52010PC0030

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 19.2.2010

COM(2010)30 konč.

2010/0016 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja v imenu Evropske unije

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Konvencija o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja, t. i. „Barcelonska konvencija“, je bila sprva podpisana 16. februarja 1976 v Barceloni in spremenjena 10. junija 1995. Konvencija je začela veljati 9. julija 2004. Evropska unija je pogodbenica Konvencije, tako kot vse države članice EU ob sredozemski obali. Odstavek 3 člena 4 spremenjene Konvencije obvezuje pogodbenice k spodbujanju integriranega upravljanja obalnih območij, ob upoštevanju varstva območij, ki so ekološkega in krajinskega pomena, ter racionalne rabe naravnih virov.

2. Glavni instrument EU za pospeševanje integriranega upravljanja obalnih območij je Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju integriranega upravljanja obalnih območij v Evropi (2002/413/ES, UL L 148, 6.6.2002). V poglavju V Priporočila je poudarjeno, da je sodelovanje na ravni regionalnih morij pomembno za doseganje boljše uskladitve in reševanje čezmejnih obalnih vprašanj. Evropska unija s horizontalnimi instrumenti, tudi na področju varstva okolja, in z razvojem trdne znanstvene podlage prek raziskovalnih programov v širšem obsegu spodbuja integrirano upravljanje. Te dejavnosti prav tako prispevajo k integriranemu upravljanju obalnih območij. Integrirano upravljanje obalnih območij je sestavni del celostne pomorske politike EU.

3. Pogajanja za sprejetje Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: Protokol ICZM) so se začela leta 2006 in so potekala v okviru Barcelonske konvencije, Protokol pa je bil sprejet na Konferenci pooblaščencev 21. januarja 2008 v Madridu. Protokol ICZM je bil odobren v imenu Evropske skupnosti s Sklepom Sveta z dne 4. decembra 2008 (2009/89/ES, UL L 34, 4.2.2009), s pridržkom poznejše sklenitve. Razen Cipra so vse države članice EU, ki so pogodbenice Barcelonske konvencije, protokol podpisale. Da začne Protokol čim prej veljati, se pogodbenice poziva k ratifikaciji. Ratifikacija in pristopni procesi že potekajo.

4. Sredozemska obalna območja so še naprej izpostavljena močnemu pritisku na okolje in degradaciji obalnih virov. Mesta v Sredozemlju se hitro širijo, zaradi česar postopno izginjajo naravna okolja in biotska raznovrstnost ter se povečuje konkurenca na področju vodnih virov. Težave zaradi obalne erozije in poplav na nizko ležečih obalnih območjih so vedno večje zaradi širjenja mest na območja blizu obale in poplavne površine[1]. Pritisk bo zelo verjetno še večji zaradi predvidenega povečanja gostote prebivalstva na obalnih mestnih območjih, skoraj še enkrat večjega števila turistov in vedno več prometa. Do leta 2025 naj bi bilo pozidanih 50 % obale, medtem ko je ta odstotek leta 2000 znašal 40 %[2]. Poleg tega Sredozemski bazen velja za najbolj ranljivo območje glede vpliva podnebnih sprememb[3]. Protokol zagotavlja okvir za spodbujanje bolj usklajenega in integriranega pristopa, potrebnega za uspešnejše reševanje teh težav in dosego bolj trajnostnega razvoja sredozemskih obalnih območij.

5. Protokol vsebuje številne določbe, ki jih bo treba izvajati na različnih ravneh uprave ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Medtem ko Evropska unija podpira integrirano upravljanje obalnih območij in pri tem med drugim upošteva čezmejno naravo večine okoljskih problemov, bodo države članice in njihovi ustrezni pristojni organi odgovorni za zasnovo in izvajanje nekaterih podrobnih ukrepov iz Protokola v zvezi z obalnim ozemljem, kot je določitev območij, kjer gradnja ni dovoljena.

Glede na navedeno je primerno, da Evropska unija sprejme Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju.

2010/0016 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Protokola o integriranem upravljanju obalnih območij h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja v imenu Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[4],

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta[5],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ki je bila naknadno preimenovana v Konvencijo o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (v nadaljnjem besedilu: Barcelonska konvencija) je bila sklenjena v imenu Evropske skupnosti s Sklepoma Sveta 77/585/EGS[6] in 1999/802/ES[7].

2. V skladu s členom 4.3(e) Barcelonske konvencije so se pogodbenice zavezale k spodbujanju integriranega upravljanja obalnih območij, ob upoštevanju varstva območij, ki so ekološkega in krajinskega pomena, ter racionalne rabe naravnih virov.

3. Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2002 o izvajanju integriranega upravljanja obalnih območij v Evropi[8], zlasti poglavje V Priporočila, spodbuja izvajanje integriranega upravljanja obalnih območij s strani držav članic v sklopu veljavnih konvencij s sosednjimi državami, tudi z državami nečlanicami ob istem regionalnem morju.

4. Evropska unija s horizontalnimi instrumenti, tudi na področju varstva okolja, in z razvojem trdne znanstvene podlage prek raziskovalnih programov v širšem obsegu spodbuja integrirano upravljanje. Te dejavnosti tako prispevajo k integriranemu upravljanju obalnih območij.

5. Integrirano upravljanje obalnih območij je eden od sestavnih delov integrirane pomorske politike EU, ki jo je 13. in 14. decembra 2007 v Lizboni potrdil Evropski svet in je podrobno predstavljena v sporočilu Komisije „Celostna morska politika za boljše gospodarjenje z morjem v Sredozemlju“[9] ter ki jo je pozdravil Svet za splošne zadeve v svojih zaključkih o integrirani pomorski politiki dne 16. novembra 2009.

6. S Sklepom Sveta z dne 4. decembra 2008[10] je bil v imenu Evropske skupnosti podpisan Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: Protokol ICZM) k Barcelonski konvenciji, s pridržkom poznejše sklenitve.

7. Sredozemska obalna območja so še naprej izpostavljena močnemu pritisku na okolje in obalne vire. Protokol ICZM zagotavlja okvir za pospeševanje bolj usklajenega in integriranega pristopa, ki vključuje javne in zasebne zainteresirane strani, vključno s civilno družbo in gospodarskimi subjekti. Takšen vključujoč pristop, ki temelji na najboljših znanstvenih opazovanjih in znanju, je potreben za uspešnejše reševanje teh težav in dosego bolj trajnostnega razvoja sredozemskih obalnih območij.

