3.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 99/7

—

ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju evropske varnostne strategije z naslovom „Varna Evropa v boljšem svetu“, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003, in poročila o njenem izvajanju z naslovom „Zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu“, ki ga je Evropski svet podprl 11. in 12. decembra 2008,

—

ob upoštevanju strategije o notranji varnosti za Evropsko unijo, ki jo je Evropski svet podprl 25. in 26. marca 2010,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. aprila 2010 o skupni varnostni in obrambni politiki,

—

ob upoštevanju zaključkov o evropski varnostni in obrambni politiki in izjave z naslovom „Deset let EVOP – izzivi in priložnosti“, ki jo je Svet sprejel 17. novembra 2009,

—

ob upoštevanju izjave o okrepitvi EVOP, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2008, in izjave o krepitvi zmogljivosti, ko jo je Svet sprejel 11. decembra 2008,

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva, ki jih je Evropski svet sprejel v Santi Marii de Feira 20. junija 2000 in v Göteborgu 16. junija 2001, programa EU za preprečevanje nasilnih konfliktov, ki je bil prav tako sprejet v Göteborgu 16. junija 2001, civilnega globalnega cilja 2008, ki ga je Evropski svet potrdil 17. decembra 2004, in civilnega globalnega cilja 2010, ki ga je Evropski svet potrdil 19. novembra 2007,

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva, ki jih je Evropski svet sprejel v Helsinkih 11. decembra 1999 (globalni cilj 2003), in globalnega cilja 2010, ki ga je Svet potrdil 17. maja 2004,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 30. novembra 2009 o krepitvi kemične, biološke, radiološke in jedrske (KBRJ) varnosti v Evropski uniji in odobritvi akcijskega načrta EU na področju KBRJ,

—

ob upoštevanju dokumenta Sveta z naslovom „Izvajanje RVSZN 1325, okrepljene z RVSZN 1820, v okviru EVOP“ z dne 3. decembra 2008 in dokumenta Sveta z naslovom „Vključevanje človekovih pravic v EVOP“ z dne 14. septembra 2006,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. februarja 2010 o nedavnem potresu na Haitiju, v kateri poziva k ustanovitvi enote civilne zaščite EU (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o izvajanju evropske varnostne strategije ter skupne varnostne in obrambne politike (2),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (3) z dne 26. julija 2010,

—

ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0308/2010),

1.

ponovno opozarja, da se je EU zavezala, da bo opredelila in zasledovala skupno politiko in dejavnosti za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov, podporo obnovi po konfliktih in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine OZN, pa tudi za podporo in zaščito demokracije, pravne države, človekovih pravic in načel mednarodnega prava, ter da bo pomagala prebivalcem, ki se spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih povzroči človek;

2.

poudarja, da se notranja in zunanja varnost vse bolj prepletata in da EU z razvojem svojih politik in zmogljivosti za krizno upravljanje, preprečevanje konfliktov in izgradnjo miru v skladu z navedenimi cilji dejansko tudi pomaga zaščititi varnost svojih državljanov;

3.

poudarja, da EU predvsem prek svojega civilnega kriznega upravljanja ponuja občuten prispevek k svetovni varnosti, saj posreduje svoje temeljne vrednote in načela;

4.

poudarja, da je današnje krize in varnostne grožnje, vključno z naravnimi nesrečami, pogosto treba obravnavati s civilnimi in z vojaškimi zmogljivosti, zahtevajo pa tudi tesnejše sodelovanje med njimi; ponovno opozarja, da sta razvoj celovitega pristopa Evropske unije in njenih kombiniranih vojaških in civilnih zmogljivosti kriznega upravljanja specifični značilnosti SVOP in predstavljata njeno ključno dodano vrednost; obenem opozarja, da SVOP ni edino razpoložljivo orodje in da je treba misije SVOP uporabljati kot del širše strategije EU;

5.

