16.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 223/3

1.

Smernice Komisije o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (1) pojasnjujejo splošni pristop Komisije v zvezi z državno regionalno pomočjo. V skladu s pogoji iz Smernic o državni regionalni pomoči in ne glede na negativne učinke, ki jih državna regionalna pomoč lahko ima na trgovino in konkurenco, lahko Komisija šteje kot združljivo s skupnim trgom državno pomoč, ki je dodeljena za spodbujanje gospodarskega razvoja nekaterih prikrajšanih regij v Evropski uniji.

2.

Na splošno Smernice o državni regionalni pomoči upoštevajo sorazmerno resnost problemov, ki vplivajo na razvoj zadevnih regij, z uvedbo posebnih zgornjih mej regionalne pomoči. Te najvišje intenzivnosti pomoči so razdeljene v stopnje od 10 % do 50 % upravičenih stroškov, ki temeljijo zlasti na BDP na prebivalca zadevnih regij, vendar državam članicam omogočajo tudi neko stopnjo prožnosti, da upoštevajo lokalne pogoje. Karte regionalnih pomoči za vsako državo članico so objavljene na spletni strani Europa (2). Te v stopnje razdeljene intenzivnosti pomoči v bistvu odražajo tehtanje Komisije med možnimi pozitivnimi učinki regionalne pomoči za naložbe na eni strani, zlasti v smislu spodbujanja kohezije s privabljanjem naložb na prikrajšana območja, in omejevanjem možnih negativnih učinkov, ki jih dodelitev takšne pomoči posameznim podjetjem lahko ima, na primer negativnih učinkov na druge gospodarske subjekte in regije, katerih relativna konkurenčna prednost je ustrezno zmanjšana, na drugi strani.

3.

Velik naložbeni projekt je začetna naložba z upravičenimi odhodki nad 50 milijonov EUR (3). Na velike naložbene projekte manj vplivajo razvojni problemi, značilni za prikrajšana območja, kot pa naložbeni projekti manjšega obsega. Obstaja povečana nevarnost, da bodo veliki naložbeni projekti vplivali na trgovino, in s tem tudi nevarnost močnejšega učinka izkrivljanja v primerjavi s konkurenti iz drugih regij. V zvezi s temi projekti obstaja tudi nevarnost, da znesek pomoči presega najmanjšo vrednost, ki je potrebna za izravnavo regionalne prikrajšanosti, in nevarnost, da bi državna pomoč za te projekte povzročila nasprotne učinke, kot so neučinkovita izbira lokacije, večje izkrivljanje konkurence in, ker je pomoč drag transfer od davkoplačevalcev do prejemnikov pomoči, neto izgube blaginje, tj. presežek stroškov pomoči nad koristmi potrošnikov in proizvajalcev.

4.

Smernice o državni regionalni pomoči določajo posebna pravila o regionalni pomoči za velike naložbene projekte (4). Smernice o državni regionalni pomoči zagotavljajo samodejno in postopno znižanje zgornjih mej regionalne pomoči za te velike naložbene projekte, da se omeji izkrivljanje konkurence na raven, za katero se lahko na splošno pričakuje, da jo bodo izravnale njihove koristi za razvoj zadevnih regij (5).

5.

Poleg tega morajo države članice posamično priglasiti vsako pomoč za naložbene projekte, če je načrtovana pomoč višja kot najvišji dovoljen znesek pomoči, ki jo lahko prejme naložba z upravičenimi odhodki v višini 100 milijonov EUR v skladu z veljavnimi pravili (pragovi za priglasitev) (6). Za te priglašene primere Komisija preverja zlasti intenzivnosti pomoči, združljivost s splošnimi merili Smernic o državni regionalni pomoči in ali priglašena naložba predstavlja občutno povečanje zmogljivosti proizvodnje, medtem ko se hkrati odziva na slabo delujoč ali celo nazadujoč trg ali pomaga podjetjem z visokimi tržnimi deleži.

6.