8. Protokol ICZM vsebuje številne določbe, ki jih bo treba izvajati na različnih ravneh uprave ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Medtem ko Evropska unija podpira integrirano upravljanje obalnih območij in pri tem med drugim upošteva čezmejno naravo večine okoljskih problemov, bodo države članice in njihovi ustrezni pristojni organi odgovorni za zasnovo in izvajanje nekaterih podrobnih ukrepov iz Protokola ICZM v zvezi z obalnim ozemljem, kot je določitev območij, kjer gradnja ni dovoljena.

9. Protokol ICZM je treba skleniti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sklene se Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju h Konvenciji o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja.

Besedilo Protokola je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo, pristojno, da v imenu Evropske unije deponira listino o odobritvi pri španski vladi, ki ima funkcijo depozitarja v skladu s členom 37 Protokola, s čimer bo izraženo soglasje Evropske unije, da jo ta protokol zavezuje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije . Datum začetka veljavnosti Protokola se objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

PROTOKOL

o integriranem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju

POGODBENICE TEGA PROTOKOLA –

KER SO POGODBENICE Konvencije o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja, ki je bila sprejeta 16. februarja 1976 v Barceloni in spremenjena 10. junija 1995,

KER ŽELIJO izpolniti obveznosti, ki jih določa člen 4, odstavka 3(e) in 5 navedene konvencije,

KER SO UPOŠTEVALE, da so obalna območja Sredozemskega morja skupna naravna in kulturna dediščina sredozemskih narodov in da bi jih bilo treba ohraniti in uporabljati na razumen način v koristi sedanjih in prihodnjih generacij,

KER SO ZASKRBLJENE zaradi večjega človekovega pritiska na obalna območja Sredozemskega morja, ki ogroža njihovo krhko naravo, in ker želijo proces propadanja obalnih območij zaustaviti in obrniti ter bistveno zmanjšati izgubo biološke raznolikosti obalnih ekosistemov,

KER SO ZASKRBLJENE zaradi nevarnosti, ki obalnim območjem grozijo zaradi klimatskih sprememb, do katerih bo verjetno prišlo, med drugim do dviga morske gladine, in ker se zavedajo, da je treba sprejeti trajnostne ukrepe, da bi zmanjšali škodljive vplive naravnih pojavov,

KER SO PREPRIČANE, da je za načrtovanje in upravljanje obalnih območij kot nenadomestljivega ekološkega, ekonomskega in socialnega vira z namenom, da bi zagotovili njihovo ohranitev in trajnosten razvoj, potreben poseben integriran pristop na ravni Sredozemskega bazena kot celote in njegovih obalnih območij, ob upoštevanju njihove raznolikosti in še zlasti posebnih potreb otokov v zvezi z njihovimi geomorfološkimi značilnostmi,

OB UPOŠTEVANJU Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki je bila sprejeta 10. decembra 1982 v Montego Bayu, Konvencije o mokriščih mednarodnega pomena, zlasti habitatu vodnih ptic, ki je bila sprejeta 2. februarja 1971 v Ramsarju, in Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki je bila sprejeta 5. junija 1992 v Riu de Janeiru, katerih pogodbenice so mnoge obalne sredozemske države in Evropska unija,

KER SI ZLASTI PRIZADEVAJO, da bi sodelovale pri razvoju ustreznih in integriranih načrtov za upravljanje obalnih območij v skladu s členom 4, odstavkom 1(e) Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki je bila sprejeta 9. maja 1992 v New Yorku,

KER ČRPAJO iz obstoječih izkušenj pri upravljanju obalnih območij in pri delu raznih organizacij, vključno z evropskimi institucijami,

NA PODLAGI priporočil in dela Sredozemske komisije za trajnosti razvoj in priporočil zasedanj pogodbenic, ki so potekala leta 1997 v Tuniziji, leta 2001 v Maroku, leta 2003 v Catanii in leta 2005 v Portorožu, ter Sredozemske strategije za trajnosti razvoj, ki je bila sprejeta leta 2005 v Portorožu,

KER SO ODLOČENE, da bodo na ravni Sredozemlja okrepile prizadevanja obalnih držav za zagotovitev integriranega upravljanja obalnih območij,

KER SO ODLOČENE, da bodo z usklajenim delovanjem za pospeševanje, sodelovanjem in partnerstvom z različnimi zainteresiranimi akterji spodbujale nacionalne, regionalne in lokalne pobude, da bi podpirale učinkovito upravo za namen integriranega upravljanja obalnih območij,

KER ŽELIJO ZAGOTOVITI, da se bo glede upravljanja obalnih območij dosegla skladnost pri izvajanju konvencije in njenih protokolov,

SO SE DOGOVORILE, KOT SLEDI:

DEL I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Splošne obveznosti

Pogodbenice v skladu s Konvencijo o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja in njenih protokolov ustanovijo skupen okvir za integrirano upravljanje sredozemskih obalnih območij in sprejmejo vse potrebne ukrepe za okrepitev regionalnega sodelovanja za ta namen.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene tega protokola:

(a) „pogodbenice“ pomeni pogodbenice tega protokola;

(b) „konvencija“ pomeni Konvencijo o varstvu morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja, ki je bila sprejeta 16. februarja 1976 v Barceloni, kot je bila spremenjena 10. junija 1995;

(c) „organizacija“ pomeni organ, ki je naveden v členu 17 konvencije;

(d) „center“ pomeni Center za regionalno dejavnost programa prednostnih ukrepov;

(e) „obalno območje“ pomeni geomorfološko območje na kateri koli strani morske obale, na katerem prihaja do interakcije med morskimi in kopenskimi deli v obliki kompleksnih ekoloških sistemov in sistemov virov, ki jih sestavljajo biotični in abiotični sestavni deli, ki soobstajajo in vzajemno delujejo s človeškimi skupnostmi in ustreznimi socialno-ekonomskimi dejavnostmi;

(f) „integrirano upravljanje obalnih območij“ pomeni dinamičen proces za trajnostno upravljanje in uporabo obalnih območij ob hkratnem upoštevanju krhkosti obalnih ekosistemov in krajine, raznolikosti dejavnosti in načinov uporabe, njihovega vzajemnega delovanja, pomorske usmeritve nekaterih dejavnosti in načinov uporabe in njihovega vpliva na morske in kopenske dele.