ponovno poudarja, da je treba sprejeti belo knjigo EU o varnosti in obrambi, ki bi temeljila na sistematičnih in strogih pregledih varnosti in obrambe, ki bi jih izvajale države v skladu s skupnimi merili in časovnim razporedom, in bi jasneje opredelila varnostne in obrambne cilje, interese in potrebe Unije v povezavi s sredstvi in viri, ki so na voljo; poudarja, da bi morala bela knjiga tudi opredeliti področja, na katerih, in pogoje, pod katerimi je zaželeno večje civilno-vojaško sodelovanje, da pripomore k uresničitvi teh ciljev; meni, da bi morala bela knjiga EU jasno opredeliti možnosti za združevanje virov na ravni EU ter nacionalne specializacije in uskladitve zmogljivosti, da bi se dosegle ekonomije velikega obsega;

6.

poudarja, da bi morala ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) dodatno prispevati k razvoju res celovitega evropskega pristopa k civilnemu in vojaškemu kriznemu upravljanju, preprečevanju konfliktov in vzpostavljanju miru tako, da bi EU opremila z ustreznimi strukturami, različnimi kadri in finančnimi viri za izpolnjevanje njene globalne odgovornosti v skladu z Ustanovno listino OZN;

7.

popolnoma podpira premestitev struktur SVOP, vključno z direktoratom za krizno upravljanje in načrtovanje, civilno zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij, vojaškim osebjem EU in situacijskim centrom, v ESZD, pod neposredno oblast in pristojnost podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko; ponovno opozarja na obljubo podpredsednice/visoke predstavnice, da bo zagotovila, da bodo delovali v tesnem sodelovanju in sinergiji s pristojnimi enotami Komisije, premeščenimi v ESZD, ki se ukvarjajo z načrtovanjem in programiranje odzivanja na krizne razmere, preprečevanjem konfliktov in izgradnjo miru; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovi, da bodo te enote delovale na enakovredni ravni s strukturami SVOP; poudarja, da ni sprejemljivo, da bi strukture SVOP uradno ali neuradno izvajale nadzor nad načrtovanjem in programiranjem ukrepov, ki se financirajo iz instrumenta za stabilnost, in vztraja pri tem, da se ne sme ukiniti premeščenih struktur Komisije;

8.

zaradi razvoja celovitega pristopa EU spodbuja tudi tesno usklajevanje med ESZD in vsemi drugimi zadevnimi enotami Komisije, zlasti tistimi, ki se ukvarjajo z razvojem, humanitarno pomočjo, civilno zaščito in javnim zdravjem; poudarja potrebo po neposredni povezavi med ESZD in agencijami SVOP, in sicer Evropsko obrambno agencijo, Inštitutom EU za varnostne študije, Evropsko akademijo za varnost in obrambo ter Satelitskim centrom EU;

9.

spominja na vlogo centra Komisije za spremljanje in informiranje pri olajševanju usklajevanja pomoči pri elementarnih nesrečah v okviru mehanizma civilne zaščite in poudarja, da mora podpredsednica/visoka predstavnica v svoji vlogi podpredsednice Komisije zagotoviti tesno sodelovanje med centrom in ESZD; na podlagi izkušenj s Haitija in ob upoštevanju predvsem civilne narave operacij za reševanje ob elementarnih nesrečah poziva k večji usklajenosti in hitrejši razmestitvi vojaških virov v okviru pomoči pri elementarnih nesrečah, zlasti zmogljivosti letalskega prevoza; ponovno poziva k dodatnim izboljšavam mehanizma civilne zaščite, da bi vzpostavili prostovoljni sklad sredstev držav članic, ki bi ga imeli v pripravljenosti, v primeru operacij odzivanja na nesreče pa bi ga bilo mogoče nemudoma uporabiti; predlaga, da bi usklajevanje in uporaba potekali pod okriljem civilne zaščite EU, da bi povečali preglednost dejanj EU; obenem opozarja na individualno odgovornost držav članic za civilno zaščito in ukrepe nadzora nad elementarnimi nesrečami;

10.

zagovarja tudi boljše usklajevanje med človekoljubnimi organizacijami držav članic in GD ECHO pri izvajanju reševalnih akcij po naravnih nesrečah ali nesrečah, ki jih povzroči človek;

11.

poziva Svet, naj nemudoma sprejme potrebne sklepe za uveljavitev klavzule za vzajemno pomoč iz člena 42(7) PEU in solidarnostne klavzule iz člena 222 PDEU, ki bi odražali celostni pristop EU in gradili na civilno-vojaških virih;

12.

