP in člen 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah).

Po potrebi se lahko ustrezno uporabijo možnosti financiranja, ki so na voljo na ravni Evropske unije, da se podprejo prizadevanja držav članic za uskladitev z zahtevami iz te direktive.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Na treh sestankih so potekala posvetovanja s številnimi strokovnjaki s tega področja, ki so obsegala spolno zlorabo in spolno izkoriščanje otrok ter trgovino z ljudmi. Vključeni so bili zlasti predstavniki vlad držav članic, člani strokovne skupine Komisije za boj proti trgovini z ljudmi, mednarodne organizacije, zlasti Svet Evrope in UNICEF, NVO, akademski krogi in raziskovalni centri ter druge javne institucije. Številni strokovnjaki in organizacije so naknadno predložili stališča in zagotovili informacije.

Razprave o predlogu Komisije za okvirni sklep o tej temi v okviru Sveta so zagotovile informacije o zakonodaji in trenutni praksi v državah članicah. To je v veliki meri potrdilo potrebo po novem okviru EU za približevanje nacionalnih zakonodaj na tem področju.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Ključne ugotovitve posvetovanj so:

- vključiti je treba izboljšave iz Konvencije Sveta Evrope,

- inkriminirati je treba oblike zlorabe, ki niso vključene v sedanji okvirni sklep, zlasti nove oblike kaznivih dejanj, storjene z uporabo IT,

- odpraviti je treba ovire za preiskovanje in kazenski pregon v čezmejnih primerih,

- zagotoviti je treba celovito zaščito žrtev, zlasti v času preiskave in kazenskih postopkov,

- preprečiti je treba kazniva dejanja s pomočjo intervencijskih programov in zdravljenja,

- zagotoviti je treba, da obsodbe in ukrepi za zaščito, ki se izrečejo nevarnim storilcem kaznivih dejanj v eni državi, veljajo v vseh državah članicah.

Informacije, prejete med posvetovanjem, so bile upoštevane v oceni učinka. Nekateri predlogi, ki so jih različne zainteresirane strani predložile med posvetovanjem, niso bili vključeni v predlog, razlogi za to pa so obrazloženi v oceni učinka.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

- Ocena učinka SEC(2009) 355 in povzetek ocene učinka SEC(2009) 356

V okviru prejšnjega predloga okvirnega sklepa so bile kot sredstva za dosego cilja proučene različne možnosti politik.

- Možnost (1): brez novega ukrepa EU

EU ne bi sprejela novega ukrepa (zakonodaja, nepolitični instrumenti, finančna podpora) za boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok, države članice pa bi nadaljevale postopek podpisa in ratifikacije Konvencije Sveta Evrope.

- Možnost (2): dopolnitev veljavne zakonodaje z nezakonodajnimi ukrepi

Veljavna zakonodaja EU, zlasti Okvirni sklep 2004/68/PNZ, se ne bi spremenila. Namesto tega bi bili vzpostavljeni nezakonodajni ukrepi v podporo usklajenemu izvajanju nacionalnih zakonodaj. To bi vključevalo izmenjavo informacij in izkušenj glede kazenskega pregona, zaščito ali preprečevanje, krepitev osveščenosti, sodelovanje z zasebnim sektorjem in spodbujanje samonadzora ali vzpostavitev mehanizmov za zbiranje podatkov.

- Možnost (3): nova zakonodaja o pregonu storilcev kaznivih dejanj, zaščiti žrtev in preprečevanju kaznivih dejanj

Sprejet bi bil nov zakonodajni akt, ki bi vključeval obstoječi okvirni sklep, nekatere določbe Konvencije Sveta Evrope in dodatne elemente, ki jih navedena akta ne vsebujeta. Obsegal bi pregon storilcev kaznivih dejanj, zaščito žrtev in preprečevanje tega pojava.

- Možnost (4): nova celovita zakonodaja za okrepitev pregona storilcev kaznivih dejanj, zaščite žrtev in preprečevanja kaznivih dejanj (kot v možnosti 3) ter nezakonodajni ukrepi (kot v možnosti 2)

Veljavne določbe Okvirnega sklepa 2004/68/PNZ bi se dopolnile z ukrepom EU za spremembo kazenskega materialnega prava in postopka, zaščito žrtev in preprečevanje kaznivih dejanj kot v možnosti 3, poleg tega pa bi se izvajali nezakonodajni ukrepi iz možnosti 2, da bi se izboljšalo izvajanje nacionalne zakonodaje.

Na podlagi ugotovitev analize ekonomskega učinka, socialnega učinka in učinkov temeljnih pravic sta možnosti 3 in 4 najboljši pristop k reševanju težav in izpolnjujeta cilje predloga. Najboljša možnost bi bila možnost 4, sledi pa ji možnost 3.

Komisija je izvedla oceno učinka, priloženo prejšnjemu predlogu okvirnega sklepa z dne 25. marca 2009 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, ki smiselno velja za ta predlog direktive. Poročilo o oceni učinka je na voljo na spletni strani

http://ec.europa.eu/governance/impact/ia_carried_out/cia_2009_en.htm#jls.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

Direktiva bo razveljavila Okvirni sklep 2004/68/PNZ, nato pa ga vključila zato, da se dodajo naslednji novi elementi:

- kazensko materialno pravo na splošno

Inkriminirale bi se hude oblike spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, ki trenutno niso zajete v zakonodaji EU. To vključuje na primer organizacijo potovanj z namenom spolne zlorabe, kar se nanaša zlasti, vendar ne izključno, na otroški spolni turizem. Opredelitev otroške pornografije je bila spremenjena, da se približa opredelitvi iz Konvencije Sveta Evrope in iz Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah. Posebna pozornost je posvečena kaznivim dejanjem proti otrokom v posebej ranljivem položaju.