Člen 3

Zemljepisno kritje

1. Območje, za katero se protokol uporablja, je območje Sredozemskega morja, kot je opredeljeno v členu 1 konvencije. To območje je opredeljeno tudi z:

(a) mejo obalnega območja proti morju, ki je zunanja meja teritorialnih vod držav pogodbenic, in

(b) kopensko mejo obalnega območja, ki je meja pristojnih obalnih enot, kot jih določijo države pogodbenice.

2. Če država pogodbenica v mejah svoje suverenosti določi meje, ki so drugačne od meja, ki so predvidene v odstavku 1 tega člena, depozitarju ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejemu, odobritvi ali pristopu k temu protokolu ali kadar koli kasneje posreduje izjavo, če:

(a) je meja proti morju manj od zunanje meje teritorialnega morja;

(b) če je meja proti kopnemu drugačna, bodisi manj ali več od meja ozemlja obalnih enot, kot so določene zgoraj, da bi med drugim uporabila pristop ekosistema in ekonomske in socialne kriterije ter upoštevala posebne potrebe otokov v zvezi z geomorfološkimi značilnostmi in negativne učinke klimatskih sprememb.

3. Vsaka država pogodbenica na ustrezni institucionalni ravni sprejme ustrezne ukrepe za informiranje prebivalstva in kakršnih koli ustreznih akterjev o zemljepisnem pokrivanju protokola.

Člen 4

Ohranitev pravic

1. Nobena določba tega protokola niti nobeno dejanje, ki se sprejme na podlagi tega protokola, ne vplivata na pravice, sedanje ali prihodnje zahtevke ali pravne poglede katere koli pogodbenice na pomorsko pravo, še posebej na značaj in obseg obmorskih območij, razmejitev obmorskih območij med državami z nasproti ležečimi ali sosednjimi obalami, pravice in načine prehoda skozi ožine, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo, ter pravico neškodljivega prehoda po ozemeljskih vodah ter značaj in obseg pristojnosti obalne države, države zastave ali države pristanišča.

2. Nobeno dejanje ali dejavnost, storjena na podlagi tega protokola, ne bosta predstavljala razloga za kakršen koli zahtevek, spodbijanje ali prerekanje kakršnega koli zahtevka v zvezi z nacionalno suverenostjo ali sodno pristojnostjo.

3. Določbe tega protokola ne vplivajo na strožje določbe o spoštovanju zaščite in upravljanja obalnih območij, ki jih vsebujejo drugi obstoječi nacionalni instrumenti ali programi.

4. Nobena določba tega protokola ne vpliva na dejavnosti in sredstva v zvezi z nacionalno varnostjo in obrambo, vsaka država pogodbenica pa se strinja s tem, da se morajo take dejavnosti izvajati ali določiti, kolikor je to razumno in izvedljivo, na način, ki je skladen s tem protokolom.

Člen 5

Cilji integriranega upravljanja obalnih območij

Cilji integriranega upravljanja obalnih območij so:

(a) z razumnim načrtovanjem dejavnosti olajšati trajnosten razvoj obalnih območij z zagotavljanjem, da se okolje in krajina upoštevata v skladu z ekonomskim, socialnim in kulturnim razvojem;

(b) ohranjati obalna območja v dobrobit sedanjih in prihodnjih generacij;

(c) zagotavljati trajnostno uporabo naravnih virov, zlasti v zvezi z uporabo vode;

(d) zagotavljati ohranjanje celovitosti obalnih ekosistemov, krajine in geomorfologije;

(e) preprečevati in/ali zmanjševati vplive naravnih nesreč in zlasti klimatskih sprememb, ki jih lahko povzročijo naravne ali človekove dejavnosti;

(f) doseči skladnost med javnimi in zasebnimi pobudami in med vsemi odločitvami javnih organov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki vplivajo na uporabo obalnih območij.

Člen 6

Splošna načela integriranega upravljanja obalnih območij

Pri izvajanju tega protokola morajo pogodbenice voditi naslednja načela integriranega upravljanja obalnih območij:

(a) Posebej je treba upoštevati biološko bogastvo ter naravno dinamiko in delovanje območja plimovanja ter komplementarnost in medsebojno odvisnost morskega in kopnega dela, ki sestavljata eno enoto.

(b) Vse elemente, ki se nanašajo na hidrološke, geomorfološke, klimatske, ekološke in kulturne sisteme, je treba upoštevati na integralen način, da ne bi presegli zmogljivosti obalnega območja in da bi preprečili negativne učinke naravnih katastrof in razvoja.

(c) Uporabiti se mora pristop ekosistemov k obalnemu načrtovanju in upravljanju, da bi zagotovili trajnosten razvoj obalnih območij.

(d) Zagotoviti je treba ustrezno upravo, ki bo v procesu odločanja omogočala zadostno in pravočasno sodelovanje lokalnega prebivalstva in zainteresiranih strank iz civilne družbe, ki se ukvarjajo z obalnimi območji.

(e) Potrebno bo čezsektorsko organizirano institucionalno sodelovanje raznih upravnih služb ter regionalnih in lokalnih organov na obalnih območjih.

(f) Treba bo oblikovati strategije, načrte in programe za uporabo zemljišč, ki bodo pokrivali razvoj mest in socialno-ekonomske dejavnosti, ter druge relevantne sektorske politike.

(g) Upoštevati je treba množičnost in raznolikost dejavnosti na obalnih območjih in, kjer je to potrebno, dati prednost javnim službam in dejavnostim, ki zaradi uporabe in lokacije potrebujejo neposredno bližino morja.

(h) Razporeditev med različne namene uporabe po celotnem obalnem območju mora biti uravnotežena, treba se je izogibati nepotrebni koncentraciji in širjenju mestnega območja.

(i) Treba je izdelati preliminarne ocene tveganj v zvezi z raznimi človekovimi dejavnostmi in infrastrukturo, da bi preprečili in zmanjšali njihove negativne vplive na obalnih območjih.

(j) Treba je preprečiti škodo za okolje na obalnih območjih, kjer pa do nje pride, pa je treba poskrbeti za ustrezno obnovo.

