18.1.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 15/34

—

pozdravlja Evropski program za digitalne tehnologije, ki je ena od sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Splošni cilj programa za digitalne tehnologije je ustvariti trajnostne gospodarske in družbene koristi iz enotnega digitalnega trga na podlagi hitrih in ultrahitrih povezljivih aplikacij. Izvajanje programa za digitalne tehnologije je odvisno od prave mere ambicioznosti in zavezanosti, ki bosta Evropi omogočila postavitev novega gospodarskega modela, ki bo temeljil na znanju, nizkoogljičnem gospodarstvu in visoki stopnji zaposlenosti;

—

ugotavlja, da so priporočila v programu za digitalne tehnologije namenjena predvsem lokalnim in regionalnim oblastem, ki so lahko ključni spodbujevalci njegovega izvajanja. Prednostne naloge Evropskega programa za digitalne tehnologije na lokalni in regionalni ravni so predpogoj za kakovost življenja ter družbeno-gospodarske dejavnosti državljanov in bodo spodbujale učinkovitejše in posameznikom prilagojene javne storitve ter lokalna podjetja;

—

poudarja, da je digitalni enotni trg steber Evropskega programa za digitalne tehnologije, ki bo omogočil ustvarjanje rasti, uspešnosti in dinamičnosti vseevropskega trga za ustvarjanje in razširjanje zakonitih digitalnih vsebin in spletnih storitev, kakor tudi ponudil potrošnikom preprost, varen in prilagodljiv dostop do digitalnih vsebin in storitvenih trgov;

—

pozdravlja pobudo Komisije, da poenostavi prenos in upravljanje avtorskih pravic ter čezmejno izdajanje licenc, in sicer z izboljšanjem vodenja, preglednosti in vseevropskega licenciranja za spletno upravljanje s pravicami ter uvedbo pravnega okvira, ki bo v Evropi olajšal digitalizacijo in širjenje kulturnih del;

—

poudarja, da bo treba ob gradnji internetne infrastrukture in razvijanju storitev, ki jih bo omogočala ta infrastruktura, nujno poskrbeti za upoštevanje varnostnih zahtev na vseh ravneh, da se zagotovi čim višja stopnja zasebnosti in varstvo osebnih podatkov. V zvezi s tem je pomembno, da se preprečita vsakršen nepooblaščen dostop do osebnih informacij in oblikovanje profilov.

Poročevalec

:

Markku Markkula (FI/EPP), član mestnega sveta Espooja

Referenčni dokument

:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Evropska digitalna agenda

COM(2010) 245 konč.

1.

pozdravlja Evropski program za digitalne tehnologije, ki je ena od sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Splošni cilj programa za digitalne tehnologije je ustvariti trajnostne gospodarske in družbene koristi iz enotnega digitalnega trga na podlagi hitrih in ultrahitrih povezljivih aplikacij. Izvajanje programa za digitalne tehnologije je odvisno od prave mere ambicioznosti in zavezanosti, ki bosta Evropi omogočila postavitev novega gospodarskega modela, ki bo temeljil na znanju, nizkoogljičnem gospodarstvu in visoki stopnji zaposlenosti;

2.

ugotavlja, da so priporočila v programu za digitalne tehnologije namenjena predvsem lokalnim in regionalnim oblastem, ki so lahko ključni spodbujevalci njegovega izvajanja. Prednostne naloge Evropskega programa za digitalne tehnologije na lokalni in regionalni ravni so predpogoj za kakovost življenja ter družbeno-gospodarske dejavnosti državljanov in bodo spodbujale učinkovitejše in posameznikom prilagojene javne storitve ter lokalna podjetja;

3.

poudarja, da so izmed akterjev v javnem sektorju lokalne in regionalne oblasti najbližje navadnim ljudem in pristojne za storitve, ki najpomembneje vplivajo na blaginjo državljanov. Lokalne in regionalne oblasti morajo nujno razviti sposobnosti, da uporabijo nove tehnološke možnosti, zlasti ob upoštevanju gospodarske krize, spreminjajoče se demografske strukture in potreb ljudi. Lokalne in regionalne oblasti, z njimi povezane poslovne dejavnosti in tretji sektor imajo lahko z združenimi močmi najboljše možnosti za izkoriščanje inovacij. Ključnega pomena je učinkovitost prenosa znanja, ki ga ustvarjajo univerze in raziskovalna središča, na lokalno in regionalno raven;

4.

opozarja, da sam že od nekdaj poziva k naložbam v IKT, ki bodo zagotovile rast in razvoj novih podjetij, in meni, da lahko samo učinkovita uporaba IKT pospeši inovacije, ki prispevajo k odzivu na glavne družbenogospodarske izzive v Evropi;

5.

priznava, da spletne upravne storitve doslej v preveč primerih niso ponujale ničesar drugega kot zgolj prenos papirne birokracije na splet. EU in države članice morajo v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi oblastmi prevzeti pobudo in biti na čelu prizadevanj na evropski in nacionalni ravni za temeljitejše preoblikovanje upravnih postopkov in struktur z uporabo IKT, ki bo izboljšala pomen, kakovost in produktivnost dela javnih oblasti ter njihovo učinkovitost in zmanjšala upravna bremena za širšo javnost in podjetja;

6.

meni, da v sporočilu predstavljeni ukrepi v sedanji obliki ne sprožajo kakršnih koli pomislekov glede svoje skladnosti bodisi z načelom subsidiarnosti ali z načelom sorazmernosti; ob tem pa poudarja, da bi bilo treba regionalne in lokalne oblasti sistematično vključevati v zasnovo, izvajanje in upravljanje ukrepov za uresničevanje Evropskega programa za digitalne tehnologije (zlasti na področjih, kot so interoperabilnost in standardi, hitri in ultrahitri internetni dostop, izboljšanje digitalne pismenosti, sposobnosti, vključevanje in koristi za družbo EU, ki jih omogoča IKT, na primer v zvezi s storitvami e-uprave, podnebnimi spremembami in inteligentnimi prometnimi sistemi).

7.

pozdravlja cilj Evropskega programa za digitalne tehnologije, da Evropa postane motor pametne, trajnostne in vključujoče rasti na svetovnem prizorišču;

8.

opozarja na sklepe Sveta o Evropskem programu za digitalne tehnologije (seja Sveta za promet, telekomunikacije in energijo z dne 31. maja 2010) (1), v katerih je med drugim navedeno naslednje:

9.

se sklicuje na Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2010 o novi digitalni agendi za Evropo, ki pravi, da bo Evropa ugodnosti te digitalne revolucije lahko izkoristila zgolj, če bodo vanjo vključeni vsi državljani EU, ki bodo imeli moč, da v novi digitalni družbi polno sodelujejo in če bo človek v središču političnega delovanja, saj digitalne revolucije ne moremo več obravnavati kot evolucijo industrijske preteklosti, ampak prej kot proces temeljite preobrazbe (2);

10.

se zaveda, da je informacijska družba izjemen pospeševalec gospodarskega in družbenega napredka. Na potrebo po prehodu iz informacijske družbe v okolju prijazno družbo znanja lahko gledamo celo kot na neke vrste spremembo paradigme. Pomen Evropskega programa za digitalne tehnologije je mogoče ponazoriti z dejstvom, da je uspešno izvajanje te vodilne pobude predpogoj za uspeh drugih vodilnih pobud v okviru strategije Evropa 2020;

11.

priznava, da je kakovost družbe v veliki meri odvisna od njene zmožnosti, da zagotavlja resnično učenje in sodelovanje ter da proizvaja novo vizionarsko znanje. V tem primeru naša družba nalaga povsem nove zahteve v zvezi z delovnimi metodami, delovno kulturo, veljavnostjo informacij, medijsko pismenostjo itd.;

12.

ugotavlja, da digitalizacija in globalizacija izjemno hitro spreminjata poslovne procese. Študije OECD kažejo, da imajo IKT daljnosežne vplive na gospodarske rezultate in uspeh posameznih podjetij, zlasti v kombinaciji z naložbami v pridobivanje novih znanj, organizacijskimi spremembami, inovacijami in ustanavljanjem novih podjetij (3);

13.

poudarja, da izvajanje Evropskega programa za digitalne tehnologije ne moremo ločiti od razvoja vseživljenjskega učenja in človeškega kapitala ter od ukrepov, potrebnih za njuno spodbujanje. Ključ do uspeha leži v tem, kako dobro in v kakšnem obsegu po celotni EU je mogoče spodbujati delovne skupnosti in splošno javnost k dejavnemu sodelovanju pri ustvarjanju znatno bolj inovativne in produktivne Evrope. Za popoln uspeh je potrebna močna politična zavezanost na vseh ravneh (EU, države članice, lokalne in regionalne oblasti), ki bo podprla inovativne lokalne dejavnosti, podjetništvo, podjetja, ki iščejo možnosti za rast, in zlasti inovativne javne, podjetniške in partnerske pobude tretjega sektorja;

