52010DC0219

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 10.5.2010

COM(2010)219 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Šesto poročilo Komisije o delovanju sistema inšpekcijskega nadzora tradicionalnih lastnih sredstev ( 2006–2009) (člen 18(5) Uredbe Sveta [ES, Euratom] št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000)

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Šesto poročilo Komisije o delovanju sistema inšpekcijskega nadzora tradicionalnih lastnih sredstev ( 2006–2009) (člen 18(5) Uredbe Sveta [ES, Euratom] št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000)

1. UVOD |

Komisija redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju inšpekcijskega nadzora tradicionalnih lastnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: TLS)[1]. Pravni akti, na katerih temelji inšpekcijski nadzor sistema TLS, so Sklep Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007[2], Uredba Sveta št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000[3] in Uredba Sveta št. 1026/1999 z dne 10. maja 1999[4]. To poročilo je šesto tovrstno poročilo. Predstavlja in analizira delovanje sistema inšpekcijskega nadzora TLS v obdobju med letoma 2006 in 2009, saj je bilo leto 2006 le deloma zajeto v prejšnjem poročilu, sprejetem leta 2007[5]. Vsebuje opis dejavnosti inšpekcijskega nadzora Komisije v tem obdobju, oceno izvedenih ukrepov in iz tega izhajajoče sklepne ugotovitve[6]. Poročilo opisuje tudi ukrepe finančne, pravne in ureditvene narave na podlagi ugotovitev inšpekcijskih nadzorov. Priloga 1 k temu poročilu vsebuje cilje inšpekcijskega nadzora in način delovanja sistema tega nadzora na ravni Skupnosti. | Tradicionalna lastna sredstva: carine in kmetijske dajatve na proizvode, ki se plačajo ob uvozu iz tretjih držav, ter prelevmani na sladkor. V obdobju 2006–2009 je bilo danih na razpolago več kot 63 milijard EUR. |

2. DEJAVNOSTI INšPEKCIJSKEGA NADZORA KOMISIJE V OBDOBJU 2006–2009 INšPEKCIJSKI NADZORI KOMISIJE NA KRAJU SAMEM TEMELJIJO NA NATANčNI METODOLOGIJI, KATERE CILJ JE PREGLEDATI SKLADNOST POSTOPKOV S STANDARDI SKUPNOSTI. NAčRTUJEJO SE V OKVIRU LETNEGA PROGRAMA NADZOROV, V KATEREM JE NA PODLAGI OCENE TVEGANJA ZAJETIH VEč PODROčIJ, KI JIH JE TREBA PREGLEDATI V ENI ALI VEč DRžAVAH čLANICAH. INšPEKCIJSKI NADZORI SE IZVAJAJO IN POTEKAJO NA PODLAGI POSTOPKOV, KI SO SKUPNI VSEM NADZOROM. UPORABIJO SE VPRAšALNIKI, KI SE DRžAVAM čLANICAM POšLJEJO VNAPREJ, KONTROLNI SEZNAMI, KI SE IZPOLNIJO NA KRAJU SAMEM, DA SE ZAGOTOVI USKLAJENOST INšPEKCIJSKIH NADZOROV, PO KONčANEM INšPEKCIJSKEM NADZORU PA SE SESTAVI POROčILO. |

2.1. Glavni rezultati dejavnosti inšpekcijskega nadzora |

V obdobju 2006–2009 je Komisija opravila 129 inšpekcijskih nadzorov v skladu s členom 18 Uredbe št. 1150/2000[7]. Enajst od teh inšpekcijskih nadzorov je bilo opravljenih v skladu s pristopom skupne revizijske ureditve[8]. Od 436 ugotovljenih nepravilnosti jih je 224 imelo finančni vpliv (51,4 %) in 110 ureditveni vpliv (25,2 %). Komisija je sprejela ustrezne ukrepe za odpravo finančnih posledic ugotovljenih nepravilnosti. | Pri 129 inšpekcijskih nadzorih je bilo odkritih 436 nepravilnosti. Skupna revizijska ureditev: vrsta skupnega inšpekcijskega nadzora, pri katerem službe za notranjo revizijo države članice izvajajo nadzor (revizijo) v skladu z metodologijo, ki jo odobri Komisija. |