Člen 7

Sodelovanje

1. Za namene integriranega upravljanja obalnih območij morajo pogodbenice:

(a) kjer je to potrebno, preko ustreznih organov ali mehanizmov zagotoviti sodelovanje med institucijami, da bi se izognili sektorskemu pristopu in olajšali celovit pristop;

(b) organizirati ustrezno sodelovanje med različnimi organi v različnih upravnih službah na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki so pristojni tako za morske kot za kopenske dele obalnih območij;

(c) organizirati tesno sodelovanje med nacionalnimi ter regionalnimi in lokalnimi organi na področju strategij, načrtov in programov za obalna območja in v zvezi z raznimi dovoljenji za dejavnosti, ki se jih lahko doseže s skupnimi posvetovalnimi organi ali skupnimi postopki odločanja.

2. Pristojni nacionalni, regionalni in lokalni organi za obalna območja morajo, kolikor je to izvedljivo, sodelovati, da bi okrepili skladnost in učinkovitost oblikovanih strategij, načrtov in programov za obalna območja.

DEL II

ELEMENTI INTEGRIRANEGA UPRAVLJANJA OBALNIH OBMOČIJ

Člen 8

Varovanje in trajnostna uporaba obalnih območij

1. V skladu s cilji in načeli, ki so določeni v členih 5 in 6 tega protokola, si pogodbenice prizadevajo, da bi zagotovile trajnostno uporabo in upravljanje obalnih območij, da bi tako na obalnih območjih ohranili naravne habitate, krajino, naravne vire in ekosisteme v skladu z mednarodnimi in regionalnimi pravnimi instrumenti.

2. V ta namen pogodbenice:

(a) na obalnih območjih od najvišje zimske vodne črte opredelijo območje, na katerem gradnja ni dovoljena. Ker morajo med drugim upoštevati območja, na katera neposredno in negativno vplivajo klimatske spremembe in naravna tveganja, to območje ne sme biti široko manj kot 100 m, ob upoštevanju določb pododstavka (b) v nadaljevanju. Strožji nacionalni ukrepi, ki določajo to širino, ostanejo v uporabi;

(b) lahko pogodbenice na način, ki je skladen s cilji in načeli tega protokola, prilagodijo zgoraj navedene določbe:

1. za projekte javnega interesa,

2. na območjih, ki imajo posebne zemljepisne ali druge lokalne omejitve, zlasti v zvezi z gostoto naseljenosti ali socialnimi potrebami, kjer nacionalni pravni instrumenti zagotavljajo stanovanja, urbanizacijo ali razvoj;

(c) pogodbenice organizacijo obvestijo o svojih nacionalnih pravnih instrumentih, ki zagotavljajo sprejem navedenih določb.

3. Države pogodbenice si morajo tudi prizadevati, da bodo zagotovile, da bodo njihovi nacionalni pravni instrumenti vsebovali merila za trajnostno uporabo obalnih območij. Taka merila morajo ob upoštevanju posebnih lokalnih pogojev med drugim vključevati naslednje:

(a) določitev in razmejitev, izven zaščitenih območij, odprtih območij, na katerih so razvoj mest in druge dejavnosti omejene ali, kjer je to potrebno, prepovedane;

(b) omejitev linearnega širjenja razvoja mest in ustanavljanja nove transportne infrastrukture vzdolž obale;

(c) zagotavljanje, da so okoljska vprašanja vključena v pravila za upravljanje in uporabo javnega morskega območja;

(d) zagotavljanje prostega dostopa javnosti do morja in vzdolž obale;

(e) omejitev ali, kjer je to potrebno, prepoved gibanja in parkiranja kopenskih vozil ter gibanja in sidranja plovil na krhkih naravnih območjih na kopnem ali na morju, vključno s plažami in sipinami.

Člen 9

Gospodarske dejavnosti

1. V skladu s cilji in načeli, ki so določena v členih 5 in 6 tega protokola in ob upoštevanju ustreznih določb barcelonske konvencije in njenih protokolov pogodbenice:

(a) namenijo posebno pozornost gospodarskim dejavnostim, za katere je potrebna neposredna bližina morja;

(b) zagotovijo, da bodo razne gospodarske dejavnosti kar najbolj zmanjšale uporabo naravnih virov in upoštevale potrebe prihodnjih generacij;

(c) zagotovijo spoštovanje za integrirano upravljanje vodnih virov in ekološko sprejemljivo ravnanje z odpadki;

(d) zagotovijo, da je obalno in pomorsko gospodarstvo prilagojeno krhki naravi obalnih območij in da so morski viri zaščiteni pred onesnaževanjem;

(e) določijo kazalnike razvoja gospodarskih dejavnosti, da bi zagotovile trajnostno uporabo obalnih območij in zmanjšale pritiske, ki so večji od njihove zmogljivosti;

(f) podpirajo kodeks dobre prakse med javnimi organi, gospodarskimi dejavniki in nevladnimi organizacijami.

2. Pogodbenice so se poleg tega v zvezi z naslednjimi gospodarskimi dejavnostmi dogovorile:

(a) Kmetijstvo in industrija

da bodo zagotavljale visoko raven zaščite okolja na kraju kmetijskih in industrijskih dejavnosti in pri njihovem izvajanju, da bi ohranile obalne ekosisteme in krajino in preprečile onesnaževanje morja, vode, zraka in tal;

(b) Ribištvo

(i) da bodo upoštevale potrebo po zaščiti ribolovnih območij v razvojnih projektih;

(ii) da bodo zagotavljale, da bodo ribolovni postopki združljivi s trajnostno uporabo naravnih morskih virov;

(c) Ribogojstvo

(i) da bodo upoštevale potrebo po zaščiti ribogojstva in gojenja školjk v razvojnih projektih;

(ii) da bodo ribogojstvo uredile z nadzorom nad uporabo vnosov in ravnanjem z odpadki;

(d) Turizem, šport in rekreativne dejavnosti

(i) da bodo zagotavljale trajnosten obmorski turizem, ki ohranja obalne ekosisteme, naravne vire, kulturno dediščino in krajino;

(ii) da bodo pospeševale posebne oblike obmorskega turizma, vključno s kulturnim, podeželskim in ekološkim turizmom, pri tem pa spoštovale tradicije lokalnega prebivalstva;

(iii) da bodo uredile in, kjer bo to potrebno, prepovedale izvajanje raznih športnih in rekreativnih dejavnosti, vključno z rekreativnim ribolovom in nabiranjem školjk;

(e) Uporaba določenih posebnih naravnih virov

(i) da bo pogoj za izkopavanje in pridobivanje mineralnih snovi, vključno z uporabo morske vode v obratih za razsoljevanje in izkoriščanjem kamenja, predhodna pridobitev dovoljenja;