14.

poudarja, da sta sposobnost pospeševanja inovacijskih procesov in sposobnost hitrega uvajanja ključna dejavnika uspeha v mrežno povezanih družbah. To zahteva obsežnejšo primerjalno analizo in sodelovanje med regijami in mesti, da se bodo lahko z inovativnimi rešitvami spoprijeli z izzivi in uporabo najboljših praks prilagodili lokalnim okoliščinam in kulturam;

15.

poudarja, da bi morale biti odprtost, možnost ponovne uporabe in tehnološka nevtralnost glavne smernice pri razvoju javnih storitev.

16.

poudarja, da bi morala Evropa v celoti izkoristiti svoj potencial za razvoj storitev na področju IKT v javnem in zasebnem sektorju, da bi IKT tako bile sredstvo za izboljšanje storitev, ki jih zagotavljajo lokalne in regionalne oblasti na področjih, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje, javni red, varnost in socialne storitve. Javno-zasebna partnerstva z udeležbo lokalnih in regionalnih oblasti, ki jih spodbuja EU, in MSP, ki se ukvarjajo z razvojem IKT na področju javnih storitev, so lahko odlična podlaga za razvoj lokalnih sposobnosti in znanja v vsej EU (4);

17.

vnovič opozarja, da digitalni enotni trg ponuja ogromno priložnosti za evropske državljane, ne samo v njihovi vlogi strank, ampak tudi v vlogi podjetnikov in strokovnjakov v ustvarjalnih dejavnostih in drugih panogah;

18.

opozarja na dejstvo, da izvajanje Evropskega programa za digitalne tehnologije zahteva veliko spremembo miselnega vzorca na evropski ravni: pripravljenost za horizontalen in večdisciplinaren način dela, ki premošča tradicionalne omejitve, odpravlja ozkosrčno razmišljanje in preoblikuje miselnost v smeri sodelovanja. Zaželenega učinka ni mogoče doseči z običajnimi razvojnimi projekti. Eden od načinov za doseganje potrebnih sprememb se ponuja v obliki velikih inovativnih projektov, ki temeljijo na vrhunskem evropskem strokovnem znanju z vključitvijo vseh zainteresiranih akterjev. Posebno pozornost je treba nameniti razširjanju in prenosu projektnih rezultatov na lokalni ravni;

19.

poudarja dejstvo, da Evropa potrebuje več v uporabnika usmerjenih raziskav in inovacij za potrebe vsakdanjega življenja. Živi laboratoriji kot platforma za sodelovanje med univerzami in gospodarstvom so vseevropski koncept, ki ga je treba še naprej razvijati z vključevanjem končnih uporabnikov. Dobro delujoči storitveni procesi omogočajo uporabnikom, da aktivno sodelujejo v raziskavah in inovacijah, in spodbujajo vse akterje, da se vključijo v proces nenehnega učenja. To lahko ima močan pozitiven vpliv pri prenovi storitvenih procesov na lokalni ravni in krepitvi regionalnega sodelovanja. Izvajanje digitalne agende bi moralo biti povezano s spodbudami za lokalne in regionalne oblasti ter univerze, da sodelujejo pri razvoju nujnih živih laboratorijev;

20.

poudarja, da visokokakovostni širokopasovni dostop po zmernih cenah lahko poveča kakovost življenja državljanov in kakovost storitev, ki jih zagotavljajo lokalne in regionalne oblasti, hkrati pa mikro-, malim in srednjim podjetjem pomaga pri ponujanju izdelkov v prodajo. Predvidevamo lahko, da bodo imele od večjega in hitrejšega dostopa do širokopasovnih storitev veliko korist predvsem regije in skupnosti, ki so oddaljene od središč, zlasti najbolj obrobne (5);

21.

poziva mesta in regije, naj sodelujejo pri doseganju kritične mase, ki je potrebna za nove inovativne rešitve. EU in države članice bi morale ustvariti ugodne pogoje za nove vrste predkomercialnega naročanja, s čimer bi povečale pripravljenost javnega sektorja za uvajanje tako postopnih kot korenitih inovacij. Energetska učinkovitost in inteligentni promet sta primera področij, na katerih so potrebne nove korenite spremembe v podporo lokalnim aplikacijam;

