52010DC0533

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 24.9.2010

COM(2010) 533 konč.

PREDLOG SPREMEMBE PRORAČUNA št. 8 K SPLOŠNEMU PRORAČUNU ZA LETO 2010

IZKAZ ODHODKOV PO ODDELKIHOddelek III – Komisija

(predložila Komisija)

PREDLOG SPREMEMBE PRORAČUNA št. 8K SPLOŠNEMU PRORAČUNU ZA LETO 2010

IZKAZ ODHODKOV PO ODDELKIHOddelek III – Komisija

Ob upoštevanju:

- Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 314 PDEU v povezavi s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe Euratom,

- Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[1], in zlasti člena 37 Uredbe,

- splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2010, sprejetega 17. decembra 2009[2],

- spremembe proračuna št. 1/2010, sprejete 19. maja 2010[3],

- spremembe proračuna št. 2/2010, sprejete 16. junija 2010[4],

- spremembe proračuna št. 3/2010, sprejete 7. septembra,

- predlogov sprememb proračuna št. 2/2010[5], 3/2010[6], 5/2010[7], 6/2010[8] in 7/2010[9].

Evropska komisija proračunskemu organu predlaga predlog spremembe proračuna št. 8 k proračunu za leto 2010.

SPREMEMBE IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV PO ODDELKIH

Spremembe izkaza prihodkov in odhodkov po oddelkih so na voljo na portalu EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/budget/www/index-sl.htm). Temu dokumentu je za ponazoritev priložena angleška različica sprememb izkaza po oddelkih v proračunskem formatu.

KAZALO

1. Uvod 3

2. Uporaba Solidarnostnega sklada EU 3

2.1. Irska: poplave 3

3. Financiranje 5

4. Zbirna razpredelnica po razdelkih finančnega okvira 7

1. UVOD

Predlog spremembe proračuna (PSP) št. 8 za leto 2010 obsega naslednja elementa:

- uporabo Solidarnostnega sklada EU v višini 13,0 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil v zvezi s posledicami hudih poplav na Irskem,

- ustrezno zmanjšanje odobritev plačil v višini 13,0 milijona EUR iz proračunske vrstice 04 02 01 (Zaključek programov Evropskega socialnega sklada (ESS) – Cilj 1(2000–2006)).

2. Uporaba Solidarnostnega sklada EU

2.1. Irska: poplave

Večji del Irske je novembra 2009 prizadelo močno deževje, ki je povzročilo hude poplave. Poplave so povzročile hudo škodo v kmetijskem sektorju, na stanovanjskih in poslovnih objektih, cestnem omrežju in drugi infrastrukturi.

Irska je zato predložila vlogo za finančno pomoč iz Solidarnostnega sklada Evropske unije.

Službe Komisije so vlogo temeljito proučile v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2012/2002[10] ter zlasti členi 2, 3 in 4 Uredbe. Povzetek najpomembnejših elementov ocene:

1. Komisija je vlogo prejela 27. januarja 2010 v roku 10 tednov od nastanka prve škode, ki je bila zabeležena 19. novembra 2009. Irski organi so 15. junija 2010 na podlagi zahteve Komisije z dne 24. marca predložili dodatne informacije, s katerimi so med drugim potrdili ocenjeni znesek skupne neposredne škode in podrobneje ocenili škodo.

2. Gre za naravno nesrečo, ki zato spada v področje uporabe Solidarnostnega sklada.

3. Irski organi so skupno neposredno škodo, ki jo je povzročila nesreča, ocenili na 520,9 milijona EUR. Ta znesek pomeni 55,68 % običajnega praga za uporabo Solidarnostnega sklada, ki se uporablja za Irsko v letu 2010, v višini 935,45 milijona EUR (tj. 0,6 % BND po podatkih iz leta 2008).

4. Ker skupna škoda ne presega običajnega praga, je bila vloga proučena na podlagi tako imenovanega merila „neobičajne nesreče v regiji“, opredeljenega v zadnjem pododstavku člena 2(2) Uredbe (ES) št. 2012/2002, ki določa pogoje uporabe Solidarnostnega sklada „v izjemnih okoliščinah“. V skladu s tem merilom lahko regija izjemoma prejme pomoč iz Sklada, kadar jo prizadene neobičajna nesreča, zlasti naravna, ki prizadene večji del njenega prebivalstva ter resno in trajno vpliva na pogoje za življenje in gospodarsko stabilnost regije. Na podlagi Uredbe je treba posebno pozornost nameniti oddaljenim in osamljenim regijam, kot so na primer otoške in najbolj oddaljene regije iz člena 349 Pogodbe. V skladu z Uredbo je treba vloge, predložene na podlagi merila „neobičajne nesreče v regiji“, proučiti „zelo strogo“.