(ii) da bodo uredile pridobivanje peska, vključno s pridobivanjem na morskem dnu in rečnih usedlinah, ali pa ga tam, kjer bi utegnilo škodljivo vplivati na ravnotežje obalnih ekosistemov, prepovedale;

(iii) da bodo nadzirale obalne vodonosnike in dinamična področja stika ali presečišča med sladko in slano vodo, na katere bi lahko škodljivo vplivalo črpanje podtalnice ali izpusti v naravno okolje;

(f) Infrastruktura, energetske zmogljivosti, pristanišča ter pomorska dela in konstrukcije

da bodo za tako infrastrukturo, dela in konstrukcije uveljavile dovoljenje, tako da se bodo njihovi škodljivi učinki na obalne ekosisteme, krajino in geomorfologijo z nefinančnimi ukrepi kar najbolj zmanjšali ali, kjer bo to ustrezno, kompenzirali;

(g) Pomorske dejavnosti

da bodo pomorske dejavnosti izvajale na tak način, da bodo zagotovile ohranjanje obalnih ekosistemov v skladu s pravili, standardi in postopki ustreznih mednarodnih konvencij.

Člen 10

Posebni obalni ekosistemi

Pogodbenice sprejmejo ukrepe za zaščito značilnosti določenih posebnih obalnih ekosistemov, kot sledi:

1. Mokrišča in rečna ustja

Poleg oblikovanja zaščitenih območij in da bi preprečile, da bi mokrišča in ustja izginila, pogodbenice:

(a) v nacionalnih strategijah, načrtih in programih za obalna območja in pri izdajanju dovoljenj upoštevajo okoljsko, ekonomsko in socialno vlogo mokrišč in rečnih ustij;

(b) sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev ali, če je to potrebno, prepoved dejavnosti, ki bi lahko škodljivo vplivale na mokrišča in rečna ustja;

(c) izvedejo, kolikor je to mogoče, obnovo degradiranih obmorskih mokrišč z namenom, da bi ponovno oživile njihovo pozitivno vlogo v obalnih okoljskih procesih.

2. Habitati morja

Pogodbenice, ki se zavedajo potrebe, da bi morska območja, ki gostijo habitate in zelo pomembne vrste za ohranitev, ne glede na njihovo razvrstitev med zaščitena območja, zaščitili:

(a) sprejmejo ukrepe, da bi zagotovile, da bodo z zakonodajo, načrtovanjem in upravljanjem morskih in obalnih območij zagotovile zaščito in ohranjanje zlasti habitatov gostiteljev in vrst, ki so zelo pomembne za ohranitev;

(b) se zavežejo, da bodo pospeševale regionalno in mednarodno sodelovanje za izvajanje skupnih programov za zaščito habitatov morja.

3. Obalni gozdovi

Pogodbenice sprejmejo ukrepe za ohranjanje ali razvoj obalnih gozdov, zlasti tistih, ki se nahajajo izven posebej zaščitenih območij.

4. Sipine

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo ohranjale in, kjer bo to mogoče, na trajnosten način obnovile sipine in robove.

Člen 11

Obalna krajina

1. Države pogodbenice, ki se zavedajo posebnega estetskega, naravnega in kulturnega pomena obalne krajine ne glede na njeno razvrstitev kot zaščitenega območja sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo z zakonodajo, načrtovanjem in upravljanjem zagotovile zaščito obalne krajine.

2. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo pospeševale regionalno in mednarodno sodelovanje na področju varovanja krajine in še posebej izvajanja, kjer bo to ustrezalo, skupnih ukrepov za čezmejno obalno krajino.

Člen 12

Otoki

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo otokom, vključno z majhnimi otoki, namenile posebno zaščito in da bodo v ta namen:

(a) pospeševale okolju prijazne dejavnosti na takih območjih in sprejele posebne ukrepe za zagotovitev sodelovanja prebivalcev pri zaščiti obalnih ekosistemov na osnovi njihovih lokalnih običajev in znanja;

(b) upoštevale posebne značilnosti otoškega okolja in potrebo, da se zagotovi vzajemno delovanje med otoki pri nacionalnih obalnih strategijah, načrtih in programih in instrumentih za upravljanje, še posebej na področju transporta, turizma, ribištva, odpadkov in vode.

Člen 13

Kulturna dediščina

1. Države pogodbenice posamič ali skupaj sprejmejo vse ustrezne ukrepe za ohranjanje in zaščito kulturne, še posebej arheološke in zgodovinske dediščine obalnih območij, vključno s podvodno kulturno dediščino, v skladu z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi listinami.

2. Države pogodbenice zagotovijo, da se bo ohranitev kulturne dediščine obalnih območij na mestu samem upoštevala kot prva možnost pred kakršnim koli posegom v to dediščino.

3. Države pogodbenice še posebej zagotovijo, da se bodo elementi podvodne kulturne dediščine obalnih območij, ki so bili odstranjeni iz morskega okolja, ohranili in upravljali na način, ki bo zagotovil, da se bodo dolgo ohranili in da se z njimi ne bo trgovalo, da jih ne bodo prodajali, kupovali ali zamenjevali kot komercialno blago.

Člen 14

Sodelovanje

1. Da bi ves čas procesa integriranega upravljanja obalnih območij zagotovile učinkovito upravo, pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, da bi zagotovile, da bodo v fazah oblikovanja in izvajanja obalnih in pomorskih strategij, načrtov in programov ali projektov ter pri izdajanju raznih dovoljenj raznim zainteresiranim strankam na ustrezen način sodelovali tudi:

- zadevne ozemeljske skupnosti in javni organi,

- gospodarskih subjektov,

- nevladne organizacije,

- socialni dejavniki,

- zainteresirana javnost.

Tako sodelovanje mora med drugim vključevati posvetovalne organe, preiskave ali javne obravnave in se lahko razširi na partnerstva.

2. Da bi tako sodelovanje zagotovile, pogodbenice na ustrezen način, pravočasno in učinkovito posredujejo informacije.

3. Postopki posredovanja ali spravni postopki in pravica do administrativnih ali pravnih sredstev morajo biti na voljo kateri koli zainteresirani stranki, ki izpodbija sklepe, dejanja ali opustitve, v skladu z določbami o sodelovanju, ki jih pogodbenice določijo v zvezi z načrti, programi ali projekti, ki zadevajo obalna območja.

