10.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 42/6

—

pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija v sporočilu Energija 2020 – Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo poudarila vlogo občin kot pomembnega akterja za razvoj inovativnih celostnih energetskih rešitev na lokalni ravni. Odbor predvsem ceni prizadevanja Evropske komisije za okrepitev pobud, kot je Konvencija županov, vendar izraža obžalovanje, da v sporočilu ni jasno omenjena pomembna vloga regij;

—

po eni strani opaža, da so zahteve glede prispevka lokalnih in regionalnih oblasti k doseganju ciljev energetske politike EU, ki so opredeljene v sporočilu Energija 2020, precej visoke, po drugi strani pa obžaluje, da ni novih obveznosti v zvezi s financiranjem in podporo lokalnih in regionalnih naložb v trajnostno energijo;

—

se zavzema za to, da bi imelo zmanjšanje potreb po energiji absolutno prednost, in vztraja, tako kot Evropski parlament v svoji resoluciji junija 2010 o strategiji Evropa 2020, da se določi zavezujoč cilj zmanjšanja porabe energije za 20 % do leta 2020. Pri tem bo treba jasno opredeliti različne ravni ukrepanja, da bi zagotovili zavezanost k ukrepom ter njihovo splošno usklajenost in združljivost;

—

se zavzema za to, da bi energetsko politiko v proračunu EU uvrstili med najpomembnejše prednostne naloge, s čimer bi lahko prejela večji delež sredstev, ki so na voljo v okviru kohezijske politike. Prednostni red konkretne uporabe strukturnih sredstev je treba določiti na lokalni in regionalni ravni.

Poročevalec

:

Michel Lebrun (BE/EPP), član parlamenta francoske skupnosti

1.

opozarja institucije Evropske unije, da je treba prebivalstvu držav članic zagotoviti zanesljiv, cenovno dostopen in trajnosten dostop do energije. V tej povezavi lahko energetska politika občutno prispeva k temu, da bo v Evropi poraba energije in virov učinkovitejša ter ne bo prišlo do njihovega izčrpanja, da bodo emisije CO2 nižje ter da bo Evropa v okviru nove strategije Evropa 2020 za delovna mesta in rast varnejša in konkurenčnejša; (1)

2.

znova potrjuje, da so za doseganje teh ciljev nujni ukrepi na lokalni in regionalni ravni. Evropska komisija in Evropski parlament sta že jasno priznala bistveno vlogo regij in mest pri doseganju teh ciljev;

3.

pozdravlja dejstvo, da je Evropska komisija v sporočilu Energija 2020 – Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo poudarila vlogo občin kot pomembnega akterja za razvoj inovativnih celostnih energetskih rešitev na lokalni ravni. Odbor predvsem ceni prizadevanja Evropske komisije za okrepitev pobud, kot je Konvencija županov, vendar izraža obžalovanje, da v sporočilu ni jasno omenjena pomembna vloga regij;

4.

poudarja, da so promet, stanovanjski in javni objekti ter infrastruktura javne razsvetljave in druga javna infrastruktura, ki jih lokalne in regionalne oblasti načrtujejo ter so za njih pristojne, področja, na katerih je mogoče v velikem obsegu zmanjšati emisije CO2, zmanjševati porabo in varčevati z energijo;

5.

se zato zavzema, da bi prihodnji razvoj evropske energetske politike spodbujal učinkovito usklajevanje držav članic in Komisije na nacionalni, regionalni in evropski ravni. V tej politiki bi morali biti že od začetka upoštevani regulatorni in finančni vidiki ter vlaganja v fizični in človeški kapital, potrebna za njeno izvajanje;

6.

poudarja pomen krepitve instrumentov, ki podpirajo razvoj obnovljivih virov energije ter rešitev za doseganje energetske učinkovitosti in zmogljivosti na lokalni in regionalni ravni. V ta namen bi bilo treba predvideti zadostna finančna sredstva, ki bi bila dostopna lokalnim in regionalnim oblastem;

7.

po eni strani opaža, da so zahteve glede prispevka lokalnih in regionalnih oblasti k doseganju ciljev energetske politike EU, ki so opredeljene v sporočilu Energija 2020, precej visoke, po drugi strani pa obžaluje, da ni novih obveznosti v zvezi s financiranjem in podporo lokalnih in regionalnih naložb v trajnostno energijo;

8.

se zavzema za prilagoditev financiranja Unije tako, da bi bili na prvem mestu ukrepi, ki spodbujajo razvoj načinov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. Lokalnim oblastem in regijam, ki želijo vlagati v programe in ukrepe za energetsko učinkovitost, spodbujati uporabo obnovljivih virov energije in zmanjšati emisije CO2, bi bilo treba olajšati dostop do posojil Evropske investicijske banke. Poleg tega bi bilo treba ustanoviti sklad za naložbe v energijo, v katerem bi se zbirala sredstva, pridobljena z uvedbo novega vseevropskega davka na ogljik za največje povzročitelje emisij toplogrednih plinov.

9.

pozdravlja poziv Evropske komisije, naj se Odbor regij izreče o vlogi regij pri novi energetski politiki in novem energetskem akcijskem načrtu;

10.

poudarja pomen priprave ambiciozne in inovativne evropske energetske strategije, ki bo Evropski uniji omogočila, da postane vodilna tehnološka sila tako na področju energetske učinkovitosti kot tudi izkoriščanja energije iz obnovljivih virov; ta strategija mora povezovati zanesljivost oskrbe (zaradi katere je diverzifikacija bistvenega pomena), zmanjševanje porabe, cenovno dostopnost in varovanje okolja. Zanesljivost oskrbe z energijo in boj proti podnebnim spremembam morata biti nujno obravnavana skupaj. Nujno je, da je za najrevnejše državljane, ki pogosto porabijo velik del dohodka za ogrevanje, hlajenje, osvetljavo in aparate, cena energije dostopna in da so programi zagotavljanja energetske učinkovitosti na prvem mestu namenjeni tistim, ki jih najbolj potrebujejo;

11.

se zavzema, da bi imelo zmanjšanje potreb po energiji absolutno prednost in da bi krepitev politik na tem področju potekala na vseh ravneh. Vztraja, tako kot Evropski parlament v svoji resoluciji junija 2010 o strategiji Evropa 2020, da se določi zavezujoč cilj zmanjšanja porabe energije za 20 % do leta 2020, da bi dosegli resnično zmanjšanje porabe energije. Pri tem bo treba jasno opredeliti različne ravni ukrepanja, da bi zagotovili zavezanost k ukrepom ter njihovo splošno usklajenost in združljivost;

12.

meni, da si bo lahko Evropska unija trajnostno, učinkovito, raznoliko in konkurenčno mešanico energetskih virov zagotovila le z večjimi materialnimi in finančnimi vložki v raziskave in tehnološke inovacije na področju energetske učinkovitosti, razvoja energije iz obnovljivih virov ter obdelave in recikliranja energetskih odpadkov;

13.

podpira politične usmeritve druge Barrosove Komisije, v skladu s katerimi bodo zanesljiva oskrba z energijo in dobre medsebojne povezave odločilne za prihodnjo rast, vendar obžaluje pomanjkanje vizije te Komisije, ki si prizadeva za gospodarstvo, temelječe na zaposlovanju, ob tem pa premalo pozornosti namenja vlogi regij in obnovljivih virov energije;

14.

pozdravlja projekt Komisije, katerega namen je celotnemu evropskemu ozemlju zagotoviti novo plinovodno in električno nadomrežje, ki bo povezovalo tradicionalne in obnovljive vire energije ter bi moralo izpolnjevati tudi dvojni cilj zanesljive oskrbe držav Unije z energijo in nujnega zmanjšanja emisij v okviru boja proti podnebnim spremembam;

15.

vztraja, da je pri vodenju zunanje energetske politike nujna solidarnost med državami članicami;

16.

poziva evropske institucije, naj si prizadevajo za bolj uravnoteženo razmerje med notranjo in zunanjo razsežnostjo energetske oskrbe EU, in sicer tako, da bodo bolj spodbujale raziskave in doseganje energetske učinkovitosti kot pa vlaganja v nove načine prenosa fosilnih goriv iz tretjih držav;

17.

