(1)

Evropska unija nima usklajenih določb ali enotne prakse za označevanje porekla v Uniji, razen v posebnih primerih na kmetijskem področju.

(2)

To uredbo je treba uporabljati za uvožene industrijske izdelke, razen za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupnih tržnih ureditvah za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (2) in razen za živila iz člena 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (3).

(3)

Danes številna podjetja v Uniji že prostovoljno označujejo poreklo blaga.

(4)

Zaradi pomanjkanja predpisov Uniji in razlik med veljavnimi sistemi v državah članicah glede navajanja porekla države za določene izdelke, pa številni izdelki določenih sektorjev, ki se uvozijo iz tretjih držav in porazdelijo po trgu Unije, niso opremljeni z informacijami o državi porekla ali pa so te informacije zavajajoče. Zaradi teh razlik se uvozni promet iz tretjih držav preusmerja na posebna vstopna mesta v Uniji, ki najbolj ustrezajo državi izvoznici.

(5)

Izidi splošnega posvetovanja Komisije z zainteresiranimi stranmi (ki so vključevali industrijo, uvoznike, združenja potrošnikov, sindikate) o možnem oblikovanju uredbe EU o označevanju porekla blaga kaže, da je zavedanje potrošnikov v Uniji o pomenu označevanja porekla njim v vednost zaradi varnosti in socialnih ter okoljskih vprašanj na splošno na visoki ravni.

(6)

Ureditev Unije o označevanju porekla državljani dojemajo kot tesno povezano z zaščito njihovega zdravja in varnosti.

(7)

V lizbonski agendi si je EU zadala cilj, da okrepi gospodarstvo Unije, tako da med drugim izboljša konkurenčnost industrije Unije v svetovnem gospodarstvu, strategija EU 2020 pa mora graditi na tej potrebi po izboljšanju konkurenčnosti; za nekatere kategorije potrošniškega blaga je konkurenčnost v dejstvu, da je njihova proizvodnja v EU povezana s slovesom kakovosti in visokih proizvodnih standardov.

(8)

Pravila Unije o označevanju porekla bi okrepila konkurenčnost podjetij v Uniji in celotnega gospodarstva Unije ter bi omogočila državljanom in potrošnikom, da sprejemajo preudarne odločitve.

(9)

Nekatere glavne trgovinske partnerice EU so na podlagi svojih izkušenj izpostavile gospodarski pomen, ki ga ima označevanja porekla blaga za izbiro potrošnika in trgovino, in sprejele zahteve za obvezno označevanje porekla blaga. Izvozniki v Uniji morajo te zahteve izpolnjevati in izdelke, ki jih želijo na te trge izvoziti, označiti s poreklom blaga.

(10)

V številnih primerih je prišlo do zdravstvenih in varnostnih nezgod zaradi izdelkov, uvoženih v EU iz tretjih držav. Jasna navedba porekla bi državljanom EU dala več informacij in večji nadzor nad njihovo izbiro ter bi jih tako zaščitila pred tem, da bi nevede kupili proizvode morebitne dvomljive kakovosti.

(11)

Carinski organi držav članic bi morali izvajati preglede in nadzor na meji glede izvrševanja te uredbe z enotnim usklajenim postopkom, da se zmanjša upravno breme.

(12)

Da se zagotovi učinkovitost te uredbe in njeno majhno upravno breme ter hkrati podjetjem v Uniji omogoči največja možna prilagodljivost, bi morala biti uredba usklajena z veljavnimi svetovnimi sistemi označevanja porekla „izdelano v“.

(13)

Da bi Uniji zagotovili enake pogoje kot jih imajo njihove trgovinske partnerice, bi bilo treba uvesti enakovredno zakonodajo, ki bo prispevala tudi k preprečevanju označevanja nekaterega uvoženega blaga z napačnimi ali zavajajočimi navedbami porekla blaga.

(14)

V skladu z Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (4) lahko potrošniki dodajo informaciji o geografskem poreklu blaga še informacijo o tržni vrednosti. V skladu z navedeno direktivo se, kadar potrošnik na podlagi napačne ali zavajajoče informacije o geografskem poreklu kupi izdelek, ki ga sicer ne bi kupil, to lahko šteje za nepošteno poslovno prakso. Navedena direktiva ne določa, da so informacije o geografskem poreklu blaga obvezne, niti ne opredeli pojma porekla.

(15)

Sistem označevanja porekla bi omogočil potrošnikom, da identificirajo izdelke s socialnimi, okoljskimi in varnostnimi standardi, ki so običajno povezani z državo porekla.

(16)

Z oblikovanjem skupne opredelitve pojma porekla za namene označevanja, pravil označevanja in skupnih pravil o kontrolah bi zagotovili enake pogoje, potrošnikom olajšali izbiro v zadevnih sektorjih in prispevali k preprečevanju pojavljanja oznak z zavajajočim poreklom blaga.