Člen 15

Ozaveščanje, usposabljanje, izobraževanje in raziskovanje

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni izvajale dejavnosti za ozaveščanje o upravljanju obalnih območij in da bodo o tej temi oblikovale izobraževalne programe, usposabljanje in javno izobraževanje.

2. Pogodbenice neposredno, večstransko ali dvostransko ali s pomočjo organizacije, centra ali zainteresiranih mednarodnih organizacij organizirajo izobraževalne programe, usposabljanje in javno izobraževanje o upravljanju obalnih območij, da bi tako zagotovile njihov trajnosten razvoj.

3. Pogodbenice zagotovijo interdisciplinarno znanstveno raziskovanje na področju upravljanja obalnih območij ter vzajemnega delovanja med dejavnostmi in njihovimi vplivi na obalna območja. V ta namen morajo ustanoviti ali podpirati specializirane raziskovalne centre. Namen tega raziskovanja je še posebej pospeševati znanje na področju upravljanja obalnih območij, prispevati k obveščenosti javnosti in olajševati javno in zasebno odločanje.

DEL III

INSTRUMENTI ZA INTEGRIRANO UPRAVLJANJE OBALNIH OBMOČIJ

Člen 16

Mehanizmi in mreže za spremljanje in opazovanje

1. Pogodbenice uporabljajo in krepijo obstoječe ustrezne mehanizme za spremljanje in opazovanje in po potrebi ustvarijo nove. Pripravijo in redno dopolnjujejo tudi nacionalne evidence obalnih območij, ki morajo, koliko je to mogoče, vsebovati informacije o virih in dejavnostih ter ustanovah, zakonodaji in načrtovanju, ki bi lahko vplivali na obalna območja.

2. Da bi pospeševale izmenjavo znanstvenih izkušenj, podatkov in dobrih praks, pogodbenice v sodelovanju z organizacijo na ustrezni administrativni in znanstveni ravni sodelujejo v sredozemski mreži obalnih območij.

3. Da bi olajšale redno opazovanje stanja in razvoja obalnih območij, pogodbenice določijo dogovorjen referenčen format in postopek za zbiranje ustreznih podatkov v nacionalnih evidencah.

4. Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev dostopa javnosti do informacij, ki jih bodo pridobile z mehanizmi in mrežami za spremljanje in opazovanje.

Člen 17

Sredozemska strategija za upravljanje obalnih območij

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo sodelovale pri pospeševanju trajnostnega razvoja integriranega upravljanja obalnih območij, pri tem pa upoštevale sredozemsko strategijo trajnostnega razvoja in jo, kjer bo to potrebno, tudi dopolnile. V ta namen pogodbenice s pomočjo centra določijo skupen regionalni okvir za integrirano upravljanje obalnih območij v Sredozemlju, ki naj bi se izvajal z ustreznimi regionalnimi akcijskimi načrti in drugimi operativnimi instrumenti ter prek njihovih nacionalnih strategij.

Člen 18

Nacionalne strategije, načrti in programi za obalna območja

1. Vsaka pogodbenica še naprej krepi ali oblikuje nacionalno strategijo za integrirano upravljanje obalnih območij ter načrte in programe za izvajanje v skladu s skupnim regionalnim okvirom in cilji integriranega upravljanja obalnih območij in načeli tega protokola ter je dolžna organizacijo obvestiti o mehanizmu za usklajevanje, ki ga je uvedla za to strategijo.

2. Nacionalna strategija mora na podlagi analize obstoječega stanja določiti cilje, opredeliti prednostne naloge in navesti razloge, določiti obalne ekosisteme, ki jih je treba upravljati, ter vse ustrezne akterje in procese, našteti ukrepe, ki se morajo sprejeti, in stroške zanje ter institucionalne instrumente in finančna sredstva, ki so na voljo, ter določiti časovni načrt za njeno izvajanje.

3. Načrti in programi za obalna območja, ki so lahko samostojni ali vključeni v druge načrte in programe, morajo določiti usmeritve nacionalne strategije in jo izvajati na ustrezni teritorialni ravni ter med drugim in, kjer bo to ustrezno, določiti zmogljivosti in pogoje za razporeditev in uporabo posameznih morskih in kopenskih delov obalnih območij.

4. Pogodbenice določijo ustrezne kazalnike, da bi ocenile učinkovitost strategij, načrtov in programov za integrirano upravljanje obalnih območij ter napredek izvajanja tega protokola.

Člen 19

Okoljska presoja

1. Pogodbenice ob upoštevanju krhkosti obalnih območij zagotovijo, da bodo postopek in ustrezne študije presoje vplivov na okolja za javne in zasebne projekte, ki bi utegnili znatno vplivati na obalna območja in še posebej na njihove ekosisteme, upoštevale posebno občutljivost okolja in medsebojne odnose med morskimi in kopnimi deli obalnih območij.

2. V skladu z istimi merili pogodbenice oblikujejo, kot ustreza, strateško okoljsko presojo načrtov in programov, ki vplivajo na obalna območja.

3. Okoljske presoje naj bi upoštevale skupne vplive na obalna območja ter med drugim tudi njihove zmogljivosti.

Člen 20

Zemljiška politika

1. Za pospeševanje integriranega upravljanja obalnih območij, zmanjševanje ekonomskih pritiskov, ohranjanje odprtih območij in omogočanje dostopa javnosti do morja in vzdolž obale države pogodbenice sprejmejo ustrezne instrumente in ukrepe v zvezi z zemljiško politiko, vključno s postopkom planiranja.

2. V ta namen in da bi zagotovile trajnostno upravljanje javnih in zasebnih zemljišč na obalnih območjih lahko države pogodbenice med drugim sprejmejo mehanizme za pridobitev, odstop, donacijo ali prenos zemljišč v javno domeno in na zemljiščih ustanovijo služnosti.

Člen 21

Ekonomski, finančni in davčni instrumenti

Za izvajanje nacionalnih strategij, načrtov in programov za obalna območja lahko države pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe za sprejem ustreznih ekonomskih, finančnih in/ali davčnih instrumentov za podporo lokalnim, regionalnim in nacionalnim pobudam za integrirano upravljanje obalnih območij.

DEL IV

TVEGANJA, KI VPLIVAJO NA OBALNA OBMOČJA

Člen 22

Naravne nesreče

Države pogodbenice v okviru nacionalnih strategij za integrirano upravljanje obalnih območij oblikujejo politike za preprečevanje naravnih nesreč. V ta namen izvedejo presoje ranljivosti obalnih območij in možnosti nesreč ter sprejmejo ukrepe za preprečevanje, zmanjševanje in prilagoditev, da bi na ta način začele reševati vprašanje učinkov naravnih nesreč in še posebej klimatskih sprememb.

Člen 23

Obalna erozija

1. V skladu s cilji in načeli, ki so določeni v členih 5 in 6 tega protokola, se pogodbenice, da bi učinkoviteje preprečevale in zmanjševale negativne učinke obalne erozije, zavezujejo, da bodo sprejele potrebne ukrepe za ohranjanje ali obnovo naravne zmogljivosti obale, da bi se prilagodile spremembam, vključno s spremembami, ki jih povzroča dvig morske gladine.

2. Pri preučevanju novih dejavnosti in del na obalnih območjih, vključno z morskimi konstrukcijami in deli za zaščito obale, morajo države pogodbenice še posebej upoštevati njihove škodljive vplive na obalno erozijo ter neposredne in posredne stroške, ki v zvezi s tem lahko nastanejo. V zvezi z obstoječimi dejavnostmi in konstrukcijami bi morale države pogodbenice sprejeti ukrepe za čim večje zmanjšanje njihovih vplivov na obalno erozijo.

3. Države pogodbenice si prizadevajo, da bi z integriranim upravljanjem dejavnosti, vključno s sprejetjem posebnih ukrepov za obalne usedline in dela na obalnih območjih, predvidele vplive obalne erozije.

4. Pogodbenice se zavezujejo, da si bodo delile znanstvene podatke, ki lahko izboljšajo znanje o stanju in razvoju obalne erozije ter o vplivih nanjo.

Člen 24

Odziv na naravne katastrofe

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo pospeševale mednarodno sodelovanje pri odzivanju na naravne katastrofe in da bodo sprejele vse potrebne ukrepe za pravočasno odpravo njihovih učinkov.

2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo za čim hitrejše posredovanje nujnih informacij o večjih naravnih nesrečah uskladile uporabo opreme za odkrivanje, alarmiranje in obveščanje, ki jim je na voljo, pri tem pa uporabile obstoječe mehanizme in pobude. Pogodbenice so organizacijo dolžne obvestiti o tem, kateri nacionalni organ je pristojen za izdajanje in sprejemanje takih informacij pri ustreznih mednarodnih mehanizmih.

3. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo pospeševale medsebojno sodelovanje in sodelovanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, nevladnimi organizacijami in drugimi pristojnimi organizacijami za nujno posredovanje humanitarne pomoči kot odgovor na naravne katastrofe, ki prizadenejo obalna območja Sredozemskega morja.

DEL V

MEDNARODNO SODELOVANJE

Člen 25

Usposabljanje in raziskovanje

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo neposredno ali s pomočjo organizacije ali pristojnih mednarodnih organizacij sodelovale pri usposabljanju znanstvenega, tehničnega in administrativnega osebja na področju integriranega upravljanja obalnih območij, zlasti da bi:

(a) določile in okrepile zmogljivosti;

(b) razvile znanstveno in tehnično raziskovanje;

(c) podpirale specializirane centre za upravljanje obalnih območij;

(d) pospeševale programe za usposabljanje lokalnih strokovnjakov.

2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo neposredno ali s pomočjo organizacije ali pristojnih mednarodnih organizacij pospeševale znanstveno in tehnično raziskovanje integriranega upravljanja obalnih območij, zlasti z izmenjavo znanstvenih in tehničnih podatkov in usklajevanjem svojih raziskovalnih programov v zvezi s temami skupnega interesa.

Člen 26

Znanstvena in tehnična pomoč

Pogodbenice se za namene integriranega upravljanja obalnih območij zavezujejo, da bodo neposredno ali s pomočjo organizacije ali pristojnih mednarodnih organizacij sodelovale, da bi zagotovile znanstveno in tehnično pomoč, vključno z dostopom do okoljsko sprejemljivih tehnologij in njihovega prenosa ter drugimi možnimi oblikami pomoči pogodbenicam, ki bodo tako pomoč potrebovale.

Člen 27

Izmenjava informacij in dejavnosti skupnega interesa

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo neposredno ali s pomočjo organizacije ali pristojnih mednarodnih organizacij sodelovale pri izmenjavi informacij o uporabi najboljših okoljskih praks.

2. Pogodbenice so s podporo organizacije dolžne zlasti:

(a) določiti kazalnike upravljanja obalnih območij, pri tem pa upoštevati obstoječe, ter sodelovati pri uporabi takih kazalnikov;

(b) določiti in vzdrževati ažurne presoje o uporabi in upravljanju obalnih območij;

(c) izvajati dejavnosti skupnega interesa, kot so na primer projekti predstavitve integriranega upravljanja obalnih območij.

Člen 28

Čezmejno sodelovanje

Države pogodbenice si bodo prizadevale, da bodo neposredno ali s pomočjo organizacije ali pristojnih mednarodnih organizacij dvostransko ali večstransko usklajevale svoje nacionalne strategije, načrte in programe v zvezi s sosednjimi obalnimi območji, kjer bo to ustrezno. Ustrezni domači upravni organi morajo biti v tako sodelovanje vključeni.

Člen 29

Čezmejna okoljska presoja

1. Pogodbenice v okviru tega protokola, preden bodo odobrile ali potrdile načrte, programe in projekte, ki bi utegnili škodljivo vplivati na obalna območja drugih pogodbenic, sodelujejo, tako da se obvestijo o presoji vplivov na okolje, izmenjajo podatke in se posvetujejo o presoji vplivov takih načrtov, programov in projektov na okolje ob upoštevanju člena 19 tega protokola in člena 4, odstavka 3(d) konvencije.

2. V ta namen se pogodbenice zavezujejo, da bodo sodelovale pri oblikovanju in sprejetju ustreznih smernic za določitev postopkov za obveščanje, izmenjavo informacij in posvetovanje na vseh stopnjah procesa.

3. Pogodbenice lahko, kjer to ustreza, sklenejo dvostranske ali večstranske dogovore za učinkovito izvajanje tega člena.

DEL VI

DOLOČBE O INSTITUCIJAH

Člen 30

Kontaktne točke

Vsaka pogodbenica določi nacionalno kontaktno točko, ki bo služila za povezavo s centrom v zvezi s tehničnimi in znanstvenimi vidiki izvajanja tega protokola in širjenjem informacij na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Predstavniki nacionalnih kontaktnih točk se občasno sestanejo za izvajanje funkcij, ki izhajajo iz tega protokola.