5. Irska je del tretjega največjega otoka v Evropi, ki leži na severozahodni meji celinske Evrope. Čeprav Irska ne spada med najbolj oddaljene regije, kakor so opredeljene v Pogodbi, je zaradi otoške lege in oddaljenosti od evropske celine, ki očitno vplivata na njen gospodarski položaj, bolj ranljiva. Te dejavnike je treba upoštevati pri oceni vloge Irske za pomoč iz Solidarnostnega sklada.

6. Kakor je opredeljeno v letnem poročilu o Solidarnostnem skladu (2002–2003)[11], Komisija meni, da je treba za smiselno uporabo posebnih meril za regionalne nesreče v nacionalnem okviru razločevati med izrednimi regionalnimi nesrečami in povsem lokalnimi nesrečami. V skladu z načelom subsidiarnosti so za slednje pristojni nacionalni organi, medtem ko se lahko za regionalne nesreče zaprosi za podporo v okviru Solidarnostnega sklada. Katastrofalne poplave so hudo prizadele večji del irskega ozemlja. Irski organi zatrjujejo, da je nesreča močno poslabšala razmere v državi, ki že trpi zaradi najhujše gospodarske recesije zadnjih desetletij.

7. Eden od pogojev, ki jih določa Uredba št. 2012/2002 za uporabo sredstev iz Solidarnostnega sklada v izjemnih okoliščinah, je ta, da mora nesreča prizadeti večji del prebivalstva regije, na katero se nanaša vloga. Regijo, na kateri temelji vloga Irske, sestavlja sklenjeno območje 15 okrožij z več kot 1,7 milijona prebivalcev (približno dve tretjini ozemlja Irske in 40 % prebivalstva). V vlogi so opisane različne vrste škode, ki jih je utrpelo prebivalstvo: nematerialna škoda in prekinitev gospodarskih dejavnosti, motnje zagotavljanja glavnih storitev ter prekinitev cestnega omrežja in škoda na njem. Razen mest Cork in Galway City je bila večina škode povzročena na pretežno kmetijskih območjih, kjer je cestna infrastruktura bistvenega pomena za tekoče poslovanje. Poleg tega je veliko število neposrednih žrtev prejelo pomoč v okviru programa za nudenje humanitarne pomoči Ministrstva za socialne zadeve in družino. Še posebej je treba upoštevati dolgotrajnost poplav, saj so na nekaterih območjih poplave trajale več mesecev. Kot je bilo predstavljeno v vlogi Irske, lahko torej sklepamo, da je bila prizadeta večina prebivalstva.

8. Glede posledic poplav in pogoja, v skladu s katerim je treba dokazati, da nesreča resno in trajno vpliva na pogoje za življenje in gospodarsko stabilnost regije, se vloga nanaša zlasti na destabilizacijo kmetijskega sektorja in posledice poplav na cestno infrastrukturo, ki je sama utrpela škodo v vrednosti več kot 159 milijonov EUR. Regija, ki so jo prizadele poplave, vključuje okrožja v regiji na ravni NUTS2 Border, Midland and Western , v katerih bruto dodana vrednost (BDV) na osebo znaša le 69,3 % državnega povprečja (podatki iz leta 2007). Regija Midland ima najnižjo BDV na osebo, in sicer 65,8 % državnega povprečja. Ob hudi gospodarski recesiji v zadnjih letih in trenutno majhnih zaposlitvenih možnostih so poplave povzročile še večje pomanjkanje delovnih mest. Poleg tega je delež BDV kmetijstva v prizadeti regiji višji od vseh drugih regij Irske. Številnim kmetom je bilo treba dodeliti pomoč v okviru programa pomoči za poškodovano krmo ( Aid Scheme for Damaged Fodder ), saj so bile njihove zaloge krme v celoti uničene. Posledice motenj kmetijske proizvodnje so obsežnejše in zadevajo sorazmerno večje število oseb v prizadetih regijah kot v regijah, ki so manj odvisne od kmetijskega sektorja. Otoška lega Irske in sorazmerna oddaljenost od gospodarstev evropske celine še povečujeta težave pri izboljšanju razmer, ki so že slabe. Na splošno je mogoče sklepati, da so poplave resno in trajno vplivale na pogoje za življenje in na gospodarsko stabilnost pretežno kmetijskega območja, ki si prizadeva za izboljšanje življenjskega standarda in spodbujanje naložbenih priložnosti.

