52009PC0553

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 16.10.2009

COM(2009)553 konč.

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2010 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga |

Razlogi za predlog in njegovi cilji Uredba o ribolovnih možnostih, ki se sprejme vsako leto, je glavni instrument ohranjevalne politike v okviru skupne ribiške politike. Zajema omejitve ulova in ribolovnega napora v zvezi z obnovitvenimi načrti in dolgoročnimi načrti ter je vključevala (glej oddelek 5) tudi začasne ukrepe in odstopanja od drugih pravnih aktov (na primer od uredbe o tehničnih ukrepih, uredbe o omejitvi ribolovnega napora za globokomorske vrste itd.). Ozadje predloga je razloženo v Sporočilu Komisije (COM(2009) 224 konč.). Za številne staleže rib se svetuje, da se ulov zmanjša na nič ali na najnižjo možno raven. Mnogo staležev je zunaj varnih bioloških meja. Kljub ohranitvenim ukrepom, sprejetim v okviru skupne ribiške politike, število staležev v ranljivih skupinah ne upada. Navedena analiza potrjuje, da so v zvezi z izkoriščenimi staleži rib nujno potrebni strožji ohranitveni ukrepi. Mnenje sveta ICES in odbora STECF za leto 2010 ponovno poudarja slabo stanje mnogih ribolovnih virov v vodah Skupnosti. Večina staležev je izkoriščena do ravni, ki presegajo ravni največjega trajnostnega donosa. Pri mnogih izkoriščenost presega previdnostno raven in številni ključni staleži, vključno z večino staležev trske, so izkoriščeni do ravni, ki pomenijo zelo veliko tveganje za obnovitev staleža. Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 od Komisije zahteva, da vsako leto predlaga omejitve ulova in ribolovnega napora, ki zagotavljajo, da je ribištvo Skupnosti ekološko, gospodarsko in družbeno trajnostno. |

Splošno ozadje Ribolovni viri so v številnih primerih preveč izkoriščeni. Svet vsako leto določi omejitve ulova, vendar dejanska raven ulova v veliko primerih ostaja višja od tiste, ki zagotavlja trajnostni donos. Razlog za to je, da so omejitve ulova včasih določene na ravneh, ki so previsoke za zagotovitev trajnosti, in da se v številnih primerih te omejitve ulova slabo izvršujejo. V zadnjih letih so bile pri nekaterih vrstah ribolova uvedene omejitve napora, da bi se okrepile omejitve ulova, za nekatere staleže pa so bili uvedeni večletni obnovitveni načrti, ki določajo letne omejitve ulova, da bi s postopnim zmanjšanjem ribolovne smrtnosti dosegli trajnost. Neučinkovit nadzor ulova in ribolovnega napora bo povzročil dodatno izčrpanost ribolovnih virov. Takšna izčrpanost se ne sklada s ciljem skupne ribiške politike, ki je doseganje trajnostnega ribolova v Skupnosti. |

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog, se uporabljajo do 31. decembra 2009, z izjemo nekaterih omejitev napora, ki se uporabljajo do 31. januarja 2010. |

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Predlagani ukrepi so zasnovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike in se ujemajo s politiko Skupnosti na področju trajnostnega razvoja. |

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev V predlogu so upoštevana posvetovanja s Svetovalnim odborom za ribištvo in ribogojstvo („ACFA“, ki ga sestavljajo predstavniki iz strokovnih organizacij, ki zastopajo proizvodni sektor, predelovalno industrijo ter trgovino s proizvodi ribištva in ribogojstva, in nestrokovnih organizacij, ki zastopajo interese potrošnikov, okolja in razvoja) ter z regionalnimi svetovalnimi sveti, ki so zainteresirani za ribištvo, ki ga zadeva ta predlog. Ta posvetovanja so bila organizirana na podlagi Sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšanju posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti (COM(2006) 246 konč.), v katerem so oblikovana načela za izboljšanje kakovosti odločitev, ter Sporočila Komisije Svetu o ribolovnih možnostih za leto 2010 (COM(2009) 224 konč.), v katerem so razložena mnenja in nameni Komisije v zvezi z njenimi predlogi ribolovnih možnosti, dokler ni podano znanstveno mnenje o stanju staležev za leto 2010. |

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Regionalni svetovalni sveti vztrajajo, da je treba zagotoviti postopnost vseh sprememb pri letnih celotnih dovoljenih ulovih in kvotah, da bi zmanjšali kratkoročne motnje gospodarske dejavnosti. Kot je pojasnjeno v podrobnejši obrazložitvi predloga v nadaljevanju, je v predlog vključeno načelo postopne prilagoditve in omejitve letnih sprememb pri ribolovnih možnostih, kadar je to možno brez poslabšanja stanja ranljivih virov. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

Zadevna strokovna področja in strokovno znanje Ribiška biologija in ekonomija ribištva. |

Uporabljena metodologija Posvetovanje z neodvisnim mednarodnim znanstvenim organom (ICES) in organizacija plenarnega zasedanja odbora STECF. |

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja - Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). - Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF). |

Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov Omenjen je bil obstoj možnih resnih tveganj z nepopravljivimi posledicami. Mnenje glede obstoja takšnih tveganj je soglasno. |

STECF je nasvet, ki ga je dal ICES, potrdil in ga v nekaterih primerih razvil. |

Sredstva, uporabljena za javno objavo mnenj strokovnjakov Vsa poročila STECF so po tem, ko jih Komisija uradno sprejme, na voljo na spletni strani GD MARE. |

Ocena učinka Kot zahteva člen 20 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002, morajo javni organi sprejeti ukrepe za omejitev ulova in napora. Predlagani ukrepi bodo, če se bodo izvajali, povzročili splošno zmanjšanje ribolovnih možnosti za plovila Skupnosti. Predlog ne zadeva zgolj kratkoročnih odločitev, temveč je del dolgoročnejšega pristopa, s katerim se stopnja ribolova postopno znižuje na dolgoročne trajnostne ravni. Pristop, ki ga upošteva predlog, bo kratkoročno povzročil zmanjšanje celotnih dovoljenih ulovov, z obnovitvijo preveč izkoriščenih staležev pa se bodo možnosti ulova povečale. Srednje- do dolgoročne posledice pristopa bodo predvidoma zmanjšan vpliv na okolje kot posledica upada ribolovnega napora, zmanjšanja v ribolovnem sektorju v smislu števila plovil in/ali povprečnega ribolovnega napora na plovilo ter nespremenjena ali povečana iztovarjanja. |

3. Pravni elementi predloga |

Povzetek predlaganih ukrepov Predlog določa omejitve ulova in napora, ki se uporabljajo za ribištvo Skupnosti in za mednarodni ribolov, pri katerem sodelujejo plovila Skupnosti, da bi dosegli cilj skupne ribiške politike, in sicer zagotovitev ribolova na ravni, ki je biološko, gospodarsko in družbeno trajnostna. |

Pravna podlaga Člen 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002. |

Načelo subsidiarnosti Predlog je v izključni pristojnosti Skupnosti. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjega razloga: |

Skupna ribiška politika je skupna politika in se mora zato izvajati z uredbami Sveta. Zadevna uredba Sveta dodeljuje ribolovne možnosti državam članicam, ki pa imajo povsem proste roke pri dodelitvi takšnih možnosti regijam ali nosilcem dejavnosti, tako da imajo države članice na voljo dovolj velik manevrski prostor za odločitve v zvezi z družbenim/gospodarskim modelom za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti, ki so ga same izbrale. |

Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsako