10.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 42/49

—

želi v okviru svoje soodgovornosti za uresničevanje evropskega državljanstva, načela subsidiarnosti, upravljanja na več ravneh in izvajanja Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prispevati k živahni „kulturi temeljnih pravic“;

—

ugotavlja, da so lokalne in regionalne oblasti kot raven, ki je najbližje državljanom, še posebej dolžne izvajati načela politične participacije, ki so določena v Lizbonski pogodbi, nacionalnih ustavah in regionalnih zakonodajah, zato med drugim poziva k razmisleku o razširitvi volilnih pravic državljanov EU v državi članici, kjer imajo stalno prebivališče;

—

opozarja, da je treba pri izvajanju stockholmskega programa vzpostaviti posebno medsebojno zaupanje in zagotoviti obsežno poznavanje pravnih sistemov drugih držav članic, k čemur bi lahko prispevale lokalne in regionalne oblasti tudi v okviru svojih mestnih in regionalnih partnerstev;

—

poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri uveljavljanju celovitega varstva podatkov, ki spoštuje temeljne pravice, ter njihovo posebno soodgovornost v okviru preprečevanja kriminala ter uresničevanja koncepta preprečevanja korupcije in organiziranega kriminala in boja proti njima z upravnim pristopom;

—

glede na socialno razsežnost vse bolj razširjenega preseljevanja zaradi revščine ponovno poudarja potrebo po evropski politiki priseljevanja in azila, ki je usklajena z regijami in lokalnimi oblastmi ter temelji na spoštovanju človekovih pravic, solidarnosti in skupni odgovornosti, zato bi pozdravil imenovanje evropskega odposlanca za preseljevanje, begunce in vključevanje v Evropskem parlamentu, ki bi obravnaval zlasti specifične probleme državljanov tretjih držav.

Poročevalec

:

Holger Poppenhäger (DE/PES), minister za pravosodje, svobodna dežela Turingija

Referenčni dokument

:

Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – Akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa

COM(2010) 171 konč.

1.

pozdravlja, da je Komisija v obliki akcijskega načrta hitro predložila obsežno agendo za izvajanje stockholmskega programa za območje svobode, varnosti in pravice. To omogoča sistematično in ciljno usmerjeno sodelovanje vseh vpletenih;

2.

pozdravlja cilj akcijskega načrta, da bo glavni poudarek na Evropi za ljudi, ki državljanom zagotavlja, da lahko v celoti uveljavljajo svoje pravice;

3.

znova poudarja, da je treba tudi pri oblikovanju varne Evrope nujno v celoti spoštovati temeljne pravice in svoboščine;

4.

opozarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti že danes pomembne pristojnosti za izvajanje teh pravic v praksi, zato meni, da bi morale biti v okviru upravljanja na več ravneh in ob upoštevanju načela subsidiarnosti v celoti vključene že v predzakonodajni proces;

5.

bo preučil možnost oblikovanja lastne podatkovne zbirke primerov dobre prakse lokalnih in regionalnih oblasti v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice.

6.

opozarja, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah priznava nedeljivost temeljnih pravic in svoboščin vsakega posameznika ne glede na njegovo državljanstvo ali status prebivanja, ter poudarja, da je popolno spoštovanje, varovanje in podpiranje teh pravic ena najpomembnejših nalog organov in institucij Evropske unije, držav članic, regionalnih parlamentov in vlad ter lokalnih izvoljenih predstavnikov in uradnikov;

7.

opozarja na pomembno vlogo pobud za boj proti izključenosti, rasizmu, antisemitizmu, ksenofobiji in homofobiji, katerih nosilke so zlasti lokalne in regionalne oblasti ter skupine civilne družbe;

8.

zahteva izboljšanje zaščite manjšin ter ranljivih skupin in oseb;

9.

poziva regije in občine, naj revidirajo svojo veljavno zakonodajo, vključno s statuti, ter nove pravne akte ob upoštevanju Listine in dogajanja glede evropske ustave, še posebej evropskih določb glede boja proti diskriminacijam;

10.

