52009PC0602

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 27.10.2009

COM(2009) 602 konč.

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 [1] omogoča uporabo sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) na podlagi mehanizma prilagodljivosti do letne zgornje meje 500 milijonov EUR poleg ustreznih razdelkov finančnega okvira. Pravila o upravičenosti do prispevkov iz Sklada določa Uredba (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji[2]. Ta uredba je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 546/2009[3], ki razširja področje uporabe ESPG. Spremenjena uredba se uporablja za vloge, prejete po 1. maju 2009.

Službe Komisije so v skladu z Uredbo (ES) št. 1927/2006 ter zlasti s členi 1, 2, 3, 4, 5 in 6 Uredbe temeljito proučile vloge, ki so jih predložile Švedska, Avstrija in Nizozemska.

Sledi povzetek najpomembnejših elementov ocene.

Zadeva EGF/2009/007 SE/Volvo

1. Švedski organi so vlogo predložili Komisiji 5. junija 2009. Vloga je temeljila na posebnih merilih za pomoč iz člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1927/2006 in je bila predložena v roku 10 tednov, kot določa člen 5 navedene Uredbe.

Ker je bila vloga prejeta po 1. maju 2009, je bila (v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji) ocenjena na podlagi novih pravil, določenih z Uredbo (ES) št. 546/2009.

2. Švedska je vlogo predložila na podlagi merila za pomoč iz člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1927/2006, kakor je bila spremenjena, ki zahteva vsaj 500 presežnih delavcev v štirimesečnem obdobju. To obdobje traja od 1. decembra 2008 do 31. marca 2009. Vloga zadeva 4 687 delavcev, ki so bili odpuščeni iz 26 proizvodnih obratov, od katerih jih je 2 258 odpustilo podjetje Volvo Cars. Podjetja dobaviteljev so odpustila med 7 in 299 delavcev na obrat.

3. Od skupno 4 687 presežnih delavcev se jih je 3 126 prijavilo na javni zavod za zaposlovanje.

4. Da bi Švedska dokazala povezavo med odpuščanjem presežnih delavcev ter svetovno finančno in gospodarsko krizo, trdi, da je kriza zlasti resno prizadela avtomobilski sektor ter navaja Sporočilo Komisije z dne 25. februarja 2009 o odzivu na krizo v evropski avtomobilski industriji[4]. Ker je narava trenutne krize svetovna, so prizadeti vsi trgi in ostalo je le malo področij, če sploh kaj, ki še rastejo in ki bi lahko nadomestila strm padec v večini držav. Podjetje Volvo Cars, katerega lastnik je po vsem svetu prisotno podjetje Ford Motor Corporation, je izpostavljeno težavam, s katerimi se sooča ameriški avtomobilski trg, ki je bil še posebno resno prizadet. Trenutne težave pri dostopu do posojil so še ena velika skrb podjetja Volvo Cars in njegovih dobaviteljev, in sicer tako glede proizvodnje kot prodaje, saj so potencialni kupci zdaj omejeni pri dostopu do sredstev.

5. Svetovna finančna in gospodarska kriza je povzročila hitro zmanjšanje povpraševanja po avtomobilih po vsem svetu. Upad povpraševanja, ki se je začel leta 2008, je bil za švedsko vlado nepredvidljiv, z razvojem krize pa je dosegel zgodovinsko velik obseg in hitrost. Prejšnji poslovni cikli so bili počasnejši in bolj regionalno omejeni, kar je omogočalo, da se je avtomobilska industrija ustrezno prilagajala. V sedanji krizi pa so istočasno prizadeti trgi po vsem svetu, kar vpliva tako na povpraševanje potrošnikov kot na dostop do posojil.

6. Lokalni in regionalni učinki, kakor so opisani v vlogi:

73 % presežnih delavcev je bilo odpuščenih v regiji Västsverige po ravni NUTS II (nomenklatura statističnih teritorialnih enot). Ta regija je sicer blizu nacionalnega povprečja v smislu bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca, vendar jo je v prvem četrtletju leta 2009 prizadelo 43-odstotno povečanje stečajev v primerjavi z istim četrtletjem v letu 2008. Odpuščanja so bila v zadnjem četrtletju leta 2008 in prvem četrtletju leta 2009 skoraj devetkrat višja kot v istem obdobju leto prej.

Avtomobilska industrija je najpomembnejši industrijski grozd na Švedskem. Leta 2007 je bilo v avtomobilski industriji zaposlenih več kot 77 000 ljudi, od katerih jih je 39 000 delalo v grofiji Västra Götaland. V novejšem poročilu je izračunano, da je v tej grofiji v širši avtomobilski industriji (s svojimi ponudniki v drugih sektorjih) skupaj zaposlenih od 60 000 do 70 000 delavcev, kar znaša okrog 8 % do 9 % njene skupne zaposlenosti.

Regija Västsverige trpi ne le zaradi tehnoloških presežkov v podjetju Volvo Cars, ampak tudi pri Saabu in Volvu AB[5] ter njihovih dobaviteljih. Marca 2009 je bilo število brezposelnih delavcev 60 % višje kot marca 2008. V nekaterih občinah predstavljajo tehnološki presežki v avtomobilski industriji visok odstotek skupne zaposlenosti, npr. v občinah Färgelanda (8,1 %), Olofström (6 %) in Dals-Ed (4,2 %)

Švedski organi ocenjujejo, da bi 1 000 izgubljenih delovnih mest v avtomobilski industriji povzročilo nadaljnjo posredno odpustitev 1 600 oseb v poslovnem in trgovinskem sektorju, pa tudi v prometu, gradbeništvu, zasebnih storitvah in prevozu blaga. Poleg tega bi bil prav tako prizadet visoko razviti sektor raziskav in razvoja, saj v avtomobilski industriji nastane 16 % izdatkov za raziskave in razvoj na Švedskem.

V teh okoliščinah se torej lahko šteje, da odpuščanje izrazito negativno vpliva na lokalno in regionalno gospodarstvo.

7. Švedski organi ocenjujejo, da bo okrog 1 500 delavcev sprejelo ponudbo svežnja ESPG.

8. Kar zadeva izpolnjevanje meril iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1927/2006, so švedski organi v svoji vlogi:

potrdili, da finančni prispevek ESPG ne nadomešča ukrepov, za katere so odgovorna podjetja po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih sporazumih,

dali zagotovila, da ukrepi zagotavljajo podporo posameznim delavcem in se ne bodo uporabili za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev,

potrdili, da zgoraj navedeni upravičeni ukrepi ne prejemajo pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov se predlaga, da se vloga EGF/2009/007 SE/Volvo , ki jo je predložila Švedska in zadeva presežne delavce v podjetju Volvo Cars ter 23 njegovih dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi, sprejme, ker so bili zagotovljeni dokazi o neposredni in dokazljivi povezavi, da odpuščanje presežnih delavcev izvira iz svetovne finančne in gospodarske krize. Predlagan je bil usklajen sveženj upravičenih osebnih storitev, od tega zaprošeni prispevek iz ESPG znaša 9 839 674 EUR .

Zadeva EGF/2009/009 AT/Steiermark

9. Avstrijski organi so predložili vlogo Komisiji 9. julija 2009 in jo dopolnili z dodatnimi informacijami 23. julija in 18. avgusta 2009. Vloga je temeljila na posebnih merilih za pomoč iz člena 2(b) Uredbe (ES) št. 1927/2006 in je bila predložena v roku 10 tednov, kot določa člen 5 navedene Uredbe.

10. Avstrija je vlogo predložila na podlagi merila za pomoč iz člena 2(b) Uredbe (ES) št. 1927/2006, ki zahteva vsaj 500 presežnih delavcev v 9-mesečnem obdobju v sektorju NACE 2 (statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti) v eni regiji ali dveh sosednjih regijah po ravni NUTS II.

11. V vlogi je navedeno skupaj 744 presežnih delavcev v 9-mesečnem referenčnem obdobju v 9 podjetjih, ki delujejo v oddelku 29 NACE (revizija 2) (proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic) v eni regiji po ravni NUTS II, Steiermark (Avstrijska Štajerska) (AT22). To obdobje traja od 27. avgusta 2008 do 27. maja 2009. Od tega števila presežnih delavcev jih je bilo 588 izračunanih v skladu s prvo alineo drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 1927/2006, 156 pa v skladu z drugo alineo iste določbe.

12. Da bi Avstrija dokazala povezavo med odpuščanjem presežnih delavcev ter svetovno finančno in gospodarsko krizo, trdi, da je kriza povzročila močan padec svetovnega povpraševanja po avtomobilih. V vlogi so navedeni trgovinski podatki Eurostata glede izvoza cestnih vozil na splošno in ločeno za osebna vozila. Med januarjem 2008 in januarjem 2009 je izvoz cestnih vozil iz EU-27 v države izven Skupnosti upadel za 47,7 %, izvoz osebnih vozil pa za 52,5 %. Za Avstrijo je bil v istem obdobju upad v izvozu celo bolj izrazit: izvoz cestnih vozil se je zmanjšal za 51,3 %, izvoz osebnih vozil pa za 59,4 %. Zaradi visoke stopnje medsebojne odvisnosti med podjetji v avtomobilskem sektorju in nizke ravni diverzifikacije mnogih dobaviteljev se kriza čuti v celotnem avtomobilskem grozdu.

13. Avstrijski organi trdijo, da je treba odpuščanje presežnih delavcev v avtomobilskem sektorju obravnavati z vidika sedanje krize. Dejstvo, da je bila ta kriza nepredvidljiva, se kaže v večkratnih radikalnih popravkih navzdol pri napovedih realne rasti BDP, ki jih pripravljajo mednarodne organizacije, kot sta Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), od začetka leta 2008. V vlogi so na primer navedene napovedi BDP, ki jih je novembra 2007 objavila Evropska komisija (2,1-odstotna rast) v primerjavi z napovedjo januarja 2009 (1,9-odstotna negativna rast). V avtomobilski industriji so finančna kriza, globalni zastoj v gospodarskih dejavnostih, vse večje težave pri dostopu do posojil in vse večja negotovost, ki so jih med drugim povzročili nihanje cen surove nafte in motornih goriv, povzročili ostro in nenapovedano zmanjšanje obsega prodaje.

14. Lokalni in regionalni učinki, kakor so opisani v vlogi:

Dežela Steiermark, kjer je prišlo do odpuščanja presežnih delavcev, ima več strukturnih slabosti, zlasti nizek delež storitvenega sektorja, v izvoz usmerjeno gospodarstvo in visoko odvisnost od povpraševanja v avtomobilskem sektorju. Avtomobilska industrija v deželi Steiermark je leta 2008 predstavljala 2,8 % zaposlenosti (v Avstriji le 1,4 %); ob upoštevanju njenih dobaviteljev in proizvajalcev v poproizvodni fazi ta delež znaša okrog 7,5 %. S tem je regija še posebno dovzetna za učinke svetovne krize. Območje okrog Gradca, kjer je večina podjetij s tehnološkimi presežki, bo še zlasti prizadeto. Leta 2008 je povprečno število brezposelnih oseb, ki spadajo v pristojnost regionalnega urada za trg dela Gradec, znašalo 11 318. 744 presežnih delavcev v tej vlogi predstavlja povečanje za približno 7 %.

V teh okoliščinah se torej lahko šteje, da odpuščanje izrazito negativno vpliva na lokalno in regionalno gospodarstvo.