22.

poudarja, da sta upravljanje pozidanega okolja in načrtovanje mest sektorja z velikim vplivom na lokalno gospodarstvo, kakor tudi na kakovost življenjskega okolja. Novosti na področju upravljanja informacij lahko ključno prispevajo k vzpostavljanju novega ambicioznega podnebnega režima, ki je bil zastavljen kot cilj. Informacijsko modeliranje zgradb (Building Information Modelling) se aktivno uporablja pri upravljanju objektov kot digitalna predstavitev fizičnih in funkcionalnih lastnosti določenega objekta. Koncepte informacijskega modeliranja zgradb bi bilo treba razširiti na regionalno in mestno načrtovanje. Tako bi lahko služilo kot vir skupnega znanja za določeno območje in zanesljiva podlaga za analizo življenjskega cikla, uporabniško voden razvoj poslovnih procesov in odločanje, ki ustvarja novo vrednost.

23.

poudarja, da je digitalni enotni trg steber Evropskega programa za digitalne tehnologije, ki bo omogočil ustvarjanje rasti, uspešnosti in dinamičnosti vseevropskega trga za ustvarjanje in razširjanje zakonitih digitalnih vsebin in spletnih storitev, kakor tudi ponudil potrošnikom preprost, varen in prilagodljiv dostop do digitalnih vsebin in storitvenih trgov;

24.

poudarja, da odprtje dostopa do informacij javnega sektorja prinaša koristi družbi kot celoti. Razvoj novih praks z uporabo povezanih odprtih podatkov je korak naprej k storitvenim procesom, usmerjenim v uporabnika.. Druge koristi se lahko pokažejo v obliki inovativnih storitev, novih poslovnih modelov in večje učinkovitosti javnega sektorja, zaradi česar Obor pozdravlja revizijo Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja;

25.

pozdravlja ustanovitev Europeane, evropske spletne knjižnice, muzeja in arhiva, katere namen je zagotoviti dostop do evropske kulturne in znanstvene dediščine na internetu za vse (6). Dostopnost evropske kulturne dediščine je eden od ključnih instrumentov pri spodbujanju razumevanja kulturne raznolikosti, povezovanju in združevanju ljudi v večjezični, večkulturni Evropi ter povečevanju gospodarskega potenciala na področjih, kot sta turizem in učenje;

26.

opozarja na dejstvo, da je pomanjkanje skupnih evropskih standardov za elektronska sporočila za e-trgovino, zlasti izdajanje računov, ena največjih tehničnih ovir pri uresničevanju delujočega digitalnega enotnega trga;

27.

podpira predlog, da se opravi pregled direktive o e-podpisu in zagotovi pravni okvir za čezmejno priznavanje in povezljivost varnih sistemov za elektronsko preverjanje verodostojnosti;

28.

pozdravlja pobudo Komisije, da poenostavi prenos in upravljanje avtorskih pravic ter čezmejno izdajanje licenc, in sicer z izboljšanjem vodenja, preglednosti in vseevropskega licenciranja za spletno upravljanje s pravicami ter uvedbo pravnega okvira, ki bo v Evropi olajšal digitalizacijo in širjenje kulturnih del;

29.

poudarja potrebo po ravnovesju med pravicami uporabnikov in pravicami intelektualne lastnine. Ukrepi za zaščito pravic intelektualne lastnine ne bi smeli omejevati pravic uporabnikov do proste uporabe digitalnih vsebin, kakršne imajo pri uporabi vsebine v analogni obliki. Omejene ne bi smele biti niti pravice državljanov do dostopanja do spletnih vsebin ali izražanja mnenja s filtriranjem vsebin ali zavračanjem dostopa do omrežja v interesu zaščite pravic intelektualne lastnine.

30.

pozdravlja predlog, da se reformirajo pravila o izvajanju standardov IKT v Evropi in tako omogoči uporaba nekaterih standardov forumov in konzorcijev IKT, ter upa, da bo Komisija pripravila delovno opredelitev standardov, ne glede na to, ali bodo ti imenovani odprti standardi ali odprte specifikacije;

31.

se strinja, da bi morale države članice izpolniti zaveze v zvezi z interoperabilnostjo in standardi, določene v ministrskih deklaracijah iz Malmöja in Granade, zlasti glede odprtih standardov in specifikacij;

32.

poudarja, da bi se morale lokalne in regionalne oblasti vključiti v široko in aktivno sodelovanje za izboljšanje interoperabilnosti javnih uprav in povečanje učinkovitosti izvajanja javnih storitev (7).