2.1.1. Inšpekcijski nadzori na področju carinskih postopkov |

V obdobju 2006–2008 je Komisija začela inšpekcijske nadzore na področju tranzita Skupnosti in tranzitnega sistema na podlagi zvezkov TIR. Ti nadzori so potekali v skoraj vseh državah članicah. Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, zlasti glede spremljanja (tudi finančnega) tranzitnih poslov, ki niso bili zaključeni v predpisanem roku. Države članice so bile pozvane, da sprejmejo potrebne ukrepe. Prevzele so finančne posledice teh nepravilnosti. Poleg tega so se inšpekcijski nadzori za postopke aktivnega oplemenitenja in carinskega skladiščenja nadaljevali v državah članicah, v katerih se ti ukrepi niso izvajali pred letom 2006. Na področju upravljanja in nadzora teh carinskih postopkov so bile s temi ukrepi odkrite določene pomanjkljivosti, med katerimi so nekatere imele finančne posledice. Zadevne države članice so Komisijo obvestile, da so v ta namen sprejele potrebne ukrepe. Leta 2008 so bile v okviru inšpekcijskih nadzorov poenostavljenih postopkov sprostitve v prost promet razkrite znatne pomanjkljivosti pri upravljanju in nadzoru teh postopkov[9]. Komisija je zadevne države članice zaprosila, naj hitro odpravijo ugotovljene nepravilnosti. Po drugi strani inšpekcijski nadzori uvoza banan leta 2008 niso razkrili večjih nepravilnosti. S temi ukrepi naj bi se preverilo, ali so države članice odpravile številne nepravilnosti, ugotovljene leta 2001, in ali so pravilno uporabljale nove določbe Skupnosti na tem področju. Ugotovljene so bile samo nekatere pomanjkljivosti glede spoštovanja pravil o tehtanju banan. Leta 2009 so se skoraj v vseh državah članicah izvajali inšpekcijski ukrepi glede nacionalnih strategij na področju carinskega nadzora. S temi ukrepi naj bi se preverilo, ali so države članice v zvezi s TLS vzpostavile globalno, uspešno in učinkovito strategijo carinskih kontrol ter oblikovale strukture in postopke, ki naj bi na podlagi ocene tveganja omogočili, da se z izvajanjem uspešnih carinskih kontrol zaščitijo finančni interesi Unije. Komisija je več držav članic pozvala k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, in sicer tako pri nadzorih ob carinjenju kot naknadnih nadzorih, in jih pozvala k sprejetju potrebnih ukrepov za izboljšanje učinkovitosti carinskih kontrol. Ti inšpekcijski ukrepi se v letu 2010 nadaljujejo v petih državah članicah[10]. Komisija je v letih 2007 in 2008 v petih državah članicah proučila, kako so slednje v praksi upoštevale nekatere pripombe, ki sta jih Komisija in Evropsko računsko sodišče dala ob prejšnjih inšpekcijskih nadzorih. V zvezi s temi ukrepi niso potrebne posebne pripombe Komisije. | Tranzit Skupnosti ali tranzit na podlagi zvezkov TIR: postopek, ki omogoča kroženje blaga iz tretjih držav brez plačila carin in dajatev med dvema točkama ozemlja Skupnosti ali med različnimi državami pogodbenicami Konvencije TIR (mednarodni cestni prevozi). Aktivno oplemenitenje: carinski postopek, ki omogoča brezcarinski uvoz proizvodov iz tretjih držav za ponovni izvoz po njihovi predelavi. Carinsko skladiščenje: carinski postopek, ki omogoča skladiščenje blaga iz tretjih držav brez uvoznih carin. Poenostavljeni postopki: postopki, ki omogočajo prijavo blaga brez vseh potrebnih navedb ali dokumentov in/ali brez obveznosti predložitve blaga carinskemu uradu. Naknadno je potrebna regularizacija. |