(17)

Z uvedbo oznake porekla lahko od zahtevnih standardov Unije pridobi industrija Unije, zlasti mala in srednja podjetja , ki si pogosto resnično prizadevajo za kakovost svojih izdelkov in tudi ohranjajo tradicionalna in obrtniška delovna mesta ter metode proizvodnje, vendar so tudi zelo izpostavljena svetovni konkurenci, ki nima pravil za razlikovanje med metodami proizvodnje . Uvedba oznake porekla bo pripomogla tudi k ohranjanju dobrega ugleda industrije Unije, saj mu napačne oznake porekla blaga škodujejo. Večja transparentnost in obveščanje potrošnikov o poreklu blaga bosta torej prispevala k uresničevanju ciljev lizbonske agende in strategije EU 2020 .

(18)

Člen IX Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT) 1994 predvideva, da lahko članice STO sprejmejo in izvajajo zakonodajo in predpise o označevanju porekla uvoženega blaga, zlasti da bi zaščitile potrošnike pred zavajajočimi oznakami ali zlorabo porekla blaga.

(19)

Pravila o označevanju porekla zagotavljajo tudi učinkovito zaščito proti ponarejanju in nepošteni konkurenci, kar prispeva k učinkovitosti Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice (5), kar zagotavlja dodaten in pomemben instrument za zaščito in uveljavljanje proizvodnje Unije.

(20)

V okviru sporazumov med Evropsko skupnostjo ▐, Turčijo in pogodbenicami Sporazuma EGP je treba izdelke s poreklom iz teh držav izvzeti iz področja uporabe te uredbe.

(21)

Nepreferencialna pravila o poreklu blaga Unije so določena v Uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (6) in njegovih izvedbenih določbah v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (7). Pri določanju porekla uvoženega blaga za namene te uredbe se je priporočljivo opreti na ta pravila o poreklu blaga. Uporaba koncepta, ki ga trgovinski subjekti in uprave že dobro poznajo, naj bi olajšala njegovo uvedbo in izvajanje. Nepreferencialna pravila o poreklu blaga je treba uporabljati za namene nepreferencialne trgovinske politike. Treba se je izogniti podvajanju deklaracij in dokumentacije.

(22)

Da bi razbremenili industrijo, trgovino in upravo, bi moralo biti označevanje porekla blaga obvezno za tiste sektorje, za katere je Komisija na podlagi posvetovanja ugotovila, da zanje obstaja dodana vrednost. ▐ Treba je opredeliti ▐ izvzetje iz označevanja porekla blaga za določene izdelke zaradi tehničnih ▐ razlogov ali kadar za namene te uredbe označevanje porekla blaga ni potrebno. To velja zlasti za nekatere surovine ali zadevno blago, ki bi se zaradi označevanja porekla poškodovalo.

(23)

Poleg tega je treba predvideti izmenjavo podatkov o poreklu blaga, ki jih med kontrolami pridobijo ali preverijo pristojni organi, vključno z organi in osebami in organizacijami, ki so jih države članice pooblastile za izvajanje v skladu z Direktivo 2005/29/ES. Upoštevati je treba varstvo osebnih podatkov, zaščito trgovske in industrijske tajnosti ter poklicno in upravno zaupnost.

(24)

V skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) se pravila in splošna načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, vnaprej določijo z uredbo, sprejeto po rednem zakonodajnem postopku. Do sprejetja te nove uredbe se še naprej uporabljajo določbe Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8) , razen regulativnega postopka s pregledom, ki se ne uporablja .

(25)

Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU, da določi primere, v katerih se s podatki o poreklu blaga označi samo blago namesto embalaža, oziroma v katerih blaga zaradi tehničnih razlogov ni mogoče ali ni treba označiti, kot tudi ukrepa za določitev drugih pravil, ki so lahko potrebna, kadar se ugotovi, da blago ni v skladu s to uredbo, oziroma posodobi Prilogo k tej uredbi, kadar se je spremenila ocena o tem, ali je za poseben sektor potrebna oznaka o poreklu blaga.

(26)

V okviru omejitev, določenih v skladu z oprostitvijo carinskih dajatev, je iz uporabe te uredbe izvzeto blago v osebni prtljagi potnikov za osebno uporabo in blago, za katerega se predpostavlja, da ni del komercialnega prometa. Treba je predvideti, da se lahko tudi druge primere, ki jih zajema Uredba Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (kodificirana različica) (9), z izvedbenimi določbami izvzame iz področja uporabe te uredbe –

—

določi natančno obliko in načine označevanja porekla blaga;

—

oblikuje seznam pogojev v vseh uradnih jezikih Evropske unije, da ima blago poreklo v državi, navedeni na oznaki;

—

določi primere, v katerih seznam uporabljenih kratic nedvoumno navaja državo porekla in se lahko uporabi za namene te uredbe;

—

določi primere, v katerih blago zaradi tehničnih ▐ razlogov ni mogoče ali ni treba označiti;

—

določi druga pravila, ki so lahko potrebna, kadar se ugotovi, da blago ni v skladu s to uredbo;

—

posodobi prilogo k tej uredbi, kadar se je spremenila ocena o tem, ali je za poseben sektor potrebna oznaka o poreklu blaga.

—

ni označeno z oznako o poreklu blaga;

—

oznaka o poreklu blaga ni skladna s poreklom blaga;

—

je bila oznaka o poreklu blaga spremenjena ali odstranjena ali se je vanjo kakor koli posegalo, razen kadar je v skladu z odstavkom 3 tega člena potreben popravek.