Zlasti bi bilo treba zvišati obseg kazni, da bodo te sorazmerne, učinkovite in odvračilne. Pri ugotovitvi stopnje resnosti kršitve in določitvi sorazmerne kazni zanjo je treba upoštevati različne dejavnike, ki lahko vplivajo na zelo različne vrste kaznivih dejanj, na primer obseg škode, povzročene žrtvi, stopnja krivde storilca kaznivega dejanja in stopnja tveganja za družbo.

Zato se lahko določijo številne povezave med kaznivimi dejanji. Na splošno so dejanja, ki vključujejo spolne stike, hujša kazniva dejanja od tistih, ki tovrstnih stikov ne vključujejo; prisotnost izkoriščanja pomeni hujše kaznivo dejanje kot njegova odsotnost; prisila, sila in grožnja so težji dejavniki kot zloraba moči storilca kaznivega dejanja ali šibkosti žrtve, ki pa je težji dejavnik kot prostovoljna privolitev žrtve. Prostitucija, ki vključuje spolna dejanja in denar, pomeni hujše kaznivo dejanje kot pornografske predstave, ki spolnih dejanj in denarja nujno ne vključujejo; napeljevanje k prostituciji ali podobno pomeni težji dejavnik kot samo povzročanje prostitucije, saj vključuje dejavno iskanje otrok kot blaga. Kar zadeva otroško pornografijo, je njena produkcija, ki običajno vključuje napeljevanje in spolne stike z otrokom, hujša kot druga kazniva dejanja, kot so razširjanje ali ponujanje otroške pornografije, ki pa sta hujša kot posedovanje otroške pornografije ali dostop do nje.

Če ta različna merila združimo, dobimo pet različnih skupin kaznivih dejanj glede na njihovo težo in posledično pet različnih obsegov kazni za osnovna kazniva dejanja.

- nova kazniva dejanja v okolju IT

Nove oblike spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok z uporabo IT bi se inkriminirale. Te vključujejo pornografske predstave na spletu in zavestno pridobivanje dostopa do otroške pornografije, da bi se zajeli primeri, ko ogledovanje otroške pornografije na spletnih straneh brez prenašanja ali shranjevanja slikovnega gradiva ne spada med „posedovanje“ ali „pridobitev“ otroške pornografije. Na podlagi natančnega upoštevanja besedila, dogovorjenega v Konvenciji Sveta Evrope, je bilo vključeno tudi novo kaznivo dejanje, tj. „navezovanje stikov“.

- preiskava kaznivih dejanj in začetek kazenskih postopkov

Uvedene bi bile številne določbe za pomoč pri preiskavi kaznivih dejanj in vložitvi obtožnic.

- pregon kaznivih dejanj, storjenih v tujini

Pravila glede pristojnosti bi se spremenila, da bi se zagotovilo, da osebam iz EU, tako državljanom kot osebam z običajnim prebivališčem, ki spolno zlorabljajo ali izkoriščajo otroke, grozi pregon, tudi če kazniva dejanja storijo zunaj EU v okviru tako imenovanega spolnega turizma.

- zaščita žrtev

Vključene bodo nove določbe glede zaščite žrtev (v širšem smislu), da se žrtvam zagotovi enostaven dostop do pravnih sredstev in da se prepreči, da bi žrtve imele travme zaradi sodelovanja v kazenskih postopkih. Zajemale bodo pomoč in podporo žrtvam ter njihovo zaščito, zlasti v preiskavah in kazenskih postopkih.

- preprečevanje kaznivih dejanj

Uvedene bi bile spremembe, ki bi pripomogle k preprečevanju spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok prek številnih ukrepov, namenjenih obsojenim storilcem kaznivih dejanj, da se prepreči povratništvo in omeji dostop do otroške pornografije na internetu. Cilj omejitve tega dostopa je zmanjšati promet z otroško pornografijo z bolj zapleteno uporabo javno dostopnega spleta. To ne nadomesti odstranitve vsebine samega vira ali pregona storilcev.

Predlog bi posledično zagotovil tudi dodano vrednost standardom zaščite, ki jih Konvencija Sveta Evrope določa na številne načine. Kar zadeva vsebino, predlog vključuje elemente, ki jih Konvencija Sveta Evrope ne vsebuje, kot so zagotavljanje izvajanja prepovedi dejavnosti, ki vključujejo otroke, za storilce kaznivih dejanj po vsej EU, prepoved dostopa do otroške pornografije na internetu, inkriminiranje siljenja otroka v spolne odnose s tretjo osebo, spolna zloraba otrok v okviru pornografskih predstav na spletu in klavzula o nekaznovanju otrok žrtev. Prav tako presega obveznosti, ki jih nalaga Konvencija Sveta Evrope glede obsega kazni, brezplačnega pravnega svetovanja otrokom žrtvam in preprečevanja dejavnosti, ki spodbujajo zlorabe otrok in otroški spolni turizem. Formalno gledano bo vključitev določb Konvencije v pravo EU zagotovila hitrejše sprejetje nacionalnih ukrepov v primerjavi z nacionalnimi postopki ratifikacije in boljše spremljanje izvajanja.

- Pravna podlaga

Člen 82(2) in člen 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja za ukrepe Evropske unije.

Države članice ciljev predloga ne morejo zadovoljivo doseči iz naslednjih razlogov.

Spolno izkoriščanje in spolna zloraba otrok imata znatno čezmejno razsežnost, ki je najbolj očitna pri otroški pornografiji in otroškem spolnem turizmu, pojavlja pa se tudi kot potreba po zagotovitvi zaščite otrok v vseh državah članicah pred storilci kaznivih dejanj iz vseh držav članic, ki lahko potujejo na enostaven način. To zahteva ukrepanje na ravni EU, zlasti z nadgradnjo Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ in Sklepa Sveta 2000/375/PNZ[1], saj države članice same ne morejo v zadostni meri doseči cilja učinkovite zaščite otrok niti na državni niti na regionalni ali lokalni ravni.