33.

poudarja, da nove platforme, ki temeljijo na sodelovanju, in interaktivna omrežja, ki ponujajo soustvarjanje (WEB 2.0 in nadaljnje različice), v katerih uporabniki postajajo aktivni udeleženci ter proizvajalci in potrošniki v enem, odpirajo enkratno priložnost za razvoj ustvarjalnosti evropskih državljanov. V zvezi s tem je nujno treba ustvariti okolje ter kulturo odprtosti in zaupanja, ki spodbuja ta razvoj;

34.

poudarja, da bo treba ob gradnji internetne infrastrukture in razvijanju storitev, ki jih bo omogočala ta infrastruktura, nujno poskrbeti za upoštevanje varnostnih zahtev na vseh ravneh, da se zagotovi čim višja stopnja zasebnosti in varstvo osebnih podatkov. V zvezi s tem je pomembno, da se preprečita vsakršen nepooblaščen dostop do osebnih informacij in oblikovanje profilov (8);

35.

poziva k obsežnemu usposabljanju za vse zaposlene, še posebej na tehničnem področju (npr. omrežja, sistemi, varnost, zasebnost itd.), za osebje, neposredno vpleteno v varnostne postopke, ki zahtevajo različne metodologije, ter osebje, ki na splošno ali posredno sodeluje pri inovacijskih in modernizacijskih procesih (npr. pri tečajih digitalne pismenosti za potrošnike) pri vprašanjih, povezanih z zaupanjem in varnostjo;

36.

odločno poudarja odgovornost ustvarjalcev vsebin in dejstvo, da se je treba proti nezakoniti vsebini in škodljivemu vedenju bojevati brez omejevanja prostega pretoka informacij (filtriranje vsebin, ki ga uporablja več držav članic, preprečuje dostop tudi do vsebin, pri katerih to ni bilo načrtovano, in običajno ni pregleden in odgovoren proces) Najti je treba načine, da se zaščitijo zlasti ranljivi uporabniki. Podobno je treba najti načine za nadzor škodljivih vsebin in za njihovo odstranitev z interneta že pri njihovem viru.

37.

vnovič poudarja ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri zagotavljanju cenovno ugodnega dostopa do širokopasovnih povezav na primer na področjih, kjer samo tržni mehanizmi ne zadoščajo, vodenju pilotnih projektov pri odpravljanju širokopasovne vrzeli in pri razvijanju novega pristopa, ki bo javne spletne storitve usmeril k državljanom (9);

38.

predlaga, da bi morali financiranje in drugi podporni ukrepi dajati prednost vzpostavljanju širokopasovnih omrežij z odprtim dostopom, ki temeljijo na horizontalno zgrajeni omrežni arhitekturi in poslovnem modelu, ki ločuje fizični dostop do omrežja od zagotavljanja storitev. Obstoječa omrežja, zasnovana na optičnih vlaknih, bi morala biti odprta za konkurenco;

39.

ponovno poudarja, da je treba učinkovito infrastrukturo informativne družbe zagotoviti za vse prebivalstvo, ne glede na to, kje ljudje živijo. Hitre in operativno zanesljive komunikacijske povezave, ki jih dopolnjujejo učinkovite brezžične mobilne storitve, imajo ključno vlogo pri spodbujanju regionalne konkurenčnosti, dostopnosti in enakosti ljudi;

40.

poudarja pomen zagotavljanja razpoložljivosti radijskega spektra za brezžične širokopasovne storitve na oddaljenih in redko poseljenih območjih in pozdravlja zavezanost Komisije, da usklajuje tehnične in ureditvene pogoje, ki se nanašajo na uporabo spektra, ter uskladi pasove radijskega spektra in tako ustvari ekonomije obsega na trgih opreme, s čimer bo potrošnikom omogočena uporaba enake opreme in izkoriščanje enakih storitev po vsej EU.