opominja na uspešen razvoj partnerstva za vzpostavljanje miru med Komisijo in nevladnimi organizacijami ter opozarja, da je dobro sodelovanje med nevladnimi organizacijami, organizacijami civilne družbe in prihodnjo ESZD bistvenega pomena; poziva Komisijo, naj nadalje razvija okvir za sodelovanje z nevladnimi organizacijami ter spodbuja sodelovanje nedržavnih akterjev pri dejavnostih Unije za preprečevanje in obvladovanje konfliktov, tudi tako, da jih vključi v dejavnosti EU na področju usposabljanja;

13.

na politično-strateški ravni pozdravlja vključitev civilnih in vojaških elementov v direktorat za krizno upravljanje in načrtovanje, saj gre za korak v pravi smeri; vseeno poudarja, da je treba doseči primerno ravnotežje med civilnimi in vojaškimi zmogljivostmi za strateško načrtovanje, ne le v smislu številk, pač pa tudi glede na hierarhijo, da se v celoti izkoristijo sinergije, ki so na voljo; hkrati poudarja, da je treba dosledno upoštevati razlike med civilnimi in vojaškimi vlogami ter njihovimi značilnimi cilji in zagotoviti, da bo vsaki operaciji od primera do primera dodeljena ustrezna mešanica človeških virov;

14.

zlasti poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj ukrepa v zvezi s pomanjkanjem osebja, kar zadeva strokovnjake o razvijanju civilnih zmogljivosti in načrtovanju misij, in naj zagotovi, da bo v direktoratu za krizno upravljanje in načrtovanje dovolj strokovnjakov z vseh prednostnih področij civilnih zmogljivosti, in sicer policije, pravosodja, civilne uprave, civilne zaščite in nadzora, pa tudi s področja človekovih pravic;

15.

poudarja, da je treba v običajnih razmerah vzpostaviti skupno zavedanje o razmerah pri vseh zainteresiranih straneh iz EU (ESZD, pa tudi pri vseh ustreznih enotah Komisije: GD DEV, GD ECHO, GD SANCO – s podporo vseh njihovih zmogljivosti za ocenjevanje krize), kar mora biti razvidno iz vseh regionalnih ali državnih strateških dokumentov EU; poudarja, da imajo preoblikovane delegacije EU bistveno vlogo v tem procesu;

16.

poziva, naj se – kadar so prisotni na kriznem področju – izboljša vloga vodij delegacij EU in/ali posebnih predstavnikov EU v prizadevanjih za civilno-vojaško usklajevanje, tudi z namenom zagotavljanja natančnejšega političnega nadzora na terenu;

17.

na ravni operativnega načrtovanja poziva k znatni okrepitvi civilnih zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij, da bodo na ravni ambicij civilnih misij SVOP, in sicer z okrepitvijo civilne zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij, kar zadeva število osebja, pa tudi s pomočjo boljše razdelitve nalog med strateškimi in operativnimi ravnmi; poudarja, da mora razdelitev nalog temeljiti na uravnoteženi in celoviti strategiji osebja; glede na pristojnosti poveljnika za civilne operacije meni, da je treba to funkcijo uvrstiti na ustrezno (tj. višjo) stopnjo na hierarhični lestvici ESZD;

18.

ponavlja svoj poziv k ustanovitvi stalnega operativnega štaba EU, ki bi bil odgovoren za operativno načrtovanje in izvrševanje vojaških operacij EU, kar bi nadomestilo veljavni sistem, v skladu s katerim se na ad hoc podlagi uporabi enega od sedmih štabov, ki so na voljo; poudarja, da bi tak ukrep zagotovil dosledno verigo poveljevanja in znatno povečal zmogljivost EU za hiter in dosleden odziv na krizne razmere (zlasti s povečanjem institucionalnega spomina EU), pa tudi zmanjšal stroške;

19.

meni, da bi bilo treba operativni štab namestiti poleg civilnih zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij, da bi čim bolj povečali prednosti civilno-vojaškega usklajevanja, vključno z združevanjem nekaterih funkcij, in da bi bolj spodbudili najboljše prakse med načrtovalci EU; predlaga celo, da bi operativni štab in civilne zmogljivosti za načrtovanje in izvajanje operacij združili v skupni štab EU za krizno upravljanje, ki bi bil odgovoren za operativno načrtovanje in izvedbo vseh civilnih misij in vojaških operacij EU ter misij za reformo varnostnega sektorja;