opozarja, da mora dokončno oblikovanje notranjega trga plina in elektrike, vključno z razvojem medsebojnih povezav, ostati osrednji element energetske politike Evropske unije. Kljub temu priznava, da bi morale v trenutnih gospodarskih razmerah banke in druge finančne institucije zahtevati, da so inovativni projekti manj tvegani in da nacionalne vlade, organi EU ali sklad za vlaganja v energetiko jamčijo za dolžniško financiranje, če naj energetska podjetja v naslednjih 20 letih dejansko vložijo bilijon eurov v nove proizvodne tehnologije in infrastrukturo ter tako zagotovijo nemoteno energetsko oskrbo in hkrati preidejo na nizkoogljične energetske vire. Takšna vlaganja bi ustvarila več tisoč kvalificiranih delovnih mest in povečala globalno konkurenčno prednost evropskih podjetij;

18.

poudarja, da bo v prihodnosti k oskrbi z energijo v EU veliko prispevalo predvsem pridobivanje energije na morju;

19.

opozarja, da je sončna energija najpomembnejši obnovljivi vir energije na območju Sredozemlja, ki ima enega največjih potencialov na svetu, zato bo v prihodnosti pridobivanje sončne energije znatno prispevalo k oskrbi z energijo v EU;

20.

poudarja, da so za doseganje energetskih prihrankov v skladu s cilji 20-20-20 potrebna znatna vlaganja v sektorje, kot so industrija, promet, telekomunikacije in stanovanja, pa tudi v javne in gospodarske objekte. Poleg tega lahko lokalne in regionalne oblasti k reševanju problema energetske oskrbe največ prispevajo na področju energetske učinkovitosti stavb in prometa ter upravljanja rabe prostora, saj nižje povpraševanje po energiji privede do zmanjšanja politične izpostavljenosti, povezane z odvisnostjo energetske oskrbe od tretjih držav. Poleg tega opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima lahko močan sektor podjetij za energetske storitve pri naložbah – tako v javni kot zasebni sektor – s ciljem varčevanja z energijo, zagotavljanja njene učinkovite rabe ter diverzifikacije virov energije;

21.

poziva Komisijo, naj prouči možnosti za določitev ciljev, na podlagi katerih bi se vsako leto povečal obseg prenove objektov, ter določi minimalne zahteve za njihovo uvrstitev med energetsko učinkovite; prav tako jo poziva, naj se osredotoči na strategijo usposabljanja delovne sile v gradbeništvu, ki bi bila sposobna izvajati projekte energetske učinkovitosti in bi premogla strokovnjake za izvajanje energetskih presoj. Po drugi strani pa bi si bilo treba prizadevati za uskladitev postopkov za izdajanje energetskih izkaznic za stavbe med državami članicami;

22.

vztraja, da morajo temeljne energetske raziskave, ki so sicer osnova za razvoj najsodobnejših tehnologij na področju pridobivanja energije iz obnovljivih virov in varčevanja z energijo, ostati osrednji element evropskega energetskega akcijskega načrta. Evropska unija bi morala zagotoviti dovolj visoke in dostopne kredite za vse projekte, ki bi lahko omogočili doseganje prednosti na tem področju;

23.

se zavzema, da bi energetsko politiko v proračunu EU uvrstili med najpomembnejše prednostne naloge, s čimer bi lahko prejela večji delež sredstev, ki so na voljo v okviru kohezijske politike. Prednostni red konkretne uporabe strukturnih sredstev je treba določiti na lokalni in regionalni ravni. V tej povezavi Odbor regij pozdravlja in podpira namero Evropske komisije, da spodbudi lokalne energetske rešitve in si prizadeva za razvoj pobude pametna mesta z namenom spodbujanja lastnih vlaganj v izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb z izvajanjem pametnih lokalnih ukrepov na področju trajnostne energije, ter poziva Komisijo in Svet, naj razvijeta posebne decentralizirane finančne instrumente, ki bodo podpirali ta cilj. Pri tem je treba paziti, da bo pobuda pametna mesta koristila čim večjemu številu aglomeracij;

24.

meni, da bi moralo biti v energetski strategiji za obdobje 2011–2020 več poudarka na toplotni energiji (ogrevanje in hlajenje), saj ima ta ključno vlogo v energetski bilanci EU in tudi velik potencial za doseganje energetske učinkovitosti. Toplota je prav tako eno od najučinkovitejših sredstev za uvajanje obnovljivih virov energije v mešanico energetskih virov kakor tudi za izboljšanje učinkovitosti pri pridobivanju toplotne energije. Poleg tega bi bilo treba spodbujati centralizirano proizvodnjo in distribucijo toplotne energije z novimi, usklajenimi predpisi, ki bi to olajšali;

25.