Kljub samodejnemu zniževanju bi lahko nekateri visoki zneski regionalne pomoči za velike naložbene projekte še vedno pomembno vplivale na trgovino in povzročile bistveno izkrivljanje konkurence. Zato je bila prejšnja politika Komisije, da ne odobri pomoči za velike naložbene projekte nad naslednjimi pragovi (7):

7.

Z veljavnimi Smernicami o državni regionalni pomoči pa je Komisija izbrala bolj individualiziran pristop, ki omogoča čim konkretnejše upoštevanje kohezije in drugih koristi, ki se lahko dosežejo s takšnimi projekti. Takšne koristi pa je treba tehtati z verjetnimi negativnimi učinki na trgovino in konkurenco, ki jih je prav tako treba določiti čim konkretneje. Zato odstavek 68 Smernic o državni regionalni pomoči določa, da bo Komisija izvedla formalni postopek preiskave v skladu s členom 88(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za primere nad pragovi za priglasitev, kadar je izpolnjen eden ali oba pogoja iz odstavka 68(a) in (b) Smernic o državni regionalni pomoči (pragovi podrobne ocene, ki so enaki pragovom iz odstavka 6). V teh primerih je cilj formalne preiskave natančno preveriti, „ali je pomoč potrebna za zagotavljanje spodbujevalnega učinka za naložbe in ali koristi ukrepa pomoči presegajo izhajajoče izkrivljanje konkurence in učinek na trgovino med državami članicami“ (8).

8.

V opombi 63 Smernic o državni regionalni pomoči je Komisija napovedala, da bo „pripravila dodatne smernice za merila, ki jih bo med tem ocenjevanjem upoštevala“. V nadaljevanju Komisija predstavlja smernice glede vrste informacij, ki jih lahko zahteva, in metodologije, ki jo bo upoštevala pri ukrepih, ki se podrobno ocenjujejo. V skladu z akcijskim načrtom državnih pomoči (9) bo Komisija na podlagi ravnovesja med pozitivnimi in negativnimi učinki izvedla splošno oceno pomoči, da se odloči, ali se lahko ukrep pomoči kot celota odobri.

9.

Podrobna ocena mora biti sorazmerna z možnim izkrivljanjem, ki ga lahko pomoč ustvari. To pomeni, da bo obseg analize odvisen od narave primera. Zato bosta tudi narava in stopnja potrebnih dokazov odvisna od značilnosti posameznega primera. Komisija lahko ob upoštevanju določb, ki urejajo formalno preiskavo iz členov 6 in 7 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (10), med drugim od držav članic zahteva, da zagotovijo neodvisne študije za potrditev informacij iz priglasitve ali mnenja drugih gospodarskih subjektov, ki so dejavni na upoštevnih trgih, ali strokovnjakov na področju regionalnega razvoja. Poleg tega so med formalnimi preiskavami zaželena mnenja zainteresiranih strani. Komisija bo ob začetku preiskave opredelila ključna vprašanja, v zvezi s katerimi želi mnenja.

10.

To sporočilo je namenjeno zagotavljanju preglednosti in predvidljivosti postopka odločanja Komisije ter enakega obravnavanja držav članic. Komisija si pridržuje možnost, da spremeni in pregleda te smernice glede na izkušnje pri posameznih primerih.

11.

Regionalna pomoč ima cilj skupnega interesa, ki odraža razmisleke o enakosti, in sicer spodbuditi gospodarsko kohezijo s prispevanjem k zmanjšanju razlik med stopnjami razvoja različnih regij Skupnosti. Odstavek 2 Smernic o državni regionalni pomoči določa, da „z obravnavo razvojnih problemov prikrajšanih regij nacionalna regionalna pomoč spodbuja gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo držav članic ter Evropske unije kot celote.“ Odstavek 3 Smernic o državni regionalni pomoči dodaja: „Regionalna pomoč za naložbe je namenjena pomoči pri razvoju najbolj prikrajšanih regij s podpiranjem naložb in ustvarjanja delovnih mest. Pospešuje širitev in diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti podjetij iz manj razvitih regij, zlasti s spodbujanjem podjetij k ustanavljanju novih ustanov v teh regijah.“

12.