20.

vseeno poudarja, da je treba upoštevati razlike med civilnim in vojaškim načrtovanjem ter da je treba ohraniti ločene verige poveljevanja, s poveljnikom za civilne operacije in poveljnikom za vojaške operacije, ki bosta ohranila svoje pristojnosti in znotraj ESZD hierarhično na enaki stopnji;

21.

opozarja na številne zaveze, ki so jih države članice dale v zvezi z razvojem tako vojaških kot civilnih zmogljivosti kriznega upravljanja, od srečanj Sveta v Helsinkih in Santi Marii de Feira do izjave iz decembra 2008 o krepitvi zmogljivosti; poziva države članice in podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovijo, da se te zaveze ustrezno izpolnjujejo, da se tako zmanjša velik razkorak med obstoječimi operativnimi zmogljivostmi in izraženimi političnimi cilji;

22.

v zvezi z nadaljnjimi ukrepi glede globalnih ciljev 2010 poziva države članice, naj se osredotočijo na konkretno izročitev zmogljivosti in na področja z možnostmi za civilno-vojaške sinergije, zlasti tista že opredeljena, da se kolikor hitro mogoče doseže dejanski napredek; poudarja, da se morajo potrebe po razvoju zmogljivosti določati glede na posebne zahteve misij SVOP; pozdravlja celostni proces razvoja zmogljivosti, ki poteka v okviru Evropske obrambne agencije za vojaške zmogljivosti; spodbuja dodatne razprave o tem, kako premostiti oba procesa razvoja zmogljivosti v okviru globalnih civilnih in vojaških ciljev;

23.

pozdravlja pretekla prizadevanja in prizadevanja sedanjih predsedstev, ki temeljijo na rotaciji, za začetek procesa, katerega cilj je razjasnitev narave in obsega uporabe stalnega strukturnega sodelovanja iz člena 42(6) PEU; poziva Svet, naj hitro pripravi jasno predstavitev stalnega strukturnega sodelovanja, pri tem pa upošteva civilno-vojaško naravo celostnega pristopa EU, in predstavi konkretne korake za začetek stalnega strukturnega sodelovanja ob upoštevanju sedanje finančne krize in vedno manjših proračunov za obrambo v državah članicah EU;

24.

ob upoštevanju danih političnih zavez poziva države članice, naj si nujno prizadevajo rešiti kronično pomanjkanje civilnega osebja v misijah SVOP, zlasti v misiji EULEX na Kosovu in v misiji EUPOL v Afganistanu, zlasti tako, da okrepijo prizadevanja za vzpostavitev nacionalnih strategij za lažje odpošiljanje civilnega osebja na misije; poziva pristojne nacionalne oblasti, kot so ministrstva za notranje zadeve in pravosodje, naj v okviru teh strategij v tesnem sodelovanju z ministrstvi za obrambo razvijejo bolj strukturiran pristop k vzpostavitvi primernih pogojev za sodelovanje civilnega osebja v misijah SVOP, zlasti kar zadeva obete za kariero in plačilo;

25.

v zvezi s tem poziva države članice, naj zlasti zagotovijo, da se sodelovanje v misijah SVOP obravnava kot pomembna prednost za možnost napredovanja v njihovih policijskih in pravosodnih sistemih ter da službe, iz katerih so civilisti začasno poslani na misije, dobijo ustrezno nadomestilo za začasno izgubo osebja; meni, da bi moral Svet zagotoviti, da so dnevnice za osebje misij SVOP prirejene razmeram vsake misije posebej;

26.

ponovno poudarja, da je treba izpolnjevati resolucijo varnostnega sveta OZN 1325, v kateri se zahteva uravnotežena zastopanost obeh spolov med zaposlenimi in usposabljanje za vse misije ter posvečanje pozornosti enakosti med spoloma v vseh dejavnostih; poudarja, da je ustrezno število žensk v civilnih ali vojaških misijah bistven pogoj za uspeh teh misij, naj gre za mirovne operacije ali operacije reševanja ob naravnih nesrečah, kot tudi pri diplomatskih pogajanjih, da bi se zagotovilo, da se potrebe, pravice in interesi žensk ustrezno obravnavajo in da bi se zagotovila udeležba žensk v dejavnostih in ciljih misij; opozarja, da morajo države članice pripraviti nacionalne akcijske načrte, da bi zagotovile skladnost z resolucijo 1325;