41.

se zaveda, da je v teku preoblikovanje izobraževalnega sistema, ki ga je treba spremeniti, v nekaterih primerih tudi korenito. Naloga izobraževanja ni več zagotavljati ogromno količino informacij. Namesto tega je bistvo izobraževanja učiti, kako se učiti, tj. pomagati ljudem, da izboljšajo svoje učne sposobnosti in jim tako omogočiti, da sami pridobivajo in obdelujejo informacije. Pri tem ima ključno vlogo digitalna pismenost;

42.

poudarja, da je eden glavnih ciljev Evropskega programa za digitalne tehnologije spodbujati dostopnost in uporabnost javnih informacij in e-storitev. Evropski program za digitalne tehnologije bi moral biti spodbujevalec polnega vključevanja IKT v izobraževanje in usposabljanje. Digitalna pismenost, e-znanja in e-sposobnosti zahtevajo posebne dejavnosti in učinkovita učna okolja, ki so na voljo vsem;

43.

meni, da ima oblikovanje mehanizmov za izmenjavo e-sposobnosti v Evropi potencial, da vključi in preusposobi številne skupine javnosti, ki jim obstoječe komercialne ali akademske zmogljivosti za pridobivanje e-sposobnosti namenjajo le malo pozornosti. Informacijsko-tehnološko podprte možnosti za fleksibilne ureditve dela in delo na daljavo ponujajo velik potencial za nove načine zaposlovanja za te skupine državljanov. Tovrstne pobude bodo zahtevale oblikovanje javno-zasebnih partnerstev, zlasti ker je treba komercialne storitve in ponudbe za vključevanje v proces učenja posebej prilagoditi potrebam posameznih skupin;

44.

poudarja, da bodo morali evropski vodilni regionalni in lokalni akterji pri premagovanju izzivov, ki jih prinaša staranje prebivalstva, uporabiti nove sistemske rešitve, podprte z IKT in poziva k inovativnim konceptom za Evropo, podprtim z IKT, da bi bili sposobni prevzeti vodilno vlogo na področju aktivnega staranja v digitaliziranem svetu;

45.

poudarja, da so knjižnice koristno in učinkovito informacijsko sredstvo, ki splošni javnosti zagotavlja celovite informacijske storitve ne glede na družbeni status. Najboljša evropska praksa se odraža v primerih, kadar se knjižnice razvijejo kot digitalna središča, ki ponujajo kulturne in informacijske storitve, in so umeščene v okoljih, ki jih ljudje vsakodnevno obiskujejo, na primer v nakupovalnih središčih. V zvezi s tem vsebine novih storitev in digitalnih medijev ne smejo biti zasnovane samo na podlagi ekonomskih dejavnikov, temveč jih je treba razvijati glede na socialne in kulturne potrebe;

46.

poudarja, da je za učinkovito izvajanje treba upoštevati dejstvo, da sektor kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti daje vsebine za IKT in tako prispeva k njihovemu nadaljnjemu razvoju. Program za digitalne tehnologije je nujno potreben za odpiranje potenciala teh sektorjev in oblikovanje enotnega in varnega trga za kulturne in ustvarjalne spletne vsebine in storitve. Za boljše izkoriščanje kulturne dediščine Evrope je treba dejavno podpreti njeno digitalizacijo.

47.

priporoča, da se na vrh seznama prednostnih nalog uvrsti razvoj konceptov s podporo IKT in načinov razširjanja ter uvajanja raziskovalno-razvojnih rezultatov v procese vsakdanjega življenja. Dober primer tovrstnih dejavnosti je program za konkurenčnost in inovacije, ki je odlična platforma za spodbujanje uvajanja prihodnjih internetnih aplikacij. Program za konkurenčnost in inovacije bi bilo treba okrepiti z bistvenimi dodatnimi sredstvi za širjenje in izvajanje rezultatov uspešnih projektov na lokalni in regionalni ravni;

48.

meni, da je uporaba metod digitalne tehnologije kot sredstev za spodbujanje vključevanja državljanov pomembna. Tako bi bilo treba na primer vzpostaviti digitalno razpravo in delovna okolja na lokalni in regionalni ravni, v okviru katerih bi lahko državljani sodelovali v razvoju vsakodnevnih storitev, ki so jim blizu;

49.