2.1.2. Inšpekcijski nadzori na področju računovodstva |

Vodenje ločenega računa je vedno znova predmet inšpekcijskih ukrepov Komisije v vseh državah članicah[11]. Ta račun je dejansko bogat vir informacij o tem, kako uprave uresničujejo svoje obveznosti glede upravljanja TLS (določitev pravic, upravljanje jamstev, spremljanje izterjav, storniranje, odpis terjatev, ki jih ni mogoče izterjati). Inšpekcijski nadzori na tem področju, izvedeni v obdobju 2006–2009, so potrdili, da se še vedno pojavljajo napake, ki pa so večinoma nesistemske, kljub smernicam, ki jih je Komisija predložila decembra 2007[12]. V nekaterih državah članicah pa se vendarle ponavljajo sistematične napake, zaradi katerih se sprožijo postopki za ugotavljanje kršitev. Države članice so prevzele finančne posledice ugotovljenih nepravilnosti. Splošno stanje se kljub temu počasi izboljšuje, ker Komisija s svojimi nadzori izvaja pritisk, pa tudi ker so bila v večini držav članic vzpostavljena carinska in/ali računovodska računalniška orodja, ki zmanjšujejo možnost napak. Ukrepi na tem področju se bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Poleg tega so se v več državah članicah, tudi tistih, ki so k Uniji pristopile leta 2007, izvajali splošnejši inšpekcijski ukrepi, da so se ocenili njihovi sistemi zbiranja TLS. Na podlagi rezultatov izvedenih inšpekcijskih nadzorov je bilo na splošno ugotovljeno, da so bili vzpostavljeni sistemi zbiranja ustrezni, čeprav so bile ugotovljene nekatere strukturne, pa tudi nekatere izjemne napake. Poleg tega je bilo izvedenih več posebnih ukrepov nadzora, s katerimi je bilo proučeno, kako države članice obdelujejo terjatve, ki jih ni mogoče izterjati. Ugotovljene so bile pomembne nepravilnosti (zneski, za katere oprostitev obveznosti dajanja na razpolago ni bila utemeljena, zneski, ki niso bili sporočeni Komisiji, itd.). Nekatere nepravilnosti so imele finančne posledice. | Države članice knjižijo TLS na dva načina: – na navadne račune za izterjane ali zajamčene zneske (ti zneski se vplačajo v proračun Unije), – na ločene račune za neizterjane zneske in zajamčene zneske, ki se izpodbijajo. Sistem zbiranja TLS: vsi sistemi in postopki, ki so jih države vzpostavile za zagotovitev določitve, knjiženja, izterjave in dajanja TLS na razpolago. Terjatev, ki je ni mogoče izterjati, je izključena iz ločenega računa. Zadevni znesek je treba dati na razpolago Komisiji, razen če ga ni mogoče izterjati zaradi višje sile ali iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati državi članici. |

2.2. Ukrepi na podlagi ugotovitev inšpekcijskih nadzorov Komisije 2.2.1 Ukrepi ureditvene narave Če se med inšpekcijskimi nadzori ugotovijo neskladnosti ali vrzeli v nacionalnih predpisih ali upravnih določbah, so države članice pozvane k sprejetju potrebnih ukrepov, vključno z zakonodajnimi ali ureditvenimi, da zagotovijo usklajenost z zahtevami Skupnosti. Ti popravki so neposredna in pomembna posledica dejavnosti inšpekcijskega nadzora Komisije. Ugotovljene nepravilnosti so med drugim pomemben vir informacij o tem, s kakšnimi težavami se države članice srečujejo pri uporabi carinskih predpisov in njihovem vplivu na TLS. |

2.2.2 Ukrepi pravne narave |

Nekatere točke v predpisih povzročajo nesoglasja med državami članicami in Komisijo. Slednja zato nima druge možnosti, kot da začne postopek za ugotavljanje kršitev (člen 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije). Na dan 31. decembra 2009 je bilo v različnih fazah postopka (pisni opomin, obrazloženo mnenje, predložitev zadeve Sodišču) deset spisov v zvezi s šestimi državami članicami. |