27.

poudarja, da je treba pred začetkom misije ponuditi ustrezno strokovno usposabljanje, ki bi lahko vključevalo sodelovanje civilnega osebja pri vojaških vajah, tudi pri vajah za ukrepanje v nepredvidljivih razmerah, ter vojaškega osebja pri civilnem usposabljanju in/ali vajah; državam članicam priporoča, naj vzdržujejo sezname ustrezno usposobljenih civilistov, ki jih je mogoče poslati na misijo, zlasti tistih, ki so strokovno usposobljeni za misije, ki potekajo vzporedno z dejavnostmi vojaških sil; pozdravlja prakso nekaterih držav članic, ki imajo osrednjo agencijo, odgovorno za pridobivanje in strokovno usposabljanje vsega civilnega osebja, ki ga je mogoče poslati na misije;

28.

podpira razvoj, ki ga vodi Svet, programskega okolja Goalkeeper za olajšanje pridobivanja in strokovnega usposabljanja osebja za civilne misije;

29.

spominja na evropsko skupino za usposabljanje, ki jo financira Komisija, in poudarja, da morajo biti po izkušnjah iz preteklosti naložbe v usposabljanje vezane na dejansko napotitev na misije; pozdravlja dejstvo, da se je Komisija osredotočila na zagotavljanje, da bo prihodnji projekt strokovnega usposabljanja civilistov, ki bo financiran iz instrumenta za stabilnost, usmerjen v strokovnjake, ki so bili že določeni za odhod na prihodnje misije;

30.

v skladu s priporočili Sveta iz leta 2008 poudarja, da bi ob upoštevanju ustanovitve ESZD Evropska akademija za varnost in obrambo morala igrati večjo vlogo na področju razvijanja zmogljivosti ter strokovnega usposabljanja za učinkovito krizno upravljanje; poziva Svet, naj izboljša objekte za strokovno usposabljanje in zaposlovanje v Evropski akademiji za varnost in obrambo, vključno s tem, da ji določi stalni sedež, da bi tako civilnemu in vojaškemu osebju držav članic in institucij EU zagotovil trajnostno in učinkovito usposabljanje na strateški, operativni in taktični ravni; zahteva uvedbo štipendij za mlade diplomante, ki so se pripravljeni specializirati na potrebnih področjih;

31.

meni, da je treba v okviru oblikovanja Evropske službe za zunanje delovanje sprejeti pripravljalne ukrepe za razvoj in omogočanje usposabljanja na področju posredovanja in dialoga, in sicer v skladu s konceptom o krepitvi zmogljivosti EU za posredovanje in dialog, ki ga je sprejel Svet leta 2009;

32.

spodbuja nadaljnja prizadevanja za pospešitev financiranja civilnih misij in za poenostavitev postopkov odločanja in sistemov izvrševanja; poudarja, da morajo pristojni oddelki Komisije tesno in enakovredno sodelovati s strukturami za krizno upravljanje znotraj ESZD, da tako omogočijo hitro začetno financiranje civilnih misij; poziva, naj se zavoljo preglednosti in odgovornosti za vsako misijo SVOP oblikuje posebna proračunska postavka;

33.

Poziva Svet, naj po posvetovanju z Evropskim parlamentom hitro sprejme ustrezne odločitve za ustanovitev zagonskega sklada, kakor določa člen 41 Pogodbe o EU; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj po ustanovitvi sklada redno obvešča Parlament o njegovem stanju;

34.

pozdravlja razvoj koncepta integriranih policijskih enot, to je trdnih, prilagodljivih in medobratovalnih sil, ki jih je mogoče hitro poslati na misijo, so sposobne izvrševati naloge za zagotavljanje spoštovanja predpisov in ki jih je v določenih razmerah tudi mogoče poslati kot del vojaške operacije in pod vojaškim poveljstvom; ugotavlja, da je bil ta koncept uspešno uporabljen v Bosni in Hercegovini kot del misije EUFOR Althea in na Kosovu kot del misije EURLEX; poudarja potrebo po takih enotah, ki so posebno primerne za posredovanje v nestabilnih razmerah ter zlasti v času prehoda z vojaškega na civilno poveljstvo; priporoča, naj države članice vlagajo v razvoj takih zmogljivosti;