Za tiste velike naložbene projekte, ki dosegajo pragove podrobne ocene, bodo morale države članice dokazati, da bo pomoč usmerjena k zadevnemu cilju enakosti. Država članica bo zato morala dokazati prispevek naložbenega projekta k razvoju zadevne regije.

13.

Medtem ko je glavni cilj regionalne pomoči podpirati pomisleke glede enakosti kot gospodarske kohezije, lahko rešuje tudi vprašanja tržne pomanjkljivosti. Regionalni razvojni problemi so lahko povezani s tržnimi pomanjkljivostmi, kot so nepopolne informacije, problemi v zvezi z usklajevanjem, težave upravičenca pri dodelitvi naložb v javne dobrine ali zunanji učinki naložb. Kadar poleg ciljev enakosti regionalna pomoč obravnava tudi težave učinkovitosti, bo celoten pozitiven učinek pomoči večji.

14.

Naslednji nepopoln seznam okvirnih meril se lahko uporabi za dokazovanje regionalnega prispevka pomoči, če ta privablja dodatne naložbe in dejavnosti v regiji. Ti pozitivni učinki pomoči so lahko neposredni (npr. neposredno ustvarjena nova delovna mesta) in posredni (npr. inovacije na lokalni ravni):

15.

Države članice so zlasti pozvane, naj se opirajo na ocene preteklih shem ali ukrepov državne pomoči, ocene učinka, ki so jih izvedli organi za dodeljevanje pomoči, mnenja strokovnjakov in druge mogoče študije, povezane z naložbenim projektom, ki se ocenjuje. Poslovni načrt upravičenca do pomoči bi lahko zagotovil informacije o številu ustvarjenih delovnih mest, izplačanih plačah (povečanje finančnega premoženja gospodinjstev kot učinek prelivanja), obsegu prodaje lokalnih proizvajalcev ter prometu, ki ga je ustvarila naložba in ki je morda prek dodatnih davčnih prihodkov koristil regiji.

16.

Če je ustrezno, je treba upoštevati tudi odnos med načrtovanim naložbenim projektom in nacionalnim strateškim referenčnim okvirom ter odnos med projektom in operativnimi programi, sofinanciranimi iz strukturnih skladov. V zvezi s tem lahko Komisija zlasti upošteva vse svoje odločitve glede ukrepov pri analizi velikih projektov v okviru strukturnih skladov ali Kohezijskega sklada (11). Taka odločitev med drugim temelji na „analizi stroškov in koristi, vključno z oceno tveganja in predvidenega učinka na zadevni sektor in socialno-gospodarske razmere v državi članici in/ali regiji ter, če je mogoče in če je primerno, v ostalih regijah Skupnosti.“

17.

Državna pomoč v obliki subvencij za naložbe ni edini instrument politike, ki je na voljo državam članicam za podpiranje naložb in ustvarjanja delovnih mest v prikrajšanih regijah. Države članice lahko uporabijo splošne ukrepe, kot so razvoj infrastrukture, izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja ali izboljšave splošnega poslovnega okolja.

18.

Ukrepi, v zvezi s katerimi je država članica proučila druge možnosti politike in za katere so ugotovljene prednosti uporabe selektivnega instrumenta, kot je državna pomoč za posamezno podjetje, se štejejo za primeren instrument. Komisija bo zlasti upoštevala vsako oceno učinka predlaganega ukrepa, ki jo bo izvedla država članica.

19.

Analiza spodbujevalnega učinka ukrepa pomoči je eden od najpomembnejših elementov podrobne ocene regionalne pomoči za velike naložbene projekte. Komisija bo ocenila, ali je predlagana pomoč potrebna za „resničen spodbujevalni učinek za naložbe, ki drugače ne bi bile izvedene na območjih, ki prejemajo pomoč“ (12). To se bo ocenjevalo na dveh ravneh: na splošni postopkovni ravni in podrobnejši gospodarski ravni.

20.

Smernice o državni regionalni pomoči v odstavku 38 vsebujejo splošna merila za uradno oceno spodbujevalnega učinka regionalne pomoči. Ta merila se uporabljajo za vso regionalno pomoč in ne le regionalno pomoč za velike naložbene projekte.