Ukrep na ravni Evropske unije bi lažje dosegel cilje predloga iz naslednjih razlogov.

Predlog bo nadalje približal materialno in procesno kazensko pravo držav članic, kar bo imelo pozitiven učinek na boj proti tem kaznivim dejanjem. Prvič je to način, da se storilcem prepreči izbira, da kazniva dejanja zagrešijo v državah članicah, ki imajo manj stroga pravila, drugič, skupne opredelitve omogočajo spodbujanje izmenjave uporabnih splošnih podatkov in izkušenj ter spodbujajo primerljivost podatkov, in tretjič, mednarodno sodelovanje poteka enostavneje. Predlog naj bi tudi izboljšal zaščito otrok žrtev. To je humanitarna zaveza in tudi pogoj, da žrtve zagotovijo dokaze, potrebne za pregon kaznivih dejanj. Okrepila se bo tudi učinkovitost preventivnih ukrepov po vsej EU.

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Ta direktiva je omejena na minimum, ki je potreben za uresničitev navedenih ciljev na evropski ravni, in ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev, ob upoštevanju potrebe po natančnosti kazenske zakonodaje.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrument: direktiva.

V boju proti spolnemu izkoriščanju otrok je približevanje kazenskih predpisov držav članic nujno zato, da se izboljša sodelovanje v kazenskih zadevah. Zato je v Pogodbi o delovanju Evropske unije izrecno določeno, da se sprejmejo samo direktive.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5. DODATNE INFORMACIJE

- Razveljavitev veljavne zakonodaje

Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev veljavne zakonodaje.

- Območje uporabe

Sprejeti predlog bo naslovljen na države članice. Uporaba direktive, pripravljene na njegovi podlagi, se za Združeno kraljestvo, Irsko in Dansko določi v skladu z določbami protokolov (št. 21 in 22), ki so priloženi Pogodbi o delovanju Evropske unije.

2010/0064 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, ki razveljavlja Okvirni sklep 2004/68/PNZ

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 82(2) in člena 83(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Spolna zloraba in spolno izkoriščanje otrok, vključno z otroško pornografijo, pomenita hudo kršitev temeljnih pravic, zlasti pravic otrok do zaščite in skrbi za zagotovitev njihove dobrobiti, kot je določeno v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(2) Otroška pornografija, ki vsebuje podobe spolne zlorabe otrok, in druge posebno hude oblike spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok so vse pogostejše in se širijo z uporabo novih tehnologij in interneta.

(3) Okvirni sklep Sveta 2004/68/PNZ o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji[5] približuje zakonodajo držav članic, da se inkriminirajo najhujše oblike spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, razširi nacionalna pristojnost in zagotovi minimalna raven pomoči žrtvam. Okvirni sklep Sveta 2001/220/PNZ o položaju žrtev v kazenskem postopku[6] določa sveženj pravic žrtev v kazenskem postopku, vključno s pravico do zaščite in odškodnine. Poleg tega bo usklajevanje pregona primerov spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok ter otroške pornografije olajšano s sprejetjem Okvirnega sklepa Sveta 2009/948/PNZ o preprečevanju in reševanju sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih postopkih[7].

(4) V skladu s členom 34 Konvencije ZN o otrokovih pravicah se države pogodbenice zavežejo k zaščiti otrok pred vsemi oblikami spolne zlorabe. Izbirni protokol ZN h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije ter zlasti Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem[8] sta ključna instrumenta v postopku krepitve mednarodnega sodelovanja na tem področju.

(5) Huda kazniva dejanja, kot sta spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija, zahtevajo celovit pristop, ki zajema pregon storilcev kaznivih dejanj, zaščito otrok žrtev in preprečevanje tega pojava. Pri izvajanju kakršnih koli ukrepov za boj proti tem kaznivim dejanjem je treba skladno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo ZN o otrokovih pravicah upoštevati zlasti koristi otroka. Okvirni sklep 2004/68/PNZ bi bilo treba nadomestiti z novim instrumentom, ki bo zagotovil celovit pravni okvir za dosego navedenega namena.

(6) Za hude oblike spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok morajo biti zagrožene učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije. To vključuje zlasti različne oblike spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, ki so z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij enostavneje izvedljive. Opredelitev otroške pornografije je treba razjasniti in uskladiti z njeno opredelitvijo v mednarodnih instrumentih.

(7) Ta direktiva ne ureja politik držav članic v zvezi s sporazumnimi spolnimi dejanji, ki lahko vključujejo otroke in ki se lahko štejejo za običajno spoznavanje spolnosti v okviru človeškega razvoja, ob upoštevanju različnih kulturnih in pravnih tradicij ter novih oblik vzpostavljanja in ohranjanja odnosov med otroki in mladostniki, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami.

(8) Preiskovanje kaznivih dejanj in vlaganje obtožnic v kazenskih postopkih bi bilo treba poenostaviti, da se upoštevata stiska otrok žrtev pri prijavi zlorabe in anonimnost storilcev kaznivih dejanj na spletu. Za zagotovitev uspešnih preiskav in pregona kaznivih dejanj iz te direktive bi bilo treba osebam, pristojnim za preiskave in pregon teh kaznivih dejanj, zagotoviti učinkovita preiskovalna orodja. Ta orodja lahko vključujejo tajne operacije, prestrezanje komunikacij, tajno nadzorovanje, vključno z elektronskim nadzorovanjem, spremljanje bančnih računov in druge finančne preiskave.

(9) Pravila o pristojnosti je treba spremeniti, da se zagotovi, da osebam iz Evropske unije, ki spolno zlorabljajo ali izkoriščajo otroke, grozi pregon, tudi če kazniva dejanja storijo zunaj Evropske unije, zlasti v okviru tako imenovanega spolnega turizma.

(10) Ukrepe za zaščito otrok žrtev je treba sprejeti v njihovo korist ob upoštevanju ocene njihovih potreb. Otroci žrtve morajo imeti enostaven dostop do pravnih sredstev, vključno z brezplačnim pravnim svetovanjem in zastopanjem ter ukrepi za obravnavo navzkrižja interesov, če do zlorabe pride v družini. Poleg tega je treba otroke žrtve, ki o svojem primeru obvestijo pristojne organe, zaščititi pred sankcijami, na primer v okviru nacionalne zakonodaje o priseljevanju in prostituciji. Otroci žrtve tudi ne smejo imeti dodatnih travm zaradi zaslišanj ali vizualnih stikov s storilci kaznivih dejanj v okviru sodelovanja v kazenskih postopkih.

(11) Da se prepreči in zmanjša povratništvo, je treba storilce kaznivih dejanj oceniti glede na nevarnost, ki jo predstavljajo, in morebitno tveganje ponovitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok, treba pa jim je tudi omogočiti dostop do učinkovitih intervencijskih programov ali možnost prostovoljnega sodelovanja v ukrepih.

(12) Kadar je glede na nevarnost, ki jo predstavljajo storilci kaznivih dejanj, in morebitno tveganje ponovitve kaznivega dejanja primerno, je treba obsojenim storilcem kaznivih dejanj začasno ali za stalno preprečiti izvajanje dejavnosti, ki vključujejo redne stike z otroki, kadar je to potrebno. Izvajanje takih prepovedi je treba olajšati po vsej EU.

(13) Otroška pornografija, ki zajema podobe spolne zlorabe, je posebna vrsta vsebine, ki se ne more šteti za izražanje mnenja. Za boj proti njej je treba nujno zmanjšati obtok gradiva o zlorabi otrok, in sicer tako, da se storilcem kaznivih dejanj oteži nalaganje takih vsebin na javno dostopen splet. Zato je potrebno ukrepanje, da se vsebine odstranijo že na izvoru in da se aretirajo osebe, ki razširjajo ali s spleta prenašajo podobe zlorabe otrok. EU si mora zlasti z okrepljenim sodelovanjem s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami prizadevati, da se organom tretjih držav olajša učinkovito ukinjanje spletnih strani z otroško pornografijo, ki izvirajo z njihovega ozemlja. Ker se je izkazalo, da je odstranjevanje teh vsebin zapleteno, zlasti kadar se izvirno gradivo ne nahaja v EU, je treba vzpostaviti tudi mehanizme za preprečevanje dostopa z ozemlja Unije do internetnih strani, za katere je ugotovljeno, da vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo. V ta namen so lahko primerni različni mehanizmi, vključno z omogočanjem, da pristojni pravosodni organi ali policija zahtevajo to prepoved dostopa, ter s podpiranjem in spodbujanjem ponudnikov internetnih storitev, da prostovoljno oblikujejo kodekse ravnanja in smernice za preprečevanje dostopa do teh spletnih strani. Tako zaradi odstranitve vsebin o zlorabi otrok kot zaradi preprečevanja dostopa do njih je treba vzpostaviti in okrepiti sodelovanje med organi javne uprave, zlasti za zagotovitev, da so nacionalni seznami spletnih strani, ki vsebujejo otroško pornografijo, čim bolj popolni, in za preprečitev podvajanja dela. Pri vseh teh ukrepih je treba upoštevati pravice končnih uporabnikov, obstoječe pravne in pravosodne postopke ter skladnost z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. V okviru programa za varnejši internet je bilo vzpostavljeno omrežje odprtih telefonskih številk, katerega namen je zbirati informacije ter zagotoviti pokritost in izmenjavo poročil o glavnih vrstah nezakonitih spletnih vsebin.

(14) Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, to je boja proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, ampak ga je mogoče zaradi obsega in učinkov bolje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz členov 3 in 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(15) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, predvsem človekovo dostojanstvo, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, otrokove pravice, pravico do svobode in varnosti, svobodo izražanja in obveščanja, varstvo osebnih podatkov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja ter načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni. Namen te direktive je zlasti zagotovitev spoštovanja navedenih pravic v celoti in jo je treba ustrezno izvajati.

(16) [V skladu s členi 1, 2, 3 in 4 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta Združeno kraljestvo in Irska uradno izrazila željo o sodelovanju pri sprejetju in uporabi te direktive] ALI [Brez poseganja v člen 4 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice Združeno kraljestvo in Irska ne bosta sodelovala pri sprejetju te direktive, ki zato zanju ne bo zavezujoča in jima je ne bo treba uporabljati][9]. V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Vsebina

Namen te direktive je vzpostaviti minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in kazni na področju spolnega izkoriščanja otrok. Njen cilj je tudi uvesti skupne določbe za okrepitev preprečevanja kaznivih dejanj in zaščite žrtev.

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

(a) „otrok“ pomeni osebo, mlajšo od 18 let;

(b) „otroška pornografija“ pomeni

(i) kakršno koli gradivo, ki vizualno prikazuje otroka v dejanskem ali simuliranem spolnem aktu, ali

(ii) kakršno koli prikazovanje spolnih organov otroka predvsem za spolne namene ali

(iii) kakršno koli gradivo, ki vizualno prikazuje katero koli osebo, ki zgleda kot otrok, v dejanskem ali simuliranem spolnem aktu, ali kakršno koli prikazovanje spolnih organov katere koli osebe, ki zgleda kot otrok, predvsem za spolne namene, ali

(iv) realistične podobe otroka v spolnem aktu ali realistične podobe spolnih organov otroka, ne glede na dejanski obstoj tega otroka, predvsem za spolne namene;

(c) „otroška prostitucija“ pomeni zlorabo otroka za spolna dejanja, za katera se kot plačilo zagotavlja ali obljublja denar ali kakršna koli druga oblika plačila ali nadomestila v zameno za otrokovo sodelovanje v spolnih dejanjih, ne glede na to, ali se to plačilo, obljuba ali nadomestilo daje otroku ali tretji osebi;

(d) „pornografska predstava“ pomeni prikazovanje pred publiko v živo, vključno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij:

(i) otroka, ki je vključen v dejansko ali simulirano spolno dejanje, ali

(ii) otrokovih spolnih organov predvsem za spolne namene;

(e) „pravna oseba“ pomeni vsak subjekt, ki ima v skladu z veljavnim pravom status pravne osebe, razen državnih organov ali organov javne uprave, ki izvršujejo državno oblast, in javnih mednarodnih organizacij.