želi v okviru upravljanja na več ravneh in tesnega sodelovanja z Agencijo EU za temeljne pravice prispevati k živahni „kulturi temeljnih pravic“, zato prosi Komisijo, da tudi Odboru regij redno poroča, kako v skladu s postopki prispeva k dejanskemu spoštovanju temeljnih pravic;

11.

pozdravlja tristransko sodelovanje med Komisijo, Agencijo EU za temeljne pravice in OR, ki se je začelo leta 2009, ter predlaga poglobitev in razširitev tega sodelovanja.

12.

meni, da sta pravica do popolnoma prostega pretoka ljudi in aktivno politično sodelovanje državljanov glavna vidika evropskega državljanstva;

13.

ugotavlja, da so lokalne in regionalne oblasti kot raven, ki je najbližje državljanom, še posebej dolžne izvajati načela participacije, ki so določena v nacionalnih ustavah in regionalnih zakonodajah ter Lizbonski pogodbi;

14.

zato poziva k razmisleku o razširitvi volilnih pravic državljanov EU prek lokalne in evropske ravni;

15.

podpira prizadevanja, da se državljanom tretjih držav, ki zakonito bivajo v Uniji, glede na trajanje njihovega bivanja priznajo možnosti za participacijo na lokalni ravni;

16.

se strinja z Evropskim parlamentom, Komisijo in Evropskim svetom, da bo državljanska pobuda, opredeljena v Lizbonski pogodbi, prav tako okrepila demokratično legitimnost Unije;

17.

poudarja, da je širok dostop evropskih državljanov do informacij predpogoj za njihovo aktivno politično udeležbo; zato ceni omogočanje širokega dostopa do informacij tudi v državah članicah in prosi člane, naj se zavzemajo za to.

18.

je zadovoljen, da je Lizbonska pogodba omogočila prepoznavnost evropskega pravosodnega območja med državljani, in sicer s pomembnim napredkom na področju civilnega in kazenskega prava;

19.

poudarja, da je treba z izvajanjem načela vzajemnega priznavanja pravnih sistemov okrepiti medsebojno zaupanje, med drugim z uvedbo minimalnih standardov;

20.

zato meni, da k temu prispeva izmenjava sodnikov, javnih tožilcev in drugih zaposlenih v sodstvu, zlasti v okviru evropske pravosodne mreže, pa tudi v okviru mestnih in regionalnih partnerstev; zato bi bilo treba te izmenjave še bolj spodbujati;

21.

poziva, da se za nadaljnji razvoj evropske pravne kulture tudi intenzivno izmenjujejo izkušnje z alternativnimi oblikami sankcij na področju kazenskega prava, že uporabljanimi modeli, kakršno je alternativno reševanje sporov (Alternative Dispute Resolution – ADR), ter različnimi sistemi pravnega izobraževanja in usposabljanja;

22.

meni, da bi metoda „skupnega referenčnega okvira“ bistveno pripomogla k evropeizaciji zakonodaje in njenemu učinkovitejšemu izvajanju;

23.

zahteva, da se pri prihodnjih zakonodajnih aktih opravi ocena učinka, ki bi bila usmerjena v temeljne pravice, upoštevala pa bi tudi finančne, gospodarske in socialne posledice za regije.

24.

poudarja posebno odgovornost lokalnih in regionalnih oblasti za varnost ljudi, ki živijo na njihovem območju, in za razvoj evropske pravne kulture, ki temelji na človekovem dostojanstvu, svobodi, enakosti in solidarnosti ter je najpomembnejši preventivni ukrep proti rasizmu in ksenofobiji;

25.

izpostavlja osrednji pomen, ki ga ima pravica do združevanja, priznana v Listini temeljnih pravic, za demokratično skupnost, in hkrati izraža zaskrbljenost zaradi izkoriščanja te temeljne pravice v ksenofobne, rasistične in ekstremistične namene;

26.

zato meni, da je nujno treba okrepiti in izboljšati upravno sodelovanje ter izmenjavo informacij o dobrih praksah med pristojnimi organi, da se zagotovi svobodno izvajanje pravice do združevanja;

27.

pozdravlja napovedano izvajanje akcijskega načrta glede nasilne radikalizacije in poziva k razmisleku o uvedbi minimalnih evropskih standardov na področju kazenskih sankcij za ekstremistična politična dejanja;

28.