zahteva, naj Evropska komisija nemudoma prouči strateška vprašanja uporabe instrumentov in ukrepov, ki zagotavljajo učinkovitejše cenovne kazalnike, prek sistema za trgovanje z emisijami, obdavčitve energije in odprave subvencij za konvencionalna goriva pa spodbudi varčevanje z energijo, inteligentno rabo energije in prehod na obnovljive vire energije pri uporabnikih;

26.

spodbuja Komisijo k razvoju orodij, ki bi javnim organom in vlagateljem omogočila, da pozitivne stranske učinke vlaganj v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije pretvorijo v denarna sredstva. To bi lahko dosegli s splošno rabo belih potrdil ali drugih tržnih instrumentov, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti vrednost pozitivnega učinka teh tehnologij;

27.

ponavlja (2) predlog iz enega od prejšnjih mnenj OR s tega področja, da se je treba izogibati uporabi mehanizmov za subvencioniranje energije in omogočiti močne finančne spodbude za povečanje energetske učinkovitosti ter po možnosti zmanjšanje rabe energije;

28.

poudarja, da je treba na nacionalni ravni okrepiti prizadevanja za izvajanje tretjega paketa ukrepov na energetskem trgu. Izvajanje ukrepov, sprejetih v zvezi z obnovljivimi viri energije, energetsko učinkovitostjo in zlasti evropskim strateškim načrtom za energetske tehnologije, ostaja predpogoj za doseganje ambicioznih ciljev 20-20-20, saj bo z izvajanjem zakonodaje ustvarjeno stabilno okolje, ki bo podjetjem omogočalo, da načrtujejo svoja vlaganja in dejavnosti;

29.

se strinja s Komisijo, da je za doseganje dolgoročnih energetskih in podnebnih ciljev EU nujno potreben konkurenčen in učinkovit notranji energetski trg. Za oblikovanje takšnega trga so potrebni vzpostavitev učinkovitejšega regulatornega nadzora, trden pravni okvir, ki bi spodbujal razvoj obnovljivih virov energije, preglednejši predpisi in upravni postopki, ki bi stali manj in bi bili bolj odprti za energijo iz obnovljivih virov, enostaven in takojšen dostop potrošnikov do celovitih, natančnih in zanesljivih informacij o energetskem področju, spodbujanje izobraževanja državljanov za učinkovito rabo energije ter zagotovitev popolne neodvisnosti sistemskih operaterjev prenosnih omrežij. Odbor regij zahteva, da se načelo enake obravnave vseh akterjev notranjega trga potrdi kot pomembna usmeritev energetske politike. Surovine bi morale biti v skladu z zahtevami glede preglednosti in odpiranja trga na voljo vsem na evropskem trgu in pod enakimi pogoji;

30.

opozarja, da so v času trenutne gospodarske in okoljske krize načrti oživljanja gospodarstva tesno povezani z vlaganji v energetsko učinkovitost in v obnovljive vire energije. Tako se vprašanja, ki se nanašajo na učinkovitejšo rabo virov (vključno z energijo) in na okolju prijazne tehnologije, prekrivajo tako s cilji strategije Evropa 2020, ki se zavzema za ustvarjanje konkurenčnega, povezanega in okolju prijaznejšega gospodarstva, kot tudi z okvirom evropske podnebne politike in prizadevanji za krepitev energetske neodvisnosti Evrope;

31.

pozdravlja znaten napredek Evropske unije na področju standardizacije blaga in storitev, porabnikov energije, ki so na voljo na evropskem trgu, in jo poziva, naj si še naprej prizadeva za čim višje zahteve na področju varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti;

32.

poudarja, da lahko energetsko učinkovita vozila (hibridni, električni avtomobili itd.) kljub vsem svojim trenutnim omejitvam v veliki meri zadovoljujejo potrebe po mobilnosti, tako kot jih danes vozila z dizelskimi in bencinskimi motorji, pri čemer ponujajo tudi določene prednosti za stebre energetske politike EU, kot so: prihranki energije, zmanjšanje energetske odvisnosti, zmanjšanje izpustov škodljivih snovi, povečanje učinkovitosti električnega sistema, zmanjšanje hrupa itd. Zato je spodbujanje javnih prevoznih sredstev, zlasti železnice (vlakov za velike hitrosti in primestnega prometa) nujnost;

33.

ugotavlja, da bodo za doseganje vseh teh ciljev potrebna usklajena prizadevanja na vseh ravneh: evropski, nacionalni, regionalni in lokalni. Evropa bo lahko trajnost, konkurenčnost in zanesljivost energetske oskrbe dosegla le s skupnimi ukrepi;

34.

se zavzema za to, da bi bili v akcijskem načrtu za energijo, ki ga bo predstavila Komisija, zajeti tudi prvi premisleki s področja energetske politike EU po letu 2020, in sicer z globalnega vidika ob upoštevanju vseh razpoložljivih energetskih virov (konvencionalnih in obnovljivih ter jedrske energije).

35.

opozarja institucije Evropske unije, da imajo lokalne in regionalne oblasti ključno vlogo pri udejanjanju prihodnje evropske energetske strategije, saj so ključni akterji na energetskem področju glede na to, da so pristojne za številne dejavnosti, povezane s prostorskim načrtovanjem in upravljanjem rabe prostora, izdajanjem dovoljenj, vlaganji, javnimi naročili, proizvodnjo, potrošnjo in bližino končnemu porabniku. Poleg tega so promet, stanovanjski in javni objekti ter infrastruktura javne razsvetljave, ki jih lokalne in regionalne oblasti načrtujejo ali so za njih pristojne, področja, na katerih je mogoče v velikem obsegu zmanjšati emisije CO2 in varčevati z energijo;

36.

zahteva, da se v zvezi z morebitnimi gospodarskimi posledicami ter finančnimi in upravnimi izdatki za vse prihodnje ukrepe Evropske unije na energetskem področju opravi celovita ocena učinka, ki bi upoštevala lokalne in regionalne posebnosti;

37.

ugotavlja, da lokalne in regionalne oblasti prevzemajo vodilno vlogo tako pri spodbujanju spremembe ravnanja posameznikov, kar je ključno za doseganje energetske učinkovitosti, kot tudi pri zagonu in podpori dejavnosti ter projektov na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, namenjenih izboljšanju energetske učinkovitosti, varovanju okolja in boju proti podnebnim spremembam. To pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti sta Komisija in Evropski parlament že jasno priznala;

38.

opozarja, da bi lahko bili lokalna in regionalna raven bolj udeleženi pri razvoju energetskih zmogljivosti, temelječih na obnovljivih virih energije in pametnih energetskih omrežjih, ne da bi s tem postavili pod vprašaj ključno vlogo držav članic na področju vlaganj v infrastrukturo, kot so omrežja in medsebojne povezave. Skupnosti, lokalne in regionalne oblasti ter energetska podjetja morajo sodelovati pri pripravi in izvajanju lokalnih energetskih načrtov. To vključuje boljši dostop do podatkov, ki jih hranijo energetska podjetja, in uvajanje spremljanja v realnem času s pametnimi števci;

39.

zato je treba lokalne in regionalne oblasti obravnavati kot partnerje in ključne akterje pri zagotavljanju kakovosti izvedenih projektov, ki lahko pomagajo pri širjenju in izvajanju te ključne agende, ne pa kot oviro za hitro uvedbo ambiciozne zakonodaje;

40.

opozarja, da so lokalne in regionalne oblasti že začele izvajati dejavnosti in pobude, ki bodo prispevale k doseganju ciljev evropske politike na področju varovanja okolja in boja proti podnebnim spremembam. Pri tem je treba poudariti vodilno vlogo Konvencije županov v postopku ozaveščanja prebivalstva o energetski problematiki in spodbujanja spremembe ravnanja posameznikov, pa tudi vzpostavitev omrežja za obveščanje in sodelovanje, ki povezuje mesta in občine podpisnice te konvencije;

41.

v tej povezavi poziva lokalne in regionalne oblasti, ki so vodilne na področju energetske učinkovitosti in razvoja struktur za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, naj okrepijo komunikacijo in sodelovanje z drugimi tovrstnimi oblastmi. Spodbujati bi bilo treba razširitev te konvencije na vse mestne in podeželske lokalne skupnosti, ki bi želele sodelovati v njej, in tudi vse oblike sodelovanja na medregionalni, državni ali mednarodni ravni, ki bi prispevale k tem skupnim prizadevanjem;

42.

pozdravlja namero Komisije, da spodbudi lokalne energetske rešitve in si prizadeva za razvoj še enega projekta, tj. pobude pametna mesta, z namenom spodbujanja lastnih vlaganj v izboljšanje energetske učinkovitosti. Tak razvoj bi Komisija lahko podprla predvsem z uporabo vseh možnosti soproizvodnje in obnovljivih virov energije, pa tudi omrežij za ogrevanje in hlajenje na mestnih območjih, ki so povezana s to vrsto tehnologije in uporabo obnovljivih virov energije (biomaso itd.), ter decentraliziranega pridobivanja elektrike. Odbor regij poziva Komisijo in Svet, naj pripravita posebne decentralizirane finančne instrumente, ki bodo podpirali ta cilj;

43.