V obdobju 2006–2009 je Sodišče izdalo več pomembnih sodb na podlagi postopkov za ugotavljanje kršitev, ki jih je opravila Komisija. Zadevne države članice so morale po potrebi prevzeti finančne posledice. Za nekatere od teh sodb se te finančne posledice še vedno ocenjujejo ali urejajo. |

Leta 2006 je Sodišče v sodbi z dne 23. februarja[13] potrdilo stališče Komisije glede roka, v katerem je treba knjižiti pravice, kadar države članice opravljajo naknadne kontrole. Sodišče je poleg tega navedlo, da knjiženje nikakor ne ovira uveljavljanja pravic dolžnika do obrambe. Sodišče je 5. oktobra 2006 potrdilo stališče Komisije in razsodilo, da nekatere države članice niso imele prav, ko niso hotele plačati nekaterih kategorij zneskov v proračun Skupnosti, in sicer delno izterjanih zneskov TLS v okviru obročnih plačil[14] ter zneskov, za katere je bilo predloženo jamstvo in ki niso bili izpodbijani, v okviru nezaključenih tranzitnih poslov, opravljenih v obliki tranzitov Skupnosti[15] ali na podlagi zvezkov TIR[16]. Istega dne je Sodišče zaradi pomanjkanja dokazov zavrnilo tožbo proti Nizozemski, vendar je soglašalo s tem, da morajo države članice poročati o kršitvah ali nepravilnostih takoj, ko izvejo zanje, torej po potrebi pred iztekom rokov za zaključek poslov[17]. Poleg tega Sodišče soglaša tudi s tem, da morajo države članice hraniti dokazila v zvezi z določitvijo pravic toliko časa, kolikor je potrebno, da se te pravice popravijo in preverijo[18]. | Knjiženje: vnos zneska pravic v carinske računovodske evidence. Naknadne kontrole: carinski nadzori, ki se izvedejo po ocarinjenju blaga. Nezaključen tranzit: tranzitni posli, za katere ni dokazano, da je blago prispelo na cilj. V tem primeru je treba pravice in dajatve knjižiti in jih izterjati. |

Sodišče je 18. oktobra 2007 potrdilo, da neizpolnitev obveznosti na podlagi prava Skupnosti pomeni kršitev, čeprav slednja ni povzročila negativnih posledic, ki bi škodile finančnim interesom Unije[19]. Sodišče je 22. januarja 2009 potrdilo stališče Komisije v zvezi z uporabo pravil o določitvi in dajanju TLS na razpolago v primeru nepravilnosti, ugotovljenih pri operacijah začasnega uvoza na podlagi zvezkov ATA[20]. Sodišče je prav tako potrdilo, da je treba tovrstne operacije obravnavati kot zajamčene v smislu predpisov o TLS. Sodišče je 19. marca 2009 podprlo stališče Komisije glede roka knjiženja carinskih dolgov, ki izhajajo iz nezaključenih tranzitnih poslov. Nasprotno od Komisije pa je menilo, da če blago prispe na cilj v roku in je samo zaključek posla prepozen, ne nastane noben dolg in posledično ni mogoče zaračunati nobenih zamudnih obresti[21]. Sodišče je 15. decembra 2009 tudi potrdilo, da države ne morejo zavrniti, da bi dale pravice, povezane z uvozom vojaških sredstev in blaga z dvojno rabo, na razpolago proračunu kot TLS[22]. Neizpolnitve obveznosti se nanašajo na obdobje pred 1. januarjem 2003, ker je v Uredbi št. 150/2003 z dne 21. januarja 2003[23] predvideno, da se od navedenega datuma te pravice pod nekaterimi pogoji opustijo. Sodišče je tako zavrnilo utemeljitev zadevnih držav, ki je temeljila na členu 296 Pogodbe ES[24] (možnost zavrnitve dajanja informacij, za katere se meni, da bi bilo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi varnosti držav članic). Finančne posledice se še vedno ocenjujejo, ker so te države do zdaj vedno zavrnile predložitev računovodskih informacij, ki so potrebne za to oceno. | Zvezki ATA: omogočajo začasni uvoz in kroženje blaga iz tretjih držav brez plačila carin in dajatev med različnimi državami pogodbenicami Konvencije ATA (Konvencija za začasni uvoz blaga). |