9. Stroški ukrepov, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 3(2) Uredbe št. 2012/2002, znašajo po ocenah 111,5 milijona EUR in so razčlenjeni v 4 kategorije: A) takojšnja ponovna vzpostavitev delovanja infrastrukture, B) zagotavljanje začasne nastanitve in aktiviranje reševalnih služb, C) zagotovitev preventivne infrastrukture in takojšnja zaščita kulturne dediščine ter D) ureditev prizadetih območij/predelov.

10. Prizadete regije so upravičene do sredstev iz strukturnih skladov (2007–2013) v okviru cilja „konkurenčnost in zaposlovanje“ (8 regij) ali kot regije postopnega uvajanja – phasing in (7 regij).

11. Glede možnega kritja upravičene škode z zavarovanjem so irski organi navedli, da za upravičene stroške ni zavarovalnega kritja.

Iz zgoraj navedenih razlogov se lahko poplave iz vloge obravnavajo kot neobičajne v smislu Uredbe in izpolnjujejo pogoje iz zadnjega pododstavka člena 2(2) Uredbe št. 2012/2002 za uporabo Solidarnostnega sklada v izjemnih okoliščinah.

3. Financiranje

Skupni letni proračun, ki je na voljo za Solidarnostni sklad, znaša 1 milijardo EUR. Ker je bila solidarnost osrednji razlog za ustanovitev Sklada, Komisija meni, da bi morala biti pomoč iz Sklada progresivna. To pomeni, da bi bilo treba v skladu z dosedanjo prakso za delež škode, ki presega prag (0,6 % BND oziroma 3 milijarde EUR v cenah iz leta 2002, pri čemer se upošteva nižji znesek), nameniti večjo intenzivnost pomoči kot za delež škode pod tem pragom. Stopnja, ki se je v preteklosti uporabljala za dodelitev sredstev za večje nesreče, znaša 2,5 % skupne neposredne škode pod pragom za uporabo Sklada in 6 % nad pragom. Metodologija za izračun pomoči iz Solidarnostnega sklada je bila določena v letnem poročilu o Solidarnostnem skladu za obdobje 2002–2003, sprejela pa sta jo Svet in Evropski parlament.

Predlaga se, da se tudi tokrat uporabijo enaki deleži in odobrijo naslednji zneski pomoči:

(v EUR) |

Neposredna škoda | Prag | Znesek na podlagi stopnje 2,5 % | Znesek na podlagi stopnje 6 % | Skupni znesek predlagane pomoči |

Irska, poplave leta 2009 | 520 900 000 | 935 456 000 | 13 022 500 | 0 | 13 022 500 |

Skupaj | 13 022 500 |

Po dodelitvi tega zneska nadomestila bo ostalo na voljo vsaj še 25 % sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije za dodelitev v zadnjem četrtletju leta, kakor zahteva člen 4(2) Uredbe (ES) št. 2012/2002.

Trenutne predvidene potrebe v okviru proračunske vrstice 04 02 01 (Zaključek programov Evropskega socialnega sklada (ESS) – Cilj 1 (2000–2006)) dovoljujejo prerazporeditev odobritev plačil v višini 13 022 500 EUR v proračunsko vrstico 13 06 01 za kritje zadevnih potreb za uporabo Solidarnostnega sklada EU.