želi poudariti, da bi morale evropske institucije predvideti dovolj dolge izvedbene roke in tako lokalnim in regionalnim oblastem omogočiti izvedbo ukrepov, ki jih bo EU morda sprejela na področju energetske učinkovitosti, ter zagotoviti kakovost predloženih projektov;

44.

glede na pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri izpolnjevanju zahtev, povezanih z energetsko učinkovitostjo in samo energijo, zahteva, da se na evropski ravni predvidi več okrepljenih finančnih instrumentov, da bi bilo mogoče podpreti prizadevanja lokalnih in regionalnih oblasti na področju vlaganj v trajnostno energijo. S tem bi lahko premagali težave, ki se prevečkrat pojavljajo na nacionalni ravni, npr. slabo črpanje razpoložljivih sredstev zaradi prestrogih predpisov ali nezadostno obveščanje lokalnih akterjev o možnostih financiranja, ki so na voljo;

45.

ponavlja stališče, podano v enem od prejšnjih mnenj OR v zvezi s trgovanjem z emisijami toplogrednih plinov po letu 2012, v skladu s katerim bi bilo treba več kot tretjino prejemkov iz tega sistema nameniti obsežnim lokalnim in regionalnim vlaganjem v energetsko učinkovitost ter oskrbi iz notranjih obnovljivih virov;

46.

poleg tega pozdravlja prerazporeditev neporabljenih sredstev v skladu s poglavjem II Uredbe (ES) št. 663/2009, ki bodo zdaj v okviru projektov na področju trajnostne energije na voljo lokalnim in regionalnim oblastem za financiranje ukrepov, ki hitro, merljivo in bistveno prispevajo k oživljanju gospodarstva v EU, zanesljivosti oskrbe z energijo in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov; v zvezi s tem podpira vzpostavitev stalnega finančnega instrumenta za spodbujanje razvoja projektov na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije ter za lažje financiranje naložb občinskih, lokalnih in regionalnih oblasti na teh področjih, saj bi to pomagalo zmanjšati veliko odvisnost majhnih, izoliranih in ranljivih energetskih sistemov, kot so sistemi v najbolj oddaljenih regijah, od zunanjega okolja;

47.

predlaga, da se višje cene energije iz obnovljivih virov deloma izravnajo s postopno, na ustrezno obdobje razporejeno revizijo subvencioniranja energije iz konvencionalnih virov v povezavi s trenutnim odpiranjem evropskega energetskega trga kot tudi z javnimi vlaganji v podjetja za distribucijo energije (javno-zasebna partnerstva). To bi nadalje pozitivno vplivalo na vključenost malih in srednje velikih podjetij ter na rast in zaposlenost na lokalni in regionalni ravni, o čemer govori strategija Evropa 2020 in kar bi moralo prispevati k oživitvi gospodarstva. Toda ker so pri dostopu energije iz obnovljivih virov v omrežje med državami članicami precejšnje razlike, bi si bilo treba prizadevati za uskladitev z najboljšimi praksami;

48.

predlaga, da se novi instrumenti zasnujejo kot prednostne naloge v okviru strukturnih skladov ali kot skladi za vlaganja v energetiko, ki bi posojila in subvencije s širšimi merili za odobritev dodeljevali neposredno lokalni in regionalni ravni za projekte energetske učinkovitosti in decentralizirano proizvodnjo energije ter bi jamčili za dolžniška finančna sredstva energetskih podjetij, da jih lahko namenijo za naložbe v nizkoogljične tehnologije za proizvodnjo energije, ogrevanje in hlajenje;

49.

meni, da bi moralo odpiranje trga elektrike in plina v EU voditi k boljšim možnostim za vlaganje v decentralizirane rešitve oskrbe z energijo, pri katerih bi bil delež energije, pridobljene iz trajnostnih obnovljivih virov, precej večji kot sedaj;