poudarja dejstvo, da ima Evropski program za digitalne tehnologije ogromen potencial, da regije in občine spodbudi k reformi storitvenih in proizvodnih procesov v okviru evropskega sodelovanja. Regije in občine iz vse Evrope bi morale prenoviti svoje strukture, delovne metode in procese na podlagi primerjalne analize in sodelovanja druga z drugo ter z univerzami in podjetji. Poleg tega bi sodelovanje in financiranje na ravni EU omogočilo drznejše delovanje v smislu prevzemanja tveganja. EU mora sprejeti nov usmerjen pristop, ki bo temeljil na dejstvu, da so nekatere lokalne in regionalne oblasti pionirji, aktivni raziskovalci, preizkuševalci in nosilci odločanja, ki razvijajo nove rešitve za prihodnost v korist vseh nas;

50.

odločno poudarja pomen prenove storitvenih procesov tako v javnem kot v zasebnem sektorju, da se požanjejo koristi, ki jih prinaša preoblikovanje procesov, podprto z IKT. Za pospešitev elektronskega izdajanja računov in elektronskega preverjanja identitete so potrebni akterji, ki bodo prevzeli pobudo, sodelovanje in standardizacija.

51.

poudarja pomen Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) in priznava, da so njegove tematske prednostne naloge – prihodnja informacijsko-komunikacijska družba, podnebne spremembe in trajnostna energija – ključnega pomena za strategijo Evropa 2020. EIT ima lahko praktične učinke na lokalno in regionalno raven pri razvoju in spodbujanju novih konceptov in novih praks za regionalno in lokalno inovativnost. To od nekaterih lokalnih in regionalnih oblasti zahteva pripravljenost, da se v zadostni meri posvetijo razvoju svojih lastnih regij, da te postanejo mesta preizkušanja dejavnosti EIT in živih laboratorijev, kjer različne skupine državljanov in skupnosti dajejo aktivne, k uporabniku usmerjene prispevke;

52.

poudarja, da lahko celo majhne ustanove na lokalni in regionalni ravni ustvarjajo znanje mednarodnega pomena na ozko specializiranih področjih, zlasti če so sestavni del mednarodnih povezav in če sodelujejo s podjetji, ki temeljijo na znanju (10);

53.

spodbuja Komisijo, da nadalje razvija koncept trikotnika znanja in koncept živih laboratorijev, ki povečujeta sinergije med različnimi dejavnostmi, sta izjemno ustrezna pri obravnavi izzivov, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju, ter pri reševanju problemov, pri katerih je regionalna razsežnost samoumevni sestavni del;

54.

potrjuje, da so lokalne in regionalne oblasti pripravljene prevzeti čedalje aktivnejšo vlogo pri spodbujanju praktične uporabe rezultatov znanstvene, tehnološke in inovacijske politike, pod pogojem, da se sprejme skupen pristop v okviru vseh programov in projektov EU, po katerem bi morala biti ključni merili za financiranje pregled obstoječega vrhunskega globalnega znanja na področju projekta in njegova učinkovita uporaba;

55.

predlaga, da se izkušnje na področju inovativnosti, ki izhajajo iz neposrednih odnosov med univerzami in industrijo, učinkovito uporabijo, da se tako okrepi potrebna široka baza strokovnjakov po vsej Evropi.

56.

se strinja, da je treba na podlagi modela, ki vključuje več interesnih skupin, spodbujati internacionalizacijo internetnega upravljanja in svetovno sodelovanje, da se ohrani stabilnost interneta, ter pritrjuje nameri Komisije, da podpre nadaljnje delovanje foruma o upravljanju interneta po letu 2010.

57.

kot predstavnik lokalnih in regionalnih oblasti in telo, ki je v tesnem stiku z najnovejšimi dosežki in dobrimi praksami na področju digitalizacije v Evropi, meni da bi moral imeti skupaj z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ter združenji, ki jih zastopajo, proaktivno vlogo v ciklusu upravljanja Evropskega programa za digitalne tehnologije (na primer v skupinah strokovnjakov in pri letnem zboru za digitalne tehnologije). Lokalne in regionalne oblasti ter združenja, ki jih zastopajo, bi morale imeti vidno in pomembno vlogo;

58.

opozarja, da je program za digitalne tehnologije ključnega pomena za uspeh drugih vodilnih pobud. Zato je treba obseg sodelovanja, ki medsektorsko zajema različne generalne direktorate in programe, znatno povečati, financiranje za izvajanje programa za digitalne tehnologije pa je treba usmerjati prek obstoječih programov.