2.2.3 Ukrepi finančne narave |

V obdobju 2006–2009 so Komisiji plačani dodatni čisti zneski na podlagi ugotovitev poročil inšpekcijskih nadzorov Komisije, inšpekcijskih nadzorov Računskega sodišča ali drugih dejavnosti inšpekcijskega nadzora Komisije znašali več kot 130 milijonov EUR[25]. Poleg tega so bile zaračunane zamudne obresti, ker so bila TLS dana na razpolago prepozno. Skupni znesek zgoraj navedenih obresti, ki so jih plačale države članice, znaša približno 107 milijonov EUR[26]. |

2.3. Ukrepi Komisije za boljšo izterjavo TLS |

Za spremljanje izterjave TLS ima Komisija poleg inšpekcijskih nadzorov na kraju samem v državah članicah na voljo tudi druga sredstva. Ustrezna uporaba teh sredstev omogoča učinkovitejšo izterjavo. |

2.3.1 Pregled odpisanih terjatev, ki jih ni mogoče izterjati |

Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za dajanje TLS na razpolago, razen če se izkaže, da je izterjava neizvedljiva zaradi višje sile ali iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati državi članici (člen 17(2) Uredbe št. 1150/2000). V skladu s predpisi lahko samo Komisija državo članico oprosti obveznosti dajanja na razpolago neizterljivega zneska, ki je višji od 50 000 EUR. Pri zneskih, ki so nižji od tega praga, lahko države članice same odločijo (ne glede na inšpekcijske nadzore, ki jih Komisija opravi na kraju samem), ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev obveznosti. Pregled zahtevkov za oprostitev obveznosti je za Komisijo zelo pomembna in vse večja naloga. S sprejetjem Uredbe št. 2028/2004 z dne 16. novembra 2004 je bil namreč natančno opredeljen pojem dokončno neizterljivih zneskov, določeni pa so bili tudi posebni pogoji, na podlagi katerih se lahko nekateri zneski štejejo za neizterljive. S temi novimi pogoji so države lahko „prečistile“ svoje ločene račune tako, da so odstranile številne zneske, ki so se šteli za neizterljive. Za ta postopek je bilo predvideno prehodno obdobje, ki se je zaključilo 30. septembra 2009. Komisija se je morala zato soočiti z znatnim povečanjem števila zahtevkov, zlasti v letih 2008 in 2009, in se na ta izziv uspešno odzvala. V obdobju 2006–2009 je bilo Komisiji sporočenih 1 017 primerov (od tega 589 samo za leto 2008) v bruto znesku skoraj 394 milijonov EUR[27]. Glede zahtevkov, ki so bili obravnavani v tem obdobju (primeri, predloženi v prejšnjem in navedenem obdobju), je Komisija odobrila 497 oprostitev, kar znaša skoraj 152 milijonov EUR. Zavrnjenih pa je bilo 168 oprostitev, to pomeni več kot 62 milijonov EUR (bruto znesek), ki jih je treba zdaj dati na razpolago. Komisija je morala v skoraj 50 % pregledanih primerov države članice zaprositi, da predložijo dodatne informacije. Na dan 31. decembra 2009 je bilo še vedno v obravnavi 165 zahtevkov v znesku približno 57 milijonov EUR. Poleg tega je s 1. januarjem 2010 začela delovati nova podatkovna zbirka WOMIS (Write-Off Management and Information System). Gre za večjezično orodje, ki je namenjeno pošiljanju zahtevkov za oprostitev obveznosti prek programske opreme, ki združuje spletno komuniciranje in upravljanje zbirk podatkov in ki je rezervirana za pooblaščene uporabnike iz držav članic in Komisije. Zagotovilo bo lažjo in varnejšo obdelavo zahtevkov držav članic ter omogočilo predložitev šifriranih podatkov in koristnih informacij o spremljanju zgoraj navedenih zahtevkov. | Zahtevek za oprostitev dajanja na razpolago terjatev, ki jih ni bilo mogoče izterjati in so bile odpisane: postopek, ki Komisiji omogoča, da preveri, ali je znesek terjatve neizterljiv iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati državi članici. Če je zahtevek zavrnjen, je treba znesek izplačati Komisiji. S pregledom primerov, ki so bili sporočeni Komisiji, naj bi se ocenila prizadevnost držav na področju izterjav. To naj bi jih spodbudilo k pravilnemu izvajanju dejavnosti. |

2.3.2 Obdelava napak pri določitvi pravic, katerih posledica so izgube TLS |

Sodišče je v sodbi z dne 15. novembra 2005[28] potrdilo stališče Komisije in izrecno navedlo, da obveznost držav članic, da določijo pravico Skupnosti v zvezi s TLS (in jo dajo na razpolago proračunu Unije), nastane takoj, ko so izpolnjeni pogoji iz carinskih predpisov. Torej ni treba, da se določitev dejansko opravi. Oprostitev obveznosti dajanja zadevnih lastnih sredstev na razpolago je mogoča le, če je znesek neizterljiv zaradi višje sile ali iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati državi članici. Zato morajo države članice prevzeti finančne posledice svojih napak. Komisija je na podlagi te sodne prakse v obdobju 2006–2009 začela spremljati upravne napake držav članic, ki škodijo finančnim interesom Unije (inšpekcijski nadzori na kraju samem, sporočanje odločitev držav o povračilu ali odpustu pravic zaradi upravnih napak itd). Komisija je lahko na podlagi tega spremljanja v obdobju 2006–2009 od držav članic zahtevala, da dajo na razpolago več kot 85 milijonov EUR (bruto znesek). |

2.3.3. Zbirka podatkov OWNRES |

V skladu z Uredbo št. 1150/2000 morajo države članice Komisiji poslati informacije o primerih goljufij in nepravilnosti za pravice, ki presegajo 10 000 EUR. Te informacije se sporočijo preko zbirke OWNRES. Na podlagi te zbirke Komisija razpolaga z informacijami, ki so potrebne za spremljanje izterjave in pripravo inšpekcijskih nadzorov na kraju samem. Sporočene podatke uporablja za namene različnih analiz tudi Urad za boj proti goljufijam (OLAF). | Zbirka OWNRES: podatke za to zbirko podatkov zagotavljajo države članice; zbirka zajema primere goljufij in nepravilnosti, ki jih ugotovijo te države, v zneskih, višjih od 10 000 EUR. |

2.4. Ukrepi spremljanja in nadzora za države pristopnice |

Za priprave na pristop Bolgarije in Romunije je Komisija leta 2006 opravila obiske, namenjene spremljanju in nadzoru področja TLS. Ti obiski in računovodske simulacije so Komisiji omogočili, da pred pristopom dovolj zanesljivo oceni, kakšna je njihova upravna zmogljivost za uporabo pravnega reda Skupnosti na področju TLS. Da bi se Hrvaška kar najučinkoviteje pripravila na pristop, je bil leta 2008 vzpostavljen program spremljanja. Program se izvaja tudi v letu 2010. |

3. OCENA SISTEMA INšPEKCIJSKEGA NADZORA |

Napake, ugotovljene v delovanju sistema inšpekcijskega nadzora TLS v obdobju 2006–2009, so enako kot v prejšnjih obdobjih potrdile, da ima Komisija korist od inšpekcijskih nadzorov, ki jih izvaja. Tradicionalna orodja, ki jih Komisija uporablja za ukrepe na podlagi ugotovitev svojih inšpekcijskih dejavnosti, vključujejo prilagoditve postopkov nacionalne zakonodaje, ki niso skladni s pravili Skupnosti, računovodske popravke spisov, posamezne popravke ugotovljenih nepravilnosti, razlago besedil Skupnosti, usklajeno izboljšanje zakonodaje Skupnosti v primeru dolgotrajnih napak delovanja itd. Finančni vplivi so vidni učinki preverjanj, opravljenih na kraju samem, vendar pa niso edini razlog za ta preverjanja. Ti različni inšpekcijski nadzori naj bi zlasti zagotovili pravilno financiranje proračuna Evropske unije na področju TLS. Na podlagi vseh informacij, pridobljenih od držav članic, pa lahko prav tako izboljšajo spoštovanje pravil Skupnosti v državah članicah in prispevajo k izboljšanju pravil za učinkovitejšo zaščito finančnih interesov Unije. |