15. Vloga zadeva 744 presežnih delavcev v 9 podjetjih, od katerih naj bi jih 400 prejelo pomoč ESPG.

16. Kar zadeva izpolnjevanje meril iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1927/2006, so avstrijski organi v svoji vlogi:

potrdili, da finančni prispevek ESPG ne nadomešča ukrepov, za katere so odgovorna podjetja po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih sporazumih,

dali zagotovila, da ukrepi zagotavljajo podporo posameznim delavcem in se ne bodo uporabili za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev,

potrdili, da zgoraj navedeni upravičeni ukrepi ne prejemajo pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov se predlaga, da se vloga EGF/2009/009 AT/Steiermark, ki jo je predložila Avstrija in zadeva presežne delavce v 9 podjetjih v deželi Steiermark, ki so vključena v proizvodne dejavnosti, ki spadajo v oddelek 29 NACE (revizija 2) (proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic), sprejme, ker so bili zagotovljeni dokazi o neposredni in dokazljivi povezavi, da odpuščanje presežnih delavcev izvira iz svetovne finančne in gospodarske krize. Predlagan je bil usklajen sveženj upravičenih osebnih storitev, od tega zaprošeni prispevek iz ESPG znaša 5 705 635 EUR .

Zadeva EGF/2009/011 NL/Heijmans N.V.

17. Nizozemska je predložila vlogo Komisiji 4. avgusta 2009. Vloga je temeljila je na posebnih merilih za pomoč iz člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1927/2006 in je bila predložena v roku 10 tednov, kot določa člen 5 navedene Uredbe.

Ker je bila ta vloga prejeta po 1. maju 2009, je bila (v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 546/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1927/2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji) ocenjena na podlagi novih pravil, določenih z Uredbo (ES) št. 546/2009.

18. Nizozemska je vlogo predložila na podlagi merila za pomoč iz člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1927/2006, ki zahteva vsaj 500 presežnih delavcev v štirimesečnem obdobju v podjetju države članice, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri njihovih dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi.

19. V vlogi je navedenih 570 presežnih delavcev v podjetju Heijmans N.V. v štirimesečnem referenčnem obdobju od 29. januarja 2009 do 29. maja 2009. Od tega števila presežnih delavcev je bilo 474 izračunanih v skladu z določbami prve alinee drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 1927/2006, 96 pa v skladu z drugo alineo iste določbe.

20. Da bi Nizozemska dokazala povezavo med odpuščanjem presežnih delavcev ter svetovno finančno in gospodarsko krizo, trdi, da je bilo gradbeništvo eden prvih gospodarskih sektorjev, ki jih je prizadela kriza. Od začetka leta 2008 so cene surovin, kot so jeklo, gorivo in različni materiali za gradnjo cest, skokovito narasle. To je vplivalo na profitne marže gradbenih podjetij in povzročilo povečano povpraševanje po financiranju projektov s posojili, za katera so začela veljati zelo stroga pravila. Istočasno se je zaradi upadanja zaupanja potrošnikov, nizkih cen stanovanj in visokih stroškov hipotek zmanjšalo povpraševanje po novih stanovanjih in poslovnih prostorih. Zaradi gospodarske krize se investitorji neradi lotevajo novih gradbenih projektov. Pričakuje se, da bo gradnja novih stanovanjskih zgradb upadla za 10,5 % v letu 2009 in za 11 % v letu 2010[6], novi gradbeni projekti, ki vključujejo nove gradbene tehnologije, pa se bodo zmanjšali za 6 % leta 2009 in za 10 % leta 2010[7]. Ta upad v povpraševanju izrazito negativno vpliva na zaposlovanje v gradbeništvu.

21. Finančna in gospodarska kriza je povzročila hiter zlom svetovnega gospodarstva, kar je močno prizadelo mnoge gospodarske dejavnosti. Gospodarske razmere od leta 2008 niso sledile trendom prejšnjih let. To ni postopen gospodarski upad, na katerega bi bila podjetja lahko pripravljena. Pred krizo je podjetje Heijmans N.V. vložilo obsežna sredstva v pridobitev dovoljenja za opravljanje železniških gradbenih del na Nizozemskem in razširitev svojih dejavnosti v drugih državah članicah Skupnosti. Strategija podjetja in povezane naložbe bi bile preložene na poznejši čas, če bi bilo podjetje sposobno predvideti krizo.

22. Lokalni in regionalni učinki, kakor so opisani v vlogi:

Vlagatelj trdi, da bodo odpuščanja vplivala na vse tri ravni. Ker ima Heijmans N.V. podružnice po vsej Nizozemski, so bili na nacionalni ravni delavci odpuščeni na naslednjih lokacijah: Groningen, Leeuwarden, Assen, Hengelo, Eindhoven, Best, Rosmalen, Tilburg, Breda in Rotterdam. Odpuščanje bo imelo učinek na regionalni ravni, saj je bilo okrog 40 % presežnih delavcev odpuščanih v provinci Severni Brabant. Prav tako bo imelo učinek na lokalni ravni, saj je bilo 15 % presežnih delavcev odpuščenih v Rotterdamu. Tako provinca Severni Brabant kot tudi mesto Rotterdam sta že leta 2008 doživela nadpovprečni upad gospodarske dejavnosti. V teh okoliščinah se torej lahko šteje, da odpuščanje izrazito negativno vpliva na lokalno in regionalno gospodarstvo.

Nizozemski organi trdijo, da je bilo poleg 570 delavcev, ki so bili odpuščeni v referenčnem obdobju, izgubljenih več kot 400 dodatnih delovnih mest v Heijmans N.V., kar je najbolj prizadelo delavce s pogodbo za določen čas. Poleg tega je bilo izgubljenih več sto delovnih mest, ki so vključevala najete samozaposlene, ki so pri Heijmans N.V. delali na različnih projektih po vsej Nizozemski. Bistven upad dejavnosti pri Heijmans N.V. bo prav tako vplival na dobavitelje na področjih prevoza, opreme, svetovanja in montaže.

V teh okoliščinah se torej lahko šteje, da odpuščanje izrazito negativno vpliva na lokalno, regionalno in nacionalno gospodarstvo.

23. Vloga zadeva 570 presežnih delavcev v enem samem podjetju Heijmans N.V., od katerih naj bi jih 435 prejelo pomoč ESPG.

24. Kar zadeva izpolnjevanje meril iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1927/2006, so nizozemski organi v svoji vlogi:

potrdili, da finančni prispevek ESPG ne nadomešča ukrepov, za katere so odgovorna podjetja po nacionalni zakonodaji ali kolektivnih sporazumih,

dali zagotovila, da ukrepi zagotavljajo podporo posameznim delavcem in se ne bodo uporabili za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev,

potrdili, da zgoraj navedeni upravičeni ukrepi ne prejemajo pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

Zaradi zgoraj navedenih razlogov se predlaga, da se vloga EGF/2009/011 NL/Heijmans, ki jo je predložila Nizozemska in zadeva presežne delavce v podjetju Heijmans N.V, sprejme, ker so bili zagotovljeni dokazi o neposredni in dokazljivi povezavi, da odpuščanje presežnih delavcev izvira iz svetovne finančne in gospodarske krize. Predlagan je bil usklajen sveženj upravičenih osebnih storitev, od tega zaprošeni prispevek iz ESPG znaša 386 114 EUR .

Financiranje

Skupni letni proračun, ki je na voljo za ESPG, znaša 500 milijonov EUR. Znesek v višini 37 107 624 EUR se je že uporabil za prejšnje vloge v letu 2009, na voljo pa je ostalo še 462 892 376 EUR. Dodelitev sredstev, ki jo predlaga Komisija v okviru Sklada, temelji na podatkih, ki jih predložijo prosilke.

Na podlagi vlog za podporo iz Sklada, ki so jih predložile Švedska, Avstrija in Nizozemska ter v katerih navajajo, da sta bili prizadeti avtomobilska industrija oziroma gradbeništvo, so usklajeni svežnji prilagojenih storitev, predvideni za financiranje, skupaj ocenjeni na naslednje zneske:

EGF/2009/007 SE/Volvo | 9 839 674 EUR |

EGF/2009/009 AT/Steiermark | 5 705 635 EUR |

EGF/2009/011 NL/Heijmans NV | 386 114 EUR |

Skupaj | 15 931 423 EUR |

Po preučitvi teh vlog[8] in ob upoštevanju najvišjega možnega zneska nepovratnih sredstev iz Sklada, določenega v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, pa tudi možnosti za prerazporeditev proračunskih sredstev, Komisija predlaga uporabo ESPG v skupnem znesku 15 931 423 EUR, ki se dodelijo v okviru razdelka 1a finančnega okvira.

Zaprošeni znesek pomoči bo več kot 25 % največjega letnega zneska, namenjenega ESPG, pustil na voljo za dodelitve v zadnjih štirih mesecih leta, kot določa člen 12(6) Uredbe (ES) št. 1927/2006.

S predložitvijo tega predloga za uporabo sklada namerava Komisija začeti poenostavljeni postopek tristranskih pogovorov, kot določa točka 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, za pridobitev soglasja obeh vej proračunskega organa glede potrebe po uporabi Sklada in glede potrebnega zneska. Komisija poziva prvo od obeh vej proračunskega organa, ki bo na ustrezni politični ravni dosegla soglasje o osnutku predloga za uporabo sredstev, naj o svojih namerah obvesti drugo vejo in Komisijo.

V primeru nestrinjanja ene od obeh vej proračunskega organa bo sklican uraden tristranski sestanek.

Komisija bo predložila zahtevek prerazporeditve za vnos posebnih odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v proračun 2009, kakor zahteva točka 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.

2009/0167 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[9] ter zlasti točke 28 Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 1927/2006 z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji[10] ter zlasti člena 12(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[11],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je bil ustanovljen za zagotavljanje dodatne podpore presežnim delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2) Področje uporabe ESPG je bilo razširjeno na vloge, predložene po 1. maju 2009, in vključuje podporo delavcem, ki so bili odpuščeni zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

(3) Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 omogoča uporabo sredstev ESPG do letne zgornje meje v višini 500 milijonov EUR.

(4) Švedska je vlogo za uporabo sredstev iz ESPG v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilskem sektorju predložila 5. junija 2009. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se uporabi znesek v višini 9 839 674 EUR .

(5) Avstrija je vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v avtomobilskem sektorju predložila 9. julija 2009. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se uporabi znesek v višini 5 705 635 EUR .

(6) Nizozemska je vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi s presežnimi delavci v gradbeništvu predložila 4. avgusta 2009. Ta vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnih prispevkov, kakor je določeno v členu 10 Uredbe (ES) št. 1927/2006, zato Komisija predlaga, da se uporabi znesek v višini 386 114 EUR .

(7) Zato je treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek za vloge, ki so jih predložile Švedska, Avstrija in Nizozemska –

SKLENILA:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi vsota 15 931 423 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[2] UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

[3] UL L 167, 29.6.2009, str. 26.

[4] COM(2009) 104 konč.

[5] Volvo AB je švedska matična družba v svetovnem koncernu, ki proizvaja težka vozila in podobne proizvode. Volvo AB je leta 1999 prodal Volvo Cars podjetju Ford.

[6] EIB – nizozemski ekonomski inštitut za gradbeno industrijo, januar 2009.

[7] Prav tam.

[8] Sporočilo Komisiji o vlogah za uporabo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki so jih predložile Švedska (SEC(2009) 1379), Avstrija (SEC(2009) 1385) in Nizozemska (SEC(2009) 1321), ki vsebuje analizo Komisije.

[9] UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[10] UL L 406, 30.12.2006, str. 1.

[11] UL C […], […], str. […].