pozdravlja v akcijskem načrtu napovedano vrednotenje ukrepov držav članic za boj proti korupciji ter opozarja, da sta za to potrebni kultura upravljanja, ki je usmerjena v preventivo, in velika transparentnost upravnih postopkov;

29.

poudarja, tako kot evropski varuh osebnih podatkov, da je varovanje zasebnosti v globalni informacijski družbi izjemnega pomena. Zato je dosledna uporaba temeljne pravice do varstva podatkov neizogibna, tudi na področju kazenskega pregona, preprečevanja kriminala in mednarodnih odnosov;

30.

je mnenja, da je treba lokalne in regionalne oblasti zaradi njihovih izkušenj nenehno in zgodaj vključevati v nadaljnji razvoj varstva podatkov;

31.

pozdravlja napovedano revizijo Direktive 2006/24/ES o hrambi podatkov in domneva, da bo potekala tudi ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah;

32.

se strinja z namenom „digitalne agende“, da bi z zagotavljanjem varstva in varnosti podatkov – tudi pri sporazumih s tretjimi državami in ocenjevanju novih poslovnih modelov internetnega gospodarstva – krepili zaupanje ljudi v sodobno komunikacijsko tehnologijo ter s tem odpravili veliko oviro za njen razvoj;

33.

meni, da je treba kritično preučiti uporabo videonadzora, ki ga uporabljajo javni in zasebni upravljavci;

34.

opozarja na svoja mnenja o boju proti spolni zlorabi mladoletnikov, otroški pornografiji in trgovini z ljudmi ter o zaščiti mladoletnikov brez spremstva; zlasti opozarja na mnenje CdR 136/2006 fin in poudarja, da je treba v okviru izvajanja akcijskega načrta Komisije za mladoletnike brez spremstva oblikovati posebne instrumente financiranja, da se upošteva poseben položaj teh mladoletnikov ter regij, ki jih sprejemajo;

35.

poudarja, da je treba oceniti učinkovitost dosedanjih ukrepov EU za zaščito žrtev oz. njihovo izvajanje v okviru rednega poročanja, ki ga zahtevajo predpisi EU;

36.

glede na aktualne čezmejne podnebno pogojene naravne nesreče, kot so poplave in požari, ponavlja, da imajo lokalne in regionalne oblasti odločilno vlogo pri preprečevanju nevarnosti;

37.

opozarja na svojo zahtevo po uravnoteženem, celovitem pristopu Unije na področju civilne zaščite, ki bo državam članicam dal manevrski prostor za določitev lastnih prednostnih nalog;

38.

z zanimanjem pričakuje v akcijskem načrtu napovedano oceno instrumentov politike EU na področju civilne zaščite in sporočilo o okrepitvi zmogljivosti odzivanja EU na nesreče ter izrecno pozdravlja napovedane predloge o podaljšanju veljavnosti finančnega instrumenta za civilno zaščito;

39.

opozarja na pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti tudi pri preprečevanju kriminala ter zahteva njihovo zgodnjo udeležbo pri oceni delovanja Evropske mreže za preprečevanje kriminala, vzpostavitvi opazovalne skupine za preprečevanje kriminala ter konceptu za preprečevanje organiziranega kriminala in boj proti njemu z upravnim pristopom;

40.

poziva k posebni skrbnosti pri predlaganih ukrepih o kriminalni statistiki, da se zagotovi veljavnost teh podatkov.

41.

glede na socialno razsežnost vse bolj razširjenega preseljevanja zaradi revščine ponovno poudarja potrebo po evropski politiki priseljevanja in azila, ki je usklajena z regijami in lokalnimi oblastmi ter temelji na spoštovanju človekovih pravic, solidarnosti in odgovornosti;

42.

se strinja z Evropskim parlamentom, da sedanja podpora evropskim mejnim regijam ne zadostuje, zato poziva Komisijo, da v načrtovanem sporočilu o razvijanju solidarnosti znotraj EU predlaga tudi rešitve za solidarno porazdelitev beguncev in nujne ukrepe za razbremenitev prizadetih regij.