4. SKLEPNA UGOTOVITEV

Na podlagi rezultatov v obdobju 2006–2009 je bila potrjena potreba po izvajanju inšpekcijskih nadzorov Komisije. To je bilo poudarjeno zlasti z vidika izboljšanja spoštovanja določb Skupnosti, povezanih z zaščito finančnih interesov Unije, pa tudi s finančnega vidika (na razpolago je bil dan neto znesek v skupni višini približno 237 milijonov EUR ). S temi inšpekcijskimi ukrepi se lahko poleg tega zagotovi enakopravna obravnava držav članic glede uporabe carinskih in računovodskih pravil, pa tudi glede zaščite finančnih interesov Unije.

V prihodnje namerava Komisija:

- ohraniti svojo vlogo na področju inšpekcijskih nadzorov na kraju samem ter hkrati nadalje izboljšati svoje tehnike inšpekcijskega nadzora (revizorska orodja itd.),

- še naprej učinkovito nadzorovati izterjave v državah članicah,

- nadaljevati ukrepe spremljanja in nadzorovanja držav pristopnic, da se lahko zanesljivo oceni, ali sistemi zbiranja TLS v teh državah izpolnjujejo zahteve Skupnosti, in sicer najpozneje do njihovega pristopa.

-

[1] Člen 18(5) Uredbe št. 1150/2000.

[2] UL L 163, 23.6.2007, str. 17.

[3] UL L 130, 31.5.2000, str. 1–9, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta št. 105/2009 z dne 26. januarja 2009 (UL L 36, 5.2.2009, str. 1).

[4] UL L 126, 20.5.1999, str. 1.

[5] COM(2006) 874 z dne 9. januarja 2007 (peto poročilo za obdobje 2003–2005).

[6] Poročilo vsebuje inšpekcijske nadzore, ki so jih opravile institucije Skupnosti (Komisija in Računsko sodišče). Ne zajema pa inšpekcijskih nadzorov, ki so jih opravile države članice in katerih rezultati so objavljeni v letnem poročilu, sestavljenem na podlagi člena 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

[7] Glej Prilogo 2 za porazdelitev področij nadzorov med državami članicami.

[8] Inšpekcijski nadzori na DK, NL in v AT.

[9] Glej Prilogo 2 za porazdelitev področij nadzorov med državami članicami.

[10] BE, BG, DK, AT, RO.

[11] Vsak inšpekcijski nadzor zajema poleg glavnega področja nadzora tudi to področje.

[12] Dokument ACOR/2007-12/agenda-04.

[13] Zadeva C-546/03.

[14] Zadeva C-378/03.

[15] Zadeva C-275/04.

[16] Zadevi C-105/02 in C-377/03.

[17] Zadeva C-312/04.

[18] Zadeva C-275/04.

[19] Zadeva C-19/05.

[20] Zadeva C-150/07.

[21] Zadeva C-275/07.

[22] Zadeve C-284/05, C-294/05, C-372/05, C-387/05, C-239/06, C-409/05 in C-461/05.

[23] UL L 25, 30.1.2003, str. 1.

[24] Člen 346 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

[25] Ta znesek ne vključuje zneskov, zahtevanih od držav, ki jih te še niso dale na razpolago.

[26] Te vrednosti ostajajo delne, zlasti za leto 2009, ker se lahko finančne posledice v celoti ocenijo samo po tem, ko so države zbrale potrebne računovodske informacije.

[27] Za obdobje 2003–2005 je Komisija prejela 176 primerov v znesku skoraj 39 milijonov EUR.

[28] Zadeva C-392/02.