50.

posebej vztraja, da si je pomembno prizadevati za razvoj tehnologije inteligentnih omrežij, ki bi olajšala prehod na decentralizirano pridobivanje energije, pri katerem se uporablja večji delež različnih obnovljivih virov energije;

51.

zahteva, da se posebna pozornost nameni poenostavitvi, transparentnosti, skrajšanju rokov in znižanju stroškov postopkov izdajanja dovoljenj na področju načrtovanja decentraliziranih struktur za pridobivanje in prenos energije;

52.

prav tako vztraja, da je treba zagotoviti sprejetost decentralizacije energetske oskrbe med lokalnim prebivalstvom in ga seznaniti z dejstvom, da je cena energije iz obnovljivih virov, pridobljene z današnjimi proizvodnimi metodami, pogosto višja kot za energijo iz tradicionalnih virov. Zato bi bilo treba bolj spodbujati decentralizirano pridobivanje električne energije (fotovoltaične in vetrne) v sistemih majhne moči (manj kot 100 kW). Poleg tega je treba lokalno prebivalstvo pogosto obveščati o namestitvi novih poti za prenos energije. Nevladne organizacije in združenja, ki se zavzemajo za zaščito okolja, lahko imajo pri tem vlogo povezovalnega člena med civilno družbo ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter tako slednje podprejo in spremljajo pri izvajanju načrtov in projektov na področju energije in podnebnih sprememb, hkrati pa tudi obveščajo javnost. Predvsem je treba bolje pojasniti dolgoročne koristi za zanesljivost oskrbe;

53.

meni, da si je zlasti treba prizadevati za upoštevanje interesov in stališč lokalnih in regionalnih oblasti ter njihovega prebivalstva v zvezi s skladiščenjem in obdelavo energetskih odpadkov. Koristno bi bilo okrepiti obstoječe instrumente za posredovanje in obveščanje;

54.

poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih agencij za energijo pri izvajanju zakonodaje in energetske politike Evropske unije, saj služijo kot vmesni člen med evropsko, nacionalno in lokalno politiko ter potrošniki. Njihovo dejavnost obveščanja in ozaveščanja širše javnosti o vprašanjih varčevanja z energijo in energije iz obnovljivih virov bi bilo treba podpreti z velikimi prizadevanji na evropski ravni za poenostavitev pravil in upravnih postopkov, ki se nanašajo na dostop javnosti do strokovnega znanja in razpoložljivih oblik financiranja. Ta poenostavitev se zdi skupaj z obširnejšim obveščanjem o poslanstvu različnih regionalnih in lokalnih agencij nujna za večjo privlačnost in optimalno delovanje teh agencij;

55.

se zavzema tako za bolj pregledno porazdelitev vlog in pristojnosti med temi agencijami ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi ustanovami kot tudi za krepitev prepoznavnosti teh agencij pri posameznikih in podjetjih;

56.

poudarja, da bi lahko imela mestna in podeželska območja Evropske unije velike koristi od dejavnosti podjetij in oblikovanja novih trgov na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Če bi lahko sektor obnovljivih virov energije do leta 2020 v Evropi ustvaril milijon dodatnih delovnih mest, kakor predvideva Evropska komisija, bi to dejansko pomenilo, da se je oblikovalo novo ravnotežje med gospodarsko rastjo v EU in njenimi podnebnimi cilji;

57.

zahteva, da se v zvezi z morebitnimi gospodarskimi posledicami ter finančnimi in upravnimi izdatki za vse prihodnje ukrepe Evropske unije na energetskem področju opravi celovita presoja vpliva, ki bi upoštevala lokalne in regionalne posebnosti, zlasti na otokih in v najbolj oddaljenih regijah, zaradi popolne izoliranost njihovih energetskih sistemov. Te posebnosti pomenijo, da se lahko optimalna mešanica energetskih virov razlikuje po regijah. Tako se lahko tudi posledice uvajanja novih virov energije ter nadaljevanje uporabe konvencionalnih virov energije in prenehanje njene uporabe po posameznih regijah zelo razlikujejo;

58.

opozarja, da je treba v vsakršni novi zakonodaji na temo energetske politike ustrezno upoštevati pristojnosti lokalnih in regionalnih oblasti, da bi bilo mogoče zagotoviti, da je raven ukrepanja skladna z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.