Člen 3 Kazniva dejanja v zvezi s spolno zlorabo otrok

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je naklepno ravnanje iz odstavkov 2 do 5 kaznivo.

2. Povzročanje, da je otrok, ki še ni dopolnil starosti, ko lahko pristane na spolnost v skladu z nacionalno zakonodajo, v spolne namene priča spolnemu zlorabljanju ali spolnim dejanjem, tudi če pri tem ne sodeluje, se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj dveh let.

3. Sodelovanje v spolnih dejanjih z otrokom, ki še ni dopolnil starosti, ko lahko pristane na spolnost v skladu z nacionalno zakonodajo, se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo vsaj petih let.

4. Sodelovanje v spolnih dejanjih z otrokom ob:

(i) zlorabi priznanega položaja zaupanja, moči ali vpliva nad otrokom se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj osmih let; ali

(ii) zlorabi posebej ranljivega položaja otroka, zlasti zaradi umske ali fizične motnje ali zaradi njegove odvisnosti od drugih, se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj osmih let; ali

(iii) uporabi prisile, sile ali grožnje se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj desetih let.

5. Siljenje otroka v spolna dejanja s tretjo osebo se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj desetih let.

Člen 4 Kazniva dejanja v zvezi s spolnim izkoriščanjem

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je naklepno ravnanje iz odstavkov 2 do 11 kaznivo.

2. Povzročanje, da otrok sodeluje v pornografskih predstavah, se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj dveh let.

3. Ustvarjanje dobička z izkoriščanjem otroka, ki sodeluje v pornografskih predstavah, ali kakršno koli drugo izkoriščanje takega otroka se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj dveh let.

4. Zavestno obiskovanje pornografskih predstav, ki vključujejo sodelovanje otrok, se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj dveh let.

5. Napeljevanje otroka k sodelovanju v pornografskih predstavah se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj petih let.

6. Povzročanje, da otrok sodeluje v otroški prostituciji, se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj petih let.

7. Ustvarjanje dobička z izkoriščanjem otroka, ki sodeluje v otroški prostituciji, ali kakršno koli drugo izkoriščanje takega otroka se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj petih let.

8. Sodelovanje v spolnih dejanjih z otrokom kot poseganju po otroški prostituciji se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj petih let.

9. Siljenje otroka k sodelovanju v pornografskih predstavah se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj osmih let.

10. Napeljevanje otroka k sodelovanju v otroški prostituciji se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj osmih let.

11. Siljenje otroka k sodelovanju v otroški prostituciji se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj desetih let.

Člen 5 Kazniva dejanja v zvezi z otroško pornografijo

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je naklepno ravnanje iz odstavkov 2 do 6 kaznivo.

2. Pridobitev ali posedovanje otroške pornografije se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj enega leta.

3. Zavestna pridobitev dostopa do otroške pornografije z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj enega leta.

4. Dostavljanje, razširjanje ali posredovanje otroške pornografije se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj dveh let.

5. Ponujanje, oskrbovanje ali omogočanje dostopnosti otroške pornografije se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj dveh let.

6. Produkcija otroške pornografije se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj petih let.

Člen 6 Pridobivanje otrok za spolne namene

Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je kaznivo naslednje naklepno ravnanje:

Nagovarjanje odrasle osebe z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za srečanje z otrokom, ki še ni dopolnil starosti, ko lahko pristane na spolnost v skladu z nacionalno zakonodajo, da bi ta oseba storila katero koli kaznivo dejanje iz člena 3(3) in člena 5(6), pri čemer so nagovarjanju sledila materialna dejanja, ki so imela za posledico takšno srečanje, se kaznuje z najvišjo zaporno kaznijo najmanj dveh let.

Člen 7 Napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja, pomoč pri storitvi kaznivega dejanja ter poskus storitve in priprava kaznivih dejanj

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da sta napeljevanje k storitvi kaznivega dejanja in pomoč pri storitvi kaznivega dejanja iz členov 3 do 6 kazniva.

2. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je poskus storitve katerega koli kaznivega dejanja iz člena 3(3) do (5) in iz člena 3(2) glede priče spolne zlorabe, iz člena 4(2) in (3) in iz člena 4(5) do (11) ter iz člena 5(2) in iz člena 5(4) do (6) kazniv.

3. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je kaznivo naslednje naklepno ravnanje:

(a) širjenje gradiva, ki oglašuje možnost storitve katerega koli kaznivega dejanja iz členov 3 do 6;

(b) organiziranje potovanj z namenom storitve katerega koli kaznivega dejanja iz členov 3 do 6.

Člen 8 Sporazumna spolna dejanja med vrstniki

Določbe člena 3(2) (glede priče spolnega dejanja) in člena 3(3), člena 4(2) in člena 4(4) ter člena 5 ne veljajo za sporazumna spolna dejanja med otroki ali sodelujočimi osebami, ki so si blizu po starosti in stopnji fizičnega in psihičnega razvoja ali zrelosti, če dejanja ne vključujejo kakršne koli zlorabe.