21.

V primeru regionalne pomoči za velike naložbene projekte iz tega sporočila bo Komisija natančno preverjala, „ali je pomoč potrebna za zagotavljanje spodbujevalnega učinka za naložbe“ (13). Cilj podrobne ocene je ugotoviti, ali pomoč dejansko prispeva k spremembi ravnanja upravičenca, da izvede (dodatne) naložbe v zadevni regiji, ki prejema pomoč. Podjetje ima lahko veliko utemeljenih razlogov za lokacijo v neki regiji, tudi če ni bila dodeljena nobena pomoč.

22.

Ob upoštevanju cilja enakosti, ki izhaja iz kohezijske politike, in kolikor pomoč prispeva k doseganju tega cilja, se lahko spodbujevalni učinek dokazuje v okviru dveh možnosti:

23.

Država članica mora Komisiji dokazati obstoj spodbujevalnega učinka pomoči. Predložiti bo morala jasne dokaze, da pomoč učinkovito vpliva na izbiro v zvezi z naložbo ali lokacijo. Morala bo navesti, katera možnost se uporablja. Da se omogoči celovita ocena, bo morala država članica predložiti ne le informacije v zvezi s projektom, ki prejema pomoč, ampak tudi celovit opis nasprotne možnosti, v okviru katere država članica upravičencu ne bi dodelila pomoči.

24.

Pri možnosti 1 bi lahko država članica dokazala spodbujevalni učinek pomoči s predložitvijo dokumentov podjetja, ki kažejo, da naložba ne bi bila donosna brez pomoči in da nobena druga lokacija razen regije, ki je prejela pomoč, ne bi bila mogoča.

25.

Pri možnosti 2 bi lahko država članica dokazala spodbujevalni učinek pomoči s predložitvijo dokumentov podjetja, ki kažejo, da je bila izvedena primerjava stroškov in koristi lokacije v zadevni regiji, ki prejema pomoč, ter lokacije v drugi regiji. Komisija bo morala take možnosti primerjanja upoštevati kot realne.

26.

Države članice so zlasti pozvane, naj se opirajo na ocene tveganja (vključno z oceno tveganj določene lokacije), finančna poročila, notranje poslovne načrte, mnenja strokovnjakov in druge študije, povezane z naložbenim projektom, ki se ocenjuje. Dokumenti, ki vsebujejo informacije o napovedih povpraševanja in stroškov ter finančnih napovedih, dokumenti, ki so predloženi odboru za naložbe in ki podrobno opisujejo različne naložbene možnosti, ali dokumenti, ki so predloženi finančnim trgom, lahko pomagajo pri preverjanju spodbujevalnega učinka.

27.

V zvezi s tem in zlasti pri možnosti 1 se lahko raven donosnosti oceni z uporabo metodologij, ki so ustaljene v posamezni zadevni industriji in ki lahko vključujejo: metode za ocenjevanje neto sedanje vrednosti projekta, notranje stopnje donosa ali donosa naložbenega kapitala.

28.

Če pomoč ne spremeni ravnanja upravičenca s spodbujanjem (dodatnih) naložb v zadevni regiji, ki prejema pomoč, spodbujevalni učinek ni zadosten za doseganje regionalnega cilja. Če pomoč nima spodbujevalnega učinka za doseganje regionalnega cilja, se lahko takšna pomoč šteje kot brezplačna sredstva za podjetje. Zato v podrobni oceni regionalne pomoči za velike naložbene projekte pomoč ne bo odobrena, kadar se zdi, da bi bila ista naložba izvedena v regiji celo brez pomoči.

29.

Da bi bila regionalna pomoč sorazmerna, morata biti znesek in intenzivnost pomoči omejena na najmanjšo vrednost, ki je potrebna za izvedbo naložb v regiji prejemnici pomoči.

30.

Smernice o državni regionalni pomoči običajno zagotavljajo, da je regionalna pomoč sorazmerna z resnostjo problemov regij prejemnic pomoči tako, da se na splošno upoštevajo zgornje meje regionalne pomoči in da se te meje regionalne pomoči za velike naložbene projekte samodejno postopno znižajo (glej odstavka 1 in 3).

31.

Za primere regionalne pomoči, za katere je potrebna podrobna ocena, je treba natančno preveriti to splošno načelo sorazmernosti iz Smernic o državni regionalni pomoči.

32.

V okviru možnosti 1 za spodbujanje naložb se pomoč navadno šteje za sorazmerno, če je zaradi pomoči donosnost naložb usklajena z običajno stopnjo donosnosti, ki jo uporablja podjetje v drugih naložbenih projektih, s stroški kapitala podjetja kot celoto ali z donosnostjo, ki je za zadevni sektor običajna.

33.

V okviru možnosti 2 za spodbujanje odločitev glede lokacije se pomoč navadno šteje za sorazmerno, če je enaka razliki med neto stroški podjetja, ki je upravičeno do pomoči, za naložbo v regijo prejemnico pomoči in neto stroški za naložbo v drugo(-e) regijo(-e). Vse takšne stroške in koristi je treba upoštevati, vključno na primer z upravnimi stroški, stroški prevoza, stroški usposabljanja, ki jih ne krije pomoč za usposabljanje, in razlikami v plačah.

34.

Končno je zaradi teh neto stroškov, ki se štejejo za povezane z razvojnimi problemi regij, donosnost naložb manjša. Zato so izračuni, ki se uporabljajo za analizo spodbujevalnega učinka, primerni tudi za ocenjevanje sorazmernosti pomoči.

35.

Država članica mora dokazati sorazmernost na podlagi ustrezne dokumentacije, kot je bila omenjena v odstavku 26.

36.

V nobenem primeru intenzivnost pomoči ne sme presegati zgornjih mej regionalne pomoči, ki so bile spremenjene z mehanizmom zniževanja, kot določajo Smernice o državni regionalni pomoči.

37.

Komisija mora za ocenitev tržnih deležev in možne presežne zmogljivosti na trgu v strukturnem upadu opredeliti upoštevni proizvodni trg in geografski trg. Tako bosta upoštevna trga običajno (15) že opredeljena v zvezi z ukrepi regionalne pomoči, ki se podrobno ocenjujejo.

38.

Dva glavna kazalca možnih negativnih učinkov pomoči sta že ugotovljena v odstavku 68 Smernic o državni regionalni pomoči, in sicer veliki tržni deleži in možna presežna zmogljivost na trgu v strukturnem upadu. Povezana sta z dvema teorijama o škodi v okviru konkurence, tj. vzpostavitvijo tržne moči in vzpostavitvijo ali ohranjanjem neučinkovitih tržnih struktur. Merjenje prima facie teh dveh kazalcev se bo opravilo pred začetkom postopka preiskave. Da se zagotovijo vsi elementi za končno tehtanje učinkov, bo ocena teh dveh kazalcev natančneje opredeljena v podrobni oceni. Tretji kazalec možnih negativnih učinkov pomoči, ki se bo podrobno ocenil, je vpliv pomoči na trgovino. Čeprav se ti trije kazalci štejejo za glavne negativne učinke regionalne pomoči za velike naložbene projekte, Komisija ne izključuje možnosti, da so lahko v nekaterih primerih pomembni tudi drugi kazalci.

39.

Komisija bo posebno pozornost namenila negativnim učinkom, ki so povezani s pojmom tržne moči in presežne zmogljivosti v primerih, v katerih pomoč spodbuja spremembe odločitev v zvezi z naložbami, tako da brez pomoči naložbe sploh ne bi bile mogoče (možnost 1 spodbujevalnega učinka).

40.

Če pa analiza nasprotnih dejstev kaže, da bi se naložbe nadaljevale tudi brez pomoči, čeprav morda na drugi lokaciji (možnost 2), in če je pomoč sorazmerna, bi bili možni znaki izkrivljanja, kot so velik tržni delež in večja zmogljivost na slabo delujočem trgu, načeloma enaki ne glede na pomoč.

41.

Na trgih z omejenim številom udeležencev (značilno za velike naložbene projekte) vsako podjetje pri vzpostavljanju svoje najugodnejše ravni naložb upošteva naložbe svojih konkurentov. Če posamezno podjetje zaradi pomoči vlaga več, se lahko konkurenti odzovejo tako, da na zadevnem področju zmanjšajo svoje odhodke. V tem primeru pomoč povzroči izrinjanje zasebnih naložb. Če so zato takšni konkurenti manj uspešni ali morajo svojo dejavnost celo prekiniti, pomoč izkrivlja konkurenco. Kot je omenjeno v odstavku 38, Smernice o državni regionalni pomoči razlikujejo med primeri, v katerih ima upravičenec do pomoči tržno moč, in primeri, v katerih pomoč povzroči pomembno povečanje zmogljivosti na nazadujočem trgu.

42.

Na splošno je večja verjetnost, da bo na koncentriranem trgu kakršna koli pomoč enemu upravičencu izkrivila konkurenco, ker bo verjetno odločitev posameznega podjetja bolj neposredno vplivala na njegove konkurente. To velja zlasti, kadar se subvencionira udeleženec, ki ima na trgu prevladujoč položaj. Če lahko upravičenec do pomoči zaradi pomoči ohrani ali poveča svojo tržno moč (16), lahko regionalna pomoč za velike naložbene projekte svarilno vpliva na odločitve konkurentov v zvezi z naložbami in tako povzroči izkrivljanje konkurence. To bi škodovalo potrošnikom. Zato želi Komisija omejiti državno pomoč podjetjem s tržno močjo.

43.

Za vse primere regionalne pomoči, ki sprožijo prag za priglasitev (odstavek 64 Smernic o državni regionalni pomoči), mora Komisija oceniti (odstavek 68(a) Smernic o državni regionalni pomoči) delež upravičenca do pomoči (ali skupine, ki ji pripada) za prodajo zadevnega proizvoda ali zadevnih proizvodov na upoštevnem(-ih) proizvodnem(-ih) trgu(-ih) in geografskem(-ih) trgu(-ih). Vendar lahko tržni deleži le predhodno nakažejo možne probleme. Zato bo Komisija po potrebi v podrobni oceni upoštevala tudi druge dejavnike, vključno na primer s tržno strukturo, tako da bo obravnavala koncentracijo na trgu (17), možne ovire za vstop (18), kupno moč (19) in ovire za izstop.

44.

Komisija bo upoštevala tržne deleže in druge z njimi povezane dejavnike pred in po naložbah (običajno eno leto pred začetkom naložb in eno leto po doseženi celotni proizvodnji). Pri podrobnem ocenjevanju negativnih učinkov bo Komisija upoštevala dejstvo, da medtem ko se nekateri naložbeni projekti izvedejo v sorazmerno kratkem časovnem okviru enega ali dveh let, večina velikih naložbenih projektov traja veliko dlje. Zato so v večini primerov potrebne dolgoročne analize razvoja trgov. Vendar bo Komisija priznala dejstvo, da so dolgoročne analize bolj špekulativne, zlasti v primeru nestanovitnih trgov ali trgov, ki se soočajo s hitrimi tehnološkimi spremembami. Zato sta dolgoročnost in špekulativnost analize obratno sorazmerna z možnim negativnim učinkom tržne moči ali možnostjo izključitvenega ravnanja.

45.

Če morajo neuspešna podjetja zapustiti trg, to kaže na učinkovito konkurenco. Dolgoročno ta proces spodbuja tehnološki napredek in učinkovito rabo redkih virov v gospodarstvu. Vendar lahko obsežna širitev zmogljivosti zaradi državne pomoči na slabo delujočem trgu neupravičeno izkrivi konkurenco, ker lahko prekomerna zmogljivost povzroči omejevanje stopnje dobička in zmanjšanje zmogljivosti konkurentov ali celo njihov izstop s trga. To lahko povzroči razmere, v katerih so konkurenti, ki bi sicer lahko ostali na trgu, zaradi državne pomoči prisiljeni zapustiti trg. Prav tako lahko prepreči, da bi na trg vstopila podjetja z nizkimi stroški, konkurente pa se vedno manj spodbuja k inovacijam. Posledica tega so neučinkovite tržne strukture, ki dolgoročno škodijo tudi potrošnikom.

46.

Da bi ocenili, ali je s pomočjo mogoče vzpostaviti ali ohraniti neučinkovite tržne strukture, kot je poudarjeno zgoraj, bo Komisija upoštevala dodatno zmogljivost proizvodnje, ki jo je ustvaril projekt, in delovanje trga (20). Glede na Smernice o državni regionalni pomoči se bo dodatna zmogljivost obravnavala kot težavna le, če bo ustvarjena na slabo delujočem trgu in bo presegala vrednost petih odstotkov zadevnega trga.

47.

Ker je zmogljivost na trgu v absolutnem upadu običajno bolj izkrivljajoča kot zmogljivost na trgu v relativnem upadu, bo Komisija razlikovala med primeri, kadar je, dolgoročno gledano, upoštevni trg strukturno v upadu (tj. kaže negativno stopnjo rasti), in primeri, kadar je upoštevni trg v relativnem upadu (tj. kaže pozitivno stopnjo rasti, vendar ne presega referenčne vrednosti stopnje rasti (glej odstavek 48)). Če projekt ustvari zmogljivost na trgu, ki je strukturno v absolutnem upadu, bo to zmogljivost Komisija v testu tehtanja obravnavala kot negativen element, ki ga verjetno ne bo izravnal noben pozitiven element. Tudi dolgoročna korist za zadevno regijo je v takšnem primeru bolj negotova.

48.

Slabo delovanje trga se bo običajno merilo glede na BDP EGP v zadnjih petih letih pred začetkom projekta (stopnja referenčne vrednosti). Podatki o uspešnosti v preteklosti so lažje dostopni in manj špekulativni kot načrti za prihodnost. Kljub temu bi lahko Komisija v podrobni oceni upoštevala tudi pričakovana prihodnja gibanja, ker bo učinek večje zmogljivosti viden v letih po izvedenih naložbah. Kazalci bi lahko bili predvidljiva prihodnja rast zadevnega trga in posledične pričakovane stopnje izkoriščenosti zmogljivosti ter verjeten učinek večje zmogljivosti na konkurente prek njenih učinkov na cene in stopnje dobička.

49.

Izkušnje prav tako kažejo, da v nekaterih primerih upoštevanje rasti zadevnega proizvoda v EGP ni ustrezno merilo za ocenjevanje učinkov pomoči, zlasti če se trg šteje za globalnega in če je v okviru EGP proizvodnja ali poraba zadevnih proizvodov omejena. V takšnih primerih bo Komisija zavzela širše stališče v zvezi z učinkom pomoči na tržne strukture, zlasti ob upoštevanju njegovih možnosti za izrinjanje proizvajalcev EGP.

50.

Geografska posebnost ločuje regionalno pomoč od drugih oblik horizontalne pomoči, kot je razloženo v odstavku 2 Smernic o državni regionalni pomoči. Posebna značilnost regionalne pomoči je, da je namenjena vplivanju na izbiro vlagateljev glede lokacije naložbenih projektov. Ko regionalna pomoč izravnava dodatne stroške, nastale zaradi regionalnih razvojnih problemov, in podpira dodatne naložbe v območjih, ki prejemajo pomoč, ne prispeva samo k razvoju regije, temveč tudi h koheziji, tako da koristi celotni Skupnosti (21). Možni negativni učinki regionalne pomoči na lokacije so bili že razpoznani in omejeni s Smernicami o državni regionalni pomoči in kartami regionalnih pomoči, ki ob upoštevanju ciljev enakosti in kohezijske politike izčrpno opredeljujejo območja, ki so upravičena do regionalne pomoči, in upravičeno intenzivnost pomoči. Pomoč se ne dodeli za pridobivanje naložb zunaj teh območij. Pri ocenjevanju velikih naložbenih projektov na podlagi teh smernic bi morala imeti Komisija na voljo vse informacije, ki so potrebne, da prouči, ali bi državna pomoč povzročila izgubo znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah v Skupnosti.

51.

Kadar državna pomoč omogoča naložbe, ki povečajo proizvodno zmogljivost na trgu, obstaja nevarnost, da to lahko negativno vpliva na proizvodnjo ali naložbe v drugih regijah Skupnosti. To je še zlasti verjetno, če povečanje zmogljivosti preseže rast trga, kar se na splošno zgodi pri velikih naložbenih projektih, ki izpolnjujejo drugi pogoj iz odstavka 68 Smernic o državni regionalni pomoči. Negativni učinki na trgovino, ki ustrezajo izgubljeni gospodarski dejavnosti v regijah, na katere vpliva pomoč, se bodo lahko čutili v obliki izgube delovnih mest na zadevnem trgu, na ravni podizvajalcev (22) in kot posledica izgubljenih pozitivnih zunanjih učinkov (npr. skupinskega učinka, prelivanja znanja, izobraževanja in usposabljanja itd.).

52.

Ob ugotovitvi, da je pomoč nujna kot spodbuda za izvajanje naložb v zadevni regiji, bo Komisija pretehtala pozitivne in negativne učinke regionalne pomoči za naložbe za velike naložbene projekte. Vsi učinki pomoči v zvezi s kohezijo v Skupnosti se bodo natančno proučili. Komisija ne bo samodejno uporabila meril, ki so določena v tem sporočilu, ampak bo na splošno ocenila njihovo sorazmerno pomembnost. Pri tehtanju noben posamezen element ni odločilen, prav tako se noben sklop elementov ne more obravnavati kot sam po sebi zadosten za zagotovitev združljivosti.

53.

Komisija meni, da je privabljanje naložb v revnejšo regijo (kot je določeno z višjimi zgornjimi mejami regionalne pomoči) koristnejše za kohezijo v Skupnosti kot izvajanje istih naložb v regijah z več prednostmi. Tako bo ocena v okviru možnosti 2, pri kateri je potreben dokaz o drugi lokaciji, da bi se naložbe brez pomoči izvajale v revnejši regiji (več regionalnih problemov – višja stopnja najvišje intenzivnosti regionalne pomoči) ali v regiji, za katero se šteje, da ima iste regionalne probleme kot ciljna regija (enaka najvišja intenzivnost regionalne pomoči), v splošnem testu tehtanja predstavljala negativni element, pri čemer je malo verjetno, da bi ga izravnali kakršni koli pozitivni elementi, ker je to v nasprotju z osnovnim načelom regionalne pomoči. Kar zadeva pozitivne učinke regionalne pomoči, ki samo izravna razliko neto stroškov v primerjavi z bolj razvito alternativno naložbeno lokacijo (in tako izpolni zgornje merilo sorazmernosti, pa tudi zahtevo po „pozitivnem učinku“ glede ciljev, primernosti in spodbujevalnega učinka), pa se po drugi strani praviloma šteje, da pri testu tehtanja prevladajo nad negativnimi učinki na alternativni lokaciji nove naložbe.

54.

Če pa obstajajo prepričljivi dokazi, da bi državna pomoč povzročila izgubo znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah v Evropski uniji, ki bi bila drugače srednjeročno verjetno ohranjena, je treba pri tehtanju upoštevati socialne in gospodarske učinke na te obstoječe lokacije.

55.

Komisija lahko ob upoštevanju formalnega postopka preiskave, določenega v členu 6 Uredbe (ES) št. 659/1999, konča postopek z odločbo v skladu s členom 7 navedene uredbe.

56.

Komisija se lahko odloči, da bo pomoč odobrila, pogojno odobrila ali prepovedala (23). Če sprejme pogojno odločbo v skladu s členom 7(4) navedene uredbe, lahko doda pogoje, da omeji možno izkrivljanje konkurence in zagotovi sorazmernost. Zlasti lahko zmanjša priglašen znesek pomoči ali intenzivnost pomoči do stopnje, ki se šteje za sorazmerno in zato združljivo s skupnim trgom.