4. Zbirna razpredelnica po razdelkih finančnega okvira

Finančni okvir Razdelek/podrazdelek | Finančni okvir 2010 | Proračun 2010 (vključno s SP 1 do SP 3 in PSP 2 do PSP 3 + PSP 5 do PSP 7) | PSP 8/2010 | Proračun 2010 (vključno s SP 1 do SP 3 in PSP 2 do PSP 3 + PSP 5 do PSP 8) |

|OPO |OP |OPO |OP |OPO |OP |OPO |OP | | 1. TRAJNOSTNA RAST | | | | | | | | | | 1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje |14 167 000 000 | |14 861 853 253 |11 342 270 803 | | |14 861 853 253 |11 342 270 803 | |1b. Kohezija za rast in zaposlovanje |49 388 000 000 | |49 387 592 092 |36 384 885 000 | |–13 022 500 |49 387 592 092 |36 371 862 500 | | Skupaj | 63 555 000 000 | |64 249 445 345 |47 727 155 803 | | |64 249 445 345 |47 740 178 303 | | Razlika do zgornje meje[12] | | |–194 445 345 | | | |–194 445 345 | | | 2. OHRANJANJE IN UPRAVLJANJE NARAVNIH VIROV | | | | | | | | | | Od tega odhodki, povezani s trgom, in neposredna izplačila |47 146 000 000 | |43 819 801 768 |43 701 207 586 | | |43 819 801 768 |43 701 207 586 | | Skupaj | 59 955 000 000 | |59 498 833 302 |58 135 640 809 | | |59 498 833 302 |58 135 640 809 | | Razlika do zgornje meje | | |456 166 698 | | | |456 166 698 | | | 3. DRŽAVLJANSTVO, SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA | | | | | | | | | | 3a. Svoboda, varnost in pravica |1 025 000 000 | |1 006 487 370 |738 570 370 | | |1 006 487 370 |738 570 370 | |3b. Državljanstvo |668 000 000 | |668 000 000 |659 387 500 |+13 022 500 |+13 022 500 |681 022 500 |672 410 000 | | Skupaj | 1 693 000 000 | |1 674 487 370 |1 397 957 870 |+13 022 500 |+13 022 500 |1 687 509 870 |1 410 980 370 | | Razlika do zgornje meje[13] | | |18 512 630 | | | |18 512 630 | | | 4. EU KOT GLOBALNI AKTER[14] |7 893 000 000 | | 8 160 182 000 |7 787 695 183 | | | 8 160 182 000 |7 787 695 183 | | Razlika do zgornje meje | | | –18 300 000 | | | | –18 300 000 | | | 5. UPRAVA[15] |7 882 000 000 | |7 918 504 785 |7 917 999 785 | | |7 918 504 785 |7 917 999 785 | | Razlika do zgornje meje | | | 43 495 215 | | | | 43 495 215 | | | SKUPAJ | 140 978 000 000 |134 289 000 000 |141 501 452 802 |122 966 449 450 |+13 022 500 | |141 514 475 302 |122 966 449 450 | | Razlika do zgornje meje | | |518 729 198 |11 651 432 550 | | |518 729 198 |11 651 432 550 | |

[1] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

[2] UL L 64, 12.3.2010.

[3] UL L 183, 16.7.2010.

[4] UL L 206, 6.8.2010.

[5] COM(2010) 108.

[6] COM(2010) 149.

[7] COM(2010) 320.

[8] COM(2010) 315.

[9] COM(2010) 383.

[10] Uredba Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije, UL L 311, 14.11.2002, str. 3.

[11] Letno poročilo za obdobje 2002–2003 in poročilo o pridobljenih izkušnjah po enoletni uporabi novega instrumenta, COM(2004) 397 konč. z dne 26. maja 2004.

[12] Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) ni vključen v izračun razlike do zgornje meje v okviru razdelka 1a (500 milijonov EUR). 195 milijonov EUR nad zgornjo mejo se financira z uporabo instrumenta prilagodljivosti.

[13] Vključeni znesek Solidarnostnega sklada Evropske unije (EUSF) se vnese dodatno, poleg ustreznih razdelkov, kakor je predvideno v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 (UL C 139, 14.6.2006).

[14] Pri razpoložljivi razliki v razdelku 4 za leto 2010 se ne upoštevajo odobritve, povezane z rezervo za nujno pomoč (248,9 milijona EUR).

[15] Za izračun razlike do zgornje meje v razdelku 5 se upošteva opomba (1) k finančnemu okviru za obdobje 2007–2013, in sicer za znesek v višini 80 milijonov EUR pri prispevkih osebja za sistem pokojninskega zavarovanja.