Člen 9 Obteževalne okoliščine

1. Če naslednje okoliščine še niso sestavni elementi kaznivih dejanj iz členov 3 do 7, se v tej direktivi štejejo za obteževalne okoliščine:

(a) otrok še ni dopolnil starosti, ko lahko pristane na spolnost v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b) kaznivo dejanje je bilo izvršeno nad otrokom, ki je v posebej ranljivem položaju, predvsem zaradi umske ali fizične motnje ali zaradi njegove odvisnosti od drugih;

(c) kaznivo dejanje je izvršil družinski član, oseba, ki sobiva z otrokom, ali oseba, ki je zlorabila svoje pristojnosti;

(d) kaznivo dejanje je storilo več oseb, ki medsebojno sodelujejo;

(e) kazniva dejanja so storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa 2008/841/PNZ[10];

(f) storilec je bil predhodno že obsojen za enaka kazniva dejanja;

(g) kaznivo dejanje je ogrozilo otrokovo življenje;

(h) kaznivo dejanje je vključevalo hudo nasilje ali pa je otrok utrpel hujšo poškodbo.

2. Če je prisotna vsaj ena obteževalna okoliščina iz odstavka 1, države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se kazniva dejanja iz členov 3 do 6 kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, ki so strožje kot kazni iz členov 3 do 6 za osnovna kazniva dejanja.

Člen 10 Prepoved, ki izhaja iz obsodb

1. Da se prepreči tveganje ponovitve kaznivih dejanj, države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se lahko fizični osebi, ki je bila obsojena zaradi katerega koli kaznivega dejanja iz členov 3 do 7, začasno ali za stalno prepreči izvajanje dejavnosti, ki vključujejo redne stike z otroki.

2. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se ukrep iz odstavka 1 vključi v kazensko evidenco države članice, v kateri je bila oseba obsojena.

3. Z odstopanjem od člena 7(2) in člena 9(2) Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami[11], države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se za učinkovito izvajanje ukrepa, ki osebi začasno ali za stalno preprečuje izvajanje dejavnosti, ki vključujejo redne stike z otroki, zlasti če država članica prosilka dostop do nekaterih dejavnosti pogojuje z zahtevo, da kandidati niso obsojeni za nobeno kaznivo dejanje iz členov 3 do 7 te direktive, informacije o prepovedi, ki izhaja iz obsodbe za katero koli kaznivo dejanje iz členov 3 do 7 te direktive, posredujejo, kadar zanje v skladu s členom 6 navedenega okvirnega sklepa zaprosi osrednji organ države članice, katere državljan je zadevna oseba, in da se lahko osebni podatki glede takih prepovedi iz člena 7(2) in (4) navedenega okvirnega sklepa v vsakem primeru uporabijo za ta namen.

4. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se ukrep iz odstavka 1, sprejet v drugi državi članici, prizna in izvrši.

Člen 11 Odgovornost pravnih oseb

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da pravna oseba lahko odgovarja za katero koli kaznivo dejanje iz členov 3 do 7, ki ga v njeno korist stori fizična oseba bodisi samostojno bodisi kot del organa pravne osebe in ki ima vodilni položaj v pravni osebi na podlagi:

(a) pooblastila za zastopanje pravne osebe;

(b) pooblastila za odločanje v imenu pravne osebe;

(c) pooblastila za izvajanje nadzora znotraj pravne osebe.

2. Države članice tudi z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da pravna oseba lahko odgovarja, če sta pomanjkljiv nadzor ali kontrola s strani osebe iz odstavka 1 tega člena omogočila osebi, ki je navedeni osebi podrejena, izvršitev katerega koli kaznivega dejanja iz členov 3 do 7 v korist pravne osebe.

3. Odgovornost pravnih oseb na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena ne izključuje kazenskih postopkov zoper fizične osebe, ki so storilci katerega koli kaznivega dejanja iz členov 3 do 7 ali pomagači pri teh dejanjih.

Člen 12 Sankcije za pravne osebe

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se pravna oseba, odgovorna v skladu s členom 11(1), kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, ki vključujejo kazenske ali nekazenske denarne kazni, lahko pa tudi druge sankcije, kot so:

(a) izključitev iz upravičenosti do javnih ugodnosti ali pomoči;

(b) začasna ali stalna prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti;

(c) uvedba sodnega nadzora;

(d) sodna likvidacija;

(e) začasno ali trajno zaprtje poslovalnic, ki so bile uporabljene za storitev kaznivega dejanja.

2. Države članice z ustreznimi ukrep zagotovijo, da se pravna oseba, odgovorna na podlagi člena 11(2), kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi ali ukrepi.

Člen 13 Nepreganjanje ali neuporaba kazni za žrtve

Države članice zagotovijo možnost, da se ne preganjajo ali ne kaznujejo otroci žrtve kaznivih dejanj iz člena 4 in člena 5(4) do (6) zaradi njihovega sodelovanja v nezakonitih dejavnostih kot neposredni posledici dejstva, da so žrtve navedenih kaznivih dejanj.

Člen 14 Preiskovanje in pregon

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da preiskovanje in pregon kaznivih dejanj iz členov 3 do 7 nista odvisna od prijave ali obtožbe s strani žrtve ter da se kazenski postopki lahko nadaljujejo, tudi če žrtev prekliče svoje izjave.

2. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se po polnoletnosti žrtve omogoči pregon katerega koli kaznivega dejanja iz člena 3, člena 4(2) in (3) ter (5) do (11) in iz člena 5(6) v ustreznem obdobju, ki je sorazmerno s težo zadevnega kaznivega dejanja.

3. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da so osebam, enotam ali službam, pristojnim za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj iz členov 3 do 7, na voljo učinkovita preiskovalna orodja, ki omogočajo izvajanje tajnih operacij vsaj v primerih, pri katerih se uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije.

4. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da lahko preiskovalne enote ali službe poskusijo identificirati žrtve kaznivih dejanj iz členov 3 do 7, zlasti z analizo gradiva otroške pornografije, kot so fotografije in avdiovizualni posnetki, preneseni ali dani na razpolago s sredstvi informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

Člen 15 Prijava suma spolnega izkoriščanja ali spolne zlorabe

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da pravila o zaupnosti, ki jih nalaga nacionalna zakonodaja glede nekaterih poklicev, ki so povezani z delom z otroki, za te zaposlene ne predstavljajo ovir pri možnosti posredovanja prijav službam, ki so pristojne za zaščito otrok, o vseh okoliščinah, glede katerih obstajajo utemeljeni razlogi, da je otrok žrtev kaznivih dejanj iz členov 3 do 7.

2. Države članice z ustreznimi ukrepi spodbujajo vse osebe, ki so seznanjene s kaznivimi dejanji iz členov 3 do 7, ali sumijo, da gre zanje, da o teh dejstvih v dobri veri obvestijo pristojne službe.

Člen 16 Pristojnost in usklajevanje pregona

1. Država članica z ustreznimi ukrepi vzpostavi svojo sodno pristojnost nad kaznivimi dejanji iz členov 3 do 7, če:

(a) je kaznivo dejanje v celoti ali delno storjeno na njenem ozemlju ali

(b) je storilec kaznivega dejanja njen državljan ali ima običajno prebivališče na njenem ozemlju ali

(c) je žrtev kaznivega dejanja njen državljan ali oseba, ki ima običajno prebivališče na njenem ozemlju, ali

(d) je kaznivo dejanje storjeno v korist pravne osebe s sedežem na ozemlju zadevne države članice.

2. Države članice zagotovijo, da so v njihovo pristojnost vključeni primeri, ko je kaznivo dejanje iz členov 5 in 6 ter iz členov 3 in 7, če je ustrezno, storjeno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij z dostopom z njihovega ozemlja, ne glede na to, ali so te tehnologije na njihovem ozemlju ali ne.

3 Če je kaznivo dejanje storjeno zunaj ozemlja države članice, se ta lahko odloči, da ne bo uporabljala pravil o sodni pristojnosti iz odstavkov 1(c) in (d) oziroma da bo ta pravila uporabljala samo v posebnih primerih ali okoliščinah.

4. Za pregon katerega koli kaznivega dejanja iz členov 3 do 7, storjenega zunaj ozemlja zadevne države, kar zadeva odstavek 1(b) tega člena, države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da njihova pristojnost ni podrejena pogoju:

(a) da se dejanja obravnavajo kot kazniva dejanja v kraju, kjer so bila storjena, ali

(b) da se pregon lahko začne le na podlagi prijave žrtve v kraju, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali da se država, v kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje, odpove svoji pristojnosti.

Člen 17 Splošne določbe o ukrepih za pomoč in podporo žrtvam ter za njihovo zaščito

1. Žrtvam kaznivih dejanj iz členov 3 do 7 se zagotovijo pomoč, podpora in zaščita ob upoštevanju koristi otroka.

2. Države članice zagotovijo, da se žrtev kaznivega dejanja iz členov 3 do 7, katere starost je negotova in za katero se upravičeno domneva, da je otrok, do ugotovitve njene starosti šteje za otroka in ima zato takojšen dostop do pomoči, podpore in zaščite v skladu s členoma 18 in 19.

Člen 18 Pomoč in podpora žrtvam

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da sta žrtvam zagotovljena pomoč in podpora pred in med kazenskim postopkom ter ustrezno obdobje po njem, da se jim omogoči uveljavljanje pravic iz Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ[12] o položaju žrtev v kazenskem postopku ter iz te direktive.

2. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se posebni kratkoročni in dolgoročni ukrepi za pomoč in podporo žrtvam pri njihovem fizičnem in psiho-socialnem okrevanju, sprejmejo na podlagi ocene posebnih okoliščin vsakega posameznega otroka žrtve ob ustreznem upoštevanju otrokovih pogledov, potreb in skrbi.

3. Žrtve katerega koli kaznivega dejanja iz členov 3 do 7 se štejejo kot posebej ranljive žrtve v skladu s členom 2(2), členom 8(4) in členom 14(1) Okvirnega sklepa 2001/220/PNZ.

4. Kadar je ustrezno in mogoče, države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo pomoč in podporo družinam žrtev. Kadar je ustrezno in mogoče, države članice za družine uporabljajo zlasti člen 4 Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ.

Člen 19 Zaščita otrok žrtev v kazenskih preiskavah in postopkih

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da pravosodni organi v kazenskih preiskavah in postopkih otroku žrtvi dodelijo posebnega zastopnika, če je po nacionalnem pravu nosilcem starševske odgovornosti onemogočeno zastopanje otroka zaradi navzkrižja interesov med njimi in otrokom žrtvijo ali če otrok nima spremstva ali je ločen od svoje družine.

2. Države članice zagotovijo, da imajo otroci žrtve takojšen dostop do brezplačnega pravnega svetovanja in brezplačnega pravnega zastopanja, vključno za namen uveljavljanja odškodnine.

3. Ne glede na pravice do obrambe države članice v kazenskih preiskavah katerega koli kaznivega dejanja iz členov 3 do 7 z ustreznimi ukrepi zagotovijo:

(a) da se zaslišanja otrok žrtev izvedejo brez neutemeljenih zamud, potem ko so bili pristojni organi obveščeni o dejstvih;

(b) da zaslišanja otroka žrtve po potrebi potekajo v prostorih, ki so zasnovani ali prilagojeni za ta namen;

(c) da zaslišanja otroka žrtve opravijo strokovnjaki, usposobljeni za te namene, ali se ta zaslišanja izvedejo z njihovo pomočjo;

(d) da vsa zaslišanja z otrokom žrtvijo opravijo iste osebe, če je to mogoče in kadar je to primerno;

(e) da je zaslišanj čim manj in da se opravijo le, če so nujno potrebna za namene kazenskih postopkov;

(f) da lahko otroka žrtev spremlja njegov pravni zastopnik ali po potrebi odrasla oseba po njegovi izbiri, razen če je bila v povezavi s to osebo sprejeta utemeljena odločitev, ki temu nasprotuje.

4. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da je v preiskavah katerega koli kaznivega dejanja iz členov 3 do 7 mogoče posneti vsa zaslišanja otrok žrtev ali po potrebi tista, v katerih kot priča nastopa otrok, in da je mogoče ta posneta zaslišanja v sodnih postopkih predložiti kot dokaze v skladu s pravili nacionalnega prava.

5. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se lahko v kazenskih postopkih v zvezi s katerim koli kaznivim dejanjem iz členov 3 do 7 zahteva:

(a) da zaslišanje poteka brez prisotnosti javnosti;

(b) da je lahko otrok žrtev zaslišan, ne da bi bil prisoten na sodišču, in sicer z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnologij.

Člen 20 Intervencijski programi ali ukrepi

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da se za osebe, obsojene za kazniva dejanja iz členov 3 do 7, pripravita ocena nevarnosti, ki jo te osebe predstavljajo, in ocena morebitnega tveganja ponovitve katerega koli kaznivega dejanja iz členov 3 do 7, da se določijo ustrezni intervencijski programi ali ukrepi.

2. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo učinkovite intervencijske programe ali ukrepe, da se prepreči in čim bolj zmanjša tveganje za ponovitev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok. Navedeni programi ali ukrepi so vedno na voljo v kazenskih postopkih, v zaporih in zunaj njih, v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji.

Ti intervencijski programi ali ukrepi so prilagojeni tako, da ustrezajo posebnim razvojnim potrebam otrok, ki storijo kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, vključno s tistimi, ki glede na starost niso kazensko odgovorni.

3. Države članice osebam, obsojenim za kazniva dejanja iz členov 3 do 7, po potrebi ob upoštevanju ocene iz odstavka 1, z ustreznimi ukrepi zagotovijo:

(a) da imajo dostop do programov ali ukrepov iz odstavkov 1 in 2;

(b) da imajo dostop do posebnih programov ali ukrepov;

(c) da so v celoti obveščene o razlogih za predlog za dostop do posebnih programov ali ukrepov;

(d) da ob poznavanju vseh dejstev soglašajo s sodelovanjem v posebnih programih ali ukrepih;

(e) da lahko zavrnejo programe in ukrepe ter so seznanjene z morebitnimi posledicami zavrnitve.

4. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da imajo osebe, ki se obravnavajo v kazenskih postopkih zaradi katerega koli kaznivega dejanja iz členov 3 do 7, dostop do programov ali ukrepov iz odstavkov 1 in 2 tega člena pod pogoji, ki ne škodijo in ne posegajo v pravice do obrambe, hkrati pa niso v nasprotju z zahtevami o poštenem in nepristranskem sojenju, zlasti ob ustreznem upoštevanju pravil, ki veljajo za načelo domneve nedolžnosti.

5. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da imajo osebe, ki se bojijo, da bi lahko zagrešile katero koli kaznivo dejanje iz členov 3 do 7, po potrebi dostop do učinkovitih intervencijskih programov ali ukrepov, oblikovanih za ocenitev in preprečevanje tveganja za izvršitev kaznivega dejanja.

Člen 21 Preprečevanje dostopa do spletišč, ki vsebujejo otroško pornografijo

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo preprečevanje dostopa uporabnikom interneta na svojem ozemlju do spletnih strani, ki vsebujejo ali širijo otroško pornografijo. Preprečevanje dostopa je predmet ustreznih zaščitnih ukrepov, zlasti za zagotovitev, da je omejeno na najnujnejše, da so uporabniki obveščeni o razlogih zanj in da so ponudniki vsebin kolikor je mogoče obveščeni o možnosti izpodbijanja prepovedi.

2. Ne glede na zgoraj navedeno države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo ukinitev spletnih strani, ki vsebujejo ali širijo otroško pornografijo.

Člen 22 Razveljavitev Okvirnega sklepa 2004/68/PNZ

Okvirni sklep 2004/68/PNZ se razveljavi ne glede na obveznosti držav članic glede skrajnih rokov za prenos v nacionalno zakonodajo.

Sklicevanja na razveljavljeni okvirni sklep se štejejo kot sklicevanja na to direktivo.

Člen 23 Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [DVE LETI PO SPREJETJU]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 24 Poročanje

1. Komisija do [ŠTIRI LETA PO SPREJETJU] in vsaka tri leta za tem Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, vključno z vsemi potrebnimi predlogi.

2. Države članice Komisiji pošljejo vse podatke, potrebne za pripravo poročila iz odstavka 1. Informacije vključujejo natančen opis zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, sprejetih na podlagi te direktive.

Člen 25 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 26 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] Sklep Sveta z dne 29. maja 2000 o boju proti otroški pornografiji na internetu (UL L 138, 9.6.2000, str. 1).

[2] UL C , , str. .

[3] UL C , , str. .

[4] UL C , , str. .

[5] UL L 13, 20.1.2004, str. 14.

[6] UL L 82, 22.3.2001, str. 1.

[7] UL L 328, 15.12.2009, str. 42.

[8] Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem, podpisana 25. oktobra 2007 na otoku Lanzarote, Zbirka pogodb Sveta Evrope št. 201.

[9] Končno besedilo te uvodne izjave Direktive je odvisno od dejanskega stališča Združenega kraljestva in Irske, sprejetega v skladu z določbami Protokola (št. 21).

[10] UL L 300, 11.11.2008, str. 42.

[11] UL L 93, 7.4.2009, str. 23.

[12] UL L 82, 22.3.2001, str. 1.