35.

v zvezi s tem popolnoma podpira uporabo evropskih orožniških sil, ki so lahko postavljene pod vojaško ali civilno poveljstvo in nudijo zmogljivosti za hitro odpošiljanje ekspedicijskih policijskih misij, kot primerno sredstvo za vrsto učinkovitih operacij kriznega upravljanja, vključno s stabilizacijskimi misijami po elementarnih nesrečah; poziva vse države članice, ki imajo policijske sile z vojaškim statusom, naj se pridružijo pobudi;

36.

pozdravlja napredek, dosežen pri vzpostavitvi ekipe strokovnjakov, ki bo enotam za civilno odzivanje zagotavljala zmogljivosti za hitro oceno, vendar poudarja, da je treba doseči nadaljnje širjenje teh seznamov; poudarja, da so zmogljivosti za hitro oceno in za odkrivanje dejstev zelo pomembne za zagotavljanje, da se EU z najustreznejšimi sredstvi odzove na krizne razmere;

37.

poudarja, da mora biti EU v času krize sposobna že v prvih urah krize napotiti večdisciplinske namenske ekipe, ki bi bile sestavljene iz civilnih, vojaških in civilno-vojaških strokovnjakov ESZD in Komisije;

38.

poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Svet in Komisijo, naj predstavijo, kako skupaj razumejo nove misije SVOP, ki jih določa člen 43 PEU, in kako bodo upravljali te misije v okviru civilno-vojaškega sodelovanja; v zvezi s tem jih spodbuja, naj pospešijo vzpostavitev skupine strokovnjakov za reformo varnostnega sektorja, da bi tako povečali zmogljivosti EU na tem področju;

39.

poziva države članice, naj optimalno uporabijo obstoječe instrumente in pred oblikovanjem novih ambicioznih ciljev vzpostavijo mehanizme za vrednotenje učinka;

40.

je prepričan, da so bojne skupine EU ustrezen instrument za operacije kriznega upravljanja; ponovno poziva Svet, naj poveča njihovo uporabnost in prilagodljivost; poziva tudi k izboljšanju njihove uporabnosti za civilno-vojaške operacije človekoljubne pomoči ob popolnem upoštevanju revidiranih smernic iz Osla za uporabo vojaških in civilnih obrambnih virov za pomoč po elementarnih nesrečah;

41.

poziva države članice, naj dosežejo dogovor o razširitvi pojma skupnih stroškov, povezanih z uporabo bojnih skupin (stroškov, ki naj se financirajo s pomočjo mehanizma Athena), ali o skupnem financiranju vseh stroškov operacij kriznega upravljanja, ki jih izvedejo; meni, da je tak dogovor potreben zato, da je njihova uporaba politično ter ekonomsko sprejemljiva in da se zagotovi, da države članice, ki čakajo, v težkih proračunskih razmerah ne nosijo nesorazmernega bremena; v zvezi s tem opozarja, da je novembra 2009 Svet pozval svoj generalni sekretariat, naj pripravi zamisli o financiranju vojaških operacij za razpravo na visoki ravni v letu 2010, vendar doslej ni bil zabeležen nikakršen napredek;

42.

poziva države članice, naj bojne skupine razumejo kot dolgoročno partnerstvo in naj jih ne razpustijo potem, ko se njihovo obdobje čakanja konča, tako da se sredstva, ki so vložena v njihovo vzpostavitev, ne razsipavajo po nepotrebnem; poziva, naj bodo usposobljene za delovanje ob civilnih misijah; predlaga, naj celo vključujejo civilne enote ali strokovnjake, zlasti integrirane policijske enote;

43.

poziva države članice, naj se poglobijo v zmogljivosti z dvojno uporabnostjo za civilne misije SVOP in vojaške operacije, zlasti na področju transporta, ter naj zagotovijo interoperabilnost usposabljanja in delovanja ter s tem bolje izkoristijo obstoječe pristope in zmogljivosti in povežejo postopka razvoja civilnih in vojaških zmogljivosti, kjer je to primerno;

44.

poudarja, da bosta vojaško in civilno osebje EU vse več delala skupaj, da sta v veliki meri izpostavljena enakim nevarnostim, kot so improvizirane eksplozivne naprave, in da potrebujeta primerljive zmogljivosti na področjih, kot so strateški in taktični prevozi, logistična podpora, komunikacijski sistemi ter sistemi zbiranja in vrednotenja obveščevalnih podatkov, zdravniška oskrba, varnost in zaščita sil, uporaba prostorskih zmogljivosti ter vozila brez posadke;

45.

zato poudarja, da je treba uskladiti in spodbujati vlaganja v tehnologije in zmogljivosti z dvojno uporabnostjo, da se hitro premostijo razlike, hkrati pa prepreči nepotrebno podvajanje, s čimer se ustvarjajo sinergije in podpira standardizacija; opozarja na bistveno vlogo, ki jo bo v zvezi s tem imela Evropska obrambna agencija pri postopku ugotavljanja potreb na področju zmogljivosti ter pri določanju smeri, v kateri se bo razvijala delitev, združevanje ali pridobivanje teh zmogljivosti med državami članicami Unije, da bi se zagotovila sredstva, ki bi jih bilo mogoče ustrezno razporediti za uspešno in varno vodenje ter izvajanje ukrepov SVOP;

46.

v zvezi s tem podpira vzpostavitev evropskega okvirnega sodelovanja za raziskave na področju varnosti in obrambe, da se zagotovita medsebojno dopolnjevanje in sinergija med naložbami Komisije v raziskave in tehnologijo v obrambne namene ter naložbami v izboljšanje raziskav za civilno varnost v okviru okvirnega programa za raziskave, denimo na področjih zavedanja o razmerah, zračnih plovilih brez posadke, pomorskega nadzora, boja proti improviziranim eksplozivnim napravam, zaznavanja in zaščite pred kemičnimi, biološkimi, radiološkimi in jedrskimi snovmi in eksplozivom, komunikacije, zbiranja obveščevalnih informacij, vrednotenja in prenosa podatkov ter kibernetske varnosti;

47.

vseeno ugotavlja, da tako sodelovanje ne bi smelo presegati tega, kar je potrebno za civilno-vojaško sodelovanje na področjih ohranjanja miru, preprečevanja konfliktov, krepitve mednarodne varnosti, kriznega upravljanja in človekoljubne pomoči;

48.

pozdravlja odprto razpravo obrambnih ministrov EU med neuradnim srečanjem v Gentu 23. in 24. septembra 2010 o evropskih obrambnih raziskavah ter njihovo oceno o vlogi Evropske obrambne agencije, kot jo določa člen 42 (3) PEU;

49.

spodbuja nadaljnja prizadevanja, s katerimi bi zagotovili razpoložljivost vse opreme, potrebne za dejavnosti hitrega, civilnega ali vojaškega, odzivanja na krize; pozdravlja tekoča prizadevanja za sistem upravljanja z inventarjem za civilne misije SVOP; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj opravi celovito analizo stroškov in koristi, da ugotovi, katere so optimalne rešitve za vse potrebne vrste opreme; meni, da je ob upoštevanju različnih vrst opreme treba najti pravo kombinacijo skladiščenja na ravni EU, okvirnih pogodb in virtualnih zalog opreme, ki so v lasti držav članic;

50.

v zvezi s tem pozdravlja vzpostavitev začasnega skladišča civilne opreme v Bosni in Hercegovini ter poziva k hitremu napredku pri vzpostavitvi stalnega skladišča, da bo EU bolje pripravljena na civilno krizno upravljanje;

51.

spodbuja nadaljnji napredek na področju združevanja in delitve virov kot stroškovno učinkovitega načina za povečanje zmogljivosti, kar je toliko bolj pomembno v času proračunske varčnosti; zlasti pozdravlja dejavnosti za premostitev vrzeli v strateških zračnih mostovih, in sicer ustanovitev evropskega poveljstva za zračni prevoz v številnih državah, pa tudi pobudo za evropsko floto za zračni transport; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj upoštevajo priporočila Evropske obrambne agencije in pospešijo prizadevanja za opredelitev drugih področij, na katerih naj se uporabita načeli združevanja in delitve, vključno s področji strokovnega usposabljanja ali podpore misijam; v zvezi s tem pozdravlja predlog o ustanovitvi mednarodnih helikopterskih enot po vzoru evropskega poveljstva za zračni prevoz, ki bi bile uporabljene za civilne in vojaške naloge;

52.

ponovno opozarja, da je varnostni svet ZN primarno odgovoren za vzdrževanje mednarodnega miru in mednarodne varnosti; zato poudarja potrebo po tesnem sodelovanju med EU in ZN na področju civilnega in vojaškega kriznega upravljanja, zlasti pri operacijah človekoljubne pomoči, v katerih ima vodilno vlogo Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA); zahteva, da se tako sodelovanje okrepi zlasti na območjih, kjer ena organizacija prevzame nadzor od druge, zlasti ob upoštevanju mešane izkušnje na Kosovu;

53.

poziva države članice, naj zagotovijo ustrezen in usklajen prispevek k misijam ZN; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Svet, naj nadalje preučujeta, kako bi EU bolje prispevala k prizadevanjem, ki jih vodijo ZN, denimo s sprožitvijo premostitvenih operacij EU ali operacij v oddaljenih območjih za hitri odziv ali z zagotavljanjem prispevka EU v večjih misijah ZN;

54.

poziva k boljšemu spremljanju sredstev EU, ki se izvajajo prek organizacij ZN, v skladu s posebnim poročilom Evropskega računskega sodišča št. 15/2009;

55.

poudarja, da je glede na to, da je 21 od 28 članic Nata tudi držav članic EU, tesno sodelovanje med EU in Natom ključnega pomena, da se prepreči podvajanje ukrepov na področju razmeščanja vojaških zmogljivosti, kadar obe organizaciji delujeta na istem prizorišču, kar pa ne bo vplivalo na načelo avtonomnosti pri odločanju in spoštovanje nevtralnosti nekaterih držav članic EU; ponovno poudarja, da je nujno treba rešiti temeljne politične težave, ki ovirajo sodelovanje med EU in Natom, ter poziva k popolnemu in učinkovitejšemu izvajanju ureditve Berlin plus, da se obema organizacijama omogoči učinkovito posredovanje v tekočih in prihodnjih krizah;

56.

poudarja, da je treba med izvajanjem skupnih dejavnosti zagotoviti isto raven preglednosti in sodelovanja tudi za članice Nata, ki niso v EU, ter članice EU, ki niso v Natu, kar je poudarjeno tudi v tretjem poglavju poročila NATO 2020 (poročilo Albright);

57.

poziva države članice, ki so tudi članice Nata, naj se prepričajo, da novi Natov strateški koncept ne bo povzročil nepotrebnega podvajanja ukrepov na področju civilnih zmogljivosti, kar bi dodatno obremenilo že tako skromne vire; je prepričan, da bi bilo bolje, če bi se nato lahko zanašal na civilne zmogljivosti drugih mednarodnih organizacij, na primer EU in ZN;

58.

ponavlja svojo podporo tesnejšemu sodelovanju med EU in Natom pri razvoju zmogljivosti in delovanju v skladu s standardi Nata, kolikor se da; spodbuja nadaljnji napredek pri skupnih prizadevanjih za reševanje pomanjkanja helikopterjev za transport; pozdravlja pobude za usklajevanje dejavnosti EU in Nata na področju boja proti nesrečam KBRJ, improviziranim eksplozivnim napravam in nudenja zdravniške pomoči, saj sta to vprašanji, ki sta pomembni tako za civilne kot tudi za vojaške misije;

59.

poudarja, da je potrebno tesnejše sodelovanje med EU in OVSE ter med EU in Afriško unijo na njihovih posebnih operativnih področjih, zaradi izboljšanja zgodnjega opozarjanja in zagotavljanja izmenjave najboljših praks ter strokovnega znanja na področju kriznega upravljanja;

60.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici/visoki predstavnici, Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, parlamentarni skupščini Nata in generalnima sekretarjema Organizacije združenih narodov in Nata.