43.

pozdravlja politiko priseljevanja, ki se začne že v državah izvora, vendar upošteva tudi potrebe evropskega trga dela in demografski razvoj;

44.

zahteva usklajen pravni okvir o združitvi družine in meni, da je treba pri dodatnem poenostavljanju na področju sporazumov o odpravi vizumov ravnati premišljeno;

45.

načeloma pozdravlja v akcijskem načrtu napovedane ukrepe za trajnostno preprečevanje nezakonitega priseljevanja;

46.

poudarja, da predvideni ukrepi ne smejo spodkopati evropske in mednarodne zaščite beguncev;

47.

obžaluje, da Komisija v akcijskem načrtu v zvezi z usklajeno obravnavo oseb brez dovoljenja za bivanje ne napoveduje predlogov in pobud, ki bi upoštevali evropske temeljne pravice, ter pričakuje, da bodo interesi te skupine upoštevani tako v napovedani spremembi Direktive o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju kot tudi v Poročilu o Direktivi o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav;

48.

meni, da je treba programe ponovnega naseljevanja dosledno izvajati samo na prostovoljni osnovi in v skladu s cilji razvojnega sodelovanja ter da bi moralo vračanje voditi v trajnostno socialno vključevanje vračajočih se ljudi;

49.

obžaluje, da akcijski načrt zaenkrat ne predvideva izboljšanja pravic in dolžnosti oseb iz tretjih držav;

50.

poudarja, da je treba tudi na področju politike priseljevanja in azila upoštevati zahteve varstva podatkov pri ukrepih za varnost in izmenjavo podatkov, napovedanih v akcijskem načrtu, oziroma pri pregledu teh ukrepov;

51.

pozdravlja napovedane ukrepe za spodbujanje vključevanja ter poziva, da je treba Odbor regij zgodaj pritegniti k pripravi sporočila o agendi EU za vključevanje in k oblikovanju napovedanega mehanizma za usklajevanje;

52.

opozarja, da je treba pri napovedanih ukrepih v zvezi s statističnimi podatki upoštevati primerno razmerje med pridobivanjem spoznanj in s tem povezanimi stroški;

53.

bi pozdravil imenovanje evropskega odposlanca za preseljevanje, begunce in vključevanje v Evropskem parlamentu, ki bi obravnaval zlasti specifične probleme državljanov tretjih držav.

54.

poziva Evropski parlament in Svet, da čimprej oblikujeta primerljiva merila in izhodišča za odločanje na področju azila, napovedana v akcijskem načrtu;

55.

meni, da je vzdrževanje minimalnih standardov, ki izpolnjujejo zahteve temeljnih in človekovih pravic, pri nastanitvi prosilcev za azil enako pomembno kot pri predpisih o njihovi svobodi gibanja.

56.

je zadovoljen, da Lizbonska pogodba omogoča učinkovitejše oblikovanje zunanjih odnosov EU ob intenzivnejšem vključevanju ciljev na področju človekovih pravic in razvojnih ciljev;

57.

pozdravlja zagotovilo Komisije, da bo skupaj z visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je tudi podpredsednica Komisije, poskrbela za usklajenost med zunanjimi odnosi in zunanjo razsežnostjo pravosodja in notranjih zadev ter razvojnim sodelovanjem;

58.

z zadovoljstvom ugotavlja, da tudi akcijski načrt obravnava skupne interese v zvezi z zakonitim in nezakonitim preseljevanjem (priseljevanje, azil in sodelovanje na področju varovanja meja) ter upošteva boj proti terorizmu in kriminalu, geografsko pogojeno določanje prednostnih nalog pri posameznih temah, okvirne pogoje za izmenjavo informacij, jamstva za varstvo temeljnih in človekovih pravic, preglednost in prost dostop do informacij ter varstvo podatkov in s tem povezana pravna jamstva za državljane Unije in pripadnike tretjih držav;

59.

predlaga, da se v razpravo o temah, povezanih z zunanjo razsežnostjo območja svobode, varnosti in pravice, vključijo Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti, platforme vzhodnega partnerstva in druge tovrstne mreže;

60.

meni, da je nujno uporabiti ter okrepiti velik potencial lokalnih in regionalnih oblasti pri čezmejnem sodelovanju na področju območja svobode, varnosti in pravice, še posebej pri vprašanjih vključevanja priseljencev in prosilcev za azil;

61.

meni, da je tudi na tem področju potrebno redno ocenjevanje, da se zagotovi učinkovito in usklajeno izvajanje ukrepov te nove zunanje politike EU.