Člen 31

Poročila

Pogodbenice na rednih zasedanjih pogodbenic predložijo poročila o izvajanju tega protokola v taki obliki in takih časovnih presledkih, kot to določijo na teh zasedanjih, vključno s sprejetimi ukrepi, njihovo učinkovitostjo in težavami pri njihovem izvajanju.

Člen 32

Institucionalno sodelovanje

1. Organizacija je odgovorna za usklajevanje izvajanja tega protokola. Pri tem ji pomaga center, ki mu lahko zaupa naslednje naloge:

(a) pomoč pogodbenicam pri določitvi skupnega regionalnega okvira za integrirano upravljanje obalnih območij v Sredozemlju v skladu s členom 17;

(b) pripravo rednega poročila o stanju in razvoju integriranega upravljanja obalnih območij v Sredozemskem morju za lažje izvajanje protokola;

(c) izmenjavo informacij in izvajanje dejavnosti skupnega interesa v skladu s členom 27;

(d) na zahtevo pomoč pogodbenicam:

- pri sodelovanju v sredozemski mreži obalnih območij v skladu s členom 16,

- pri pripravi in izvajanju njihovih nacionalnih strategij za integrirano upravljanje obalnih območij v skladu s členom 18,

- pri sodelovanju pri dejavnostih usposabljanja in programih znanstvenega in tehničnega sodelovanja v skladu s členom 25,

- pri usklajevanju, kadar bo to ustrezalo, upravljanja čezmejnih obalnih območij v skladu s členom 28;

(e) pri organizaciji srečanj predstavnikov nacionalnih kontaktnih točk v skladu s členom 30;

(f) pri opravljanju katere koli druge funkcije, ki ji jo namenijo pogodbenice.

2. Za izvajanje tega protokola lahko pogodbenice, organizacija in center skupaj sodelujejo z nevladnimi organizacijami, na dejavnosti katerih se ta protokol nanaša.

Člen 33

Zasedanja pogodbenic

1. Redna zasedanja pogodbenic tega protokola potekajo v povezavi z rednimi zasedanji pogodbenic konvencije, ki potekajo v skladu s členom 18 konvencije. Pogodbenice lahko v skladu z navedenim členom skličejo tudi izredna zasedanja.

2. Funkcije zasedanj pogodbenic tega protokola so:

(a) pregled izvajanja tega protokola;

(b) zagotavljanje, da se bo ta protokol izvajal skladno in v sinergiji z drugimi protokoli;

(c) nadzor nad delom organizacije in centra v zvezi z izvajanjem tega protokola in nudenje vodenja pri oblikovanju politike za njune dejavnosti;

(d) proučevanje učinkovitosti sprejetih ukrepov za integrirano upravljanje obalnih območij in potrebe po drugih ukrepih, zlasti v obliki prilog ali dodatkov k temu protokolu;

(e) dajanje priporočil pogodbenicam o ukrepih, ki naj bi jih sprejele za izvajanje tega protokola;

(f) pregled predlogov srečanj predstavnikov nacionalnih kontaktnih točk v skladu s členom 30 tega protokola;

(g) preučevanje poročil, ki jih predložijo pogodbenice, in dajanje ustreznih priporočil v skladu s členom 26 konvencije;

(h) obravnava katerih koli drugih pomembnih informacij, ki se posredujejo prek centra;

(i) obravnava katerih koli drugih zadev, ki so pomembne za ta protokol, kot bo ustrezalo.

DEL VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 34

Razmerje s konvencijo

1. Določbe konvencije, ki se nanašajo na kateri koli protokol, se uporabljajo tudi za ta protokol.

2. Če se pogodbenice tega protokola ne dogovorijo drugače, se postopkovna pravila in finančna pravila, sprejeta v skladu s členom 24 konvencije, uporabljajo tudi za ta protokol.

Člen 35

Razmerja s tretjimi strankami

1. Kjer bo to ustrezalo, pogodbenice povabijo države, ki niso pogodbenice tega protokola, in mednarodne organizacije k sodelovanju pri izvajanju tega protokola.

2. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo sprejele ustrezne ukrepe v skladu z mednarodnim pravom, da bodo zagotovile, da se nobena ne bo ukvarjala z dejavnostmi v nasprotju z načeli in cilji tega protokola.

Člen 36

Podpis

Ta protokol bo pogodbenicam konvencije za podpis na voljo v Madridu, Španija, od 21. januarja 2008 do 20. januarja 2009.

Člen 37

Ratifikacija, sprejetje ali potrditev

Ta protokol bo veljal, če ga bodo pogodbenice ratificirale, sprejele ali potrdile. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali potrditvi se deponirajo pri španski vladi, ki prevzame funkcijo depozitarja.

Člen 38

Pristop

Ta protokol bo od 21. januarja 2009 pogodbenicam konvencije na voljo za pristop.

Člen 39

Začetek veljavnosti

Ta protokol začne veljati trideseti (30.) dan po deponiranju najmanj šestih (6) listin o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

Člen 40

Verodostojna besedila

Izvirnik tega protokola, katerega besedila v arabščini, angleščini, francoščini in španščini so enako verodostojna, se deponira pri depozitarju.

V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so bili za to ustrezno pooblačeni, ta protokol podpisali.

V MADRIDU, ŠPANIJA, enaindvajsetega januarja dva tisoč osem.

[1] Spreminjajoči se videz obalnih območij Evrope, Evropska agencija za okolje, 2006.

[2] A sustainable future for the Mediterranean – The Blue Plan's Environment and Development outlook, UNEP/MAP Blue Plan, julij 2006.

[3] Bela knjiga Komisije: Prilagajanje podnebnim spremembam: Evropskemu okviru za ukrepanje naproti, COM(2009) 147 konč., 1.4.2009.

[4] UL C , , str. .

[5] UL C , , str. .

[6] UL L 240, 19.9.1977, str. 1.

[7] UL L 322, 14.12.1999, str. 32.

[8] UL L 148, 6.6.2002, str. 24.

[9] COM(2009) 466 konč. 11.9.2009.

[10] UL L 34, 4.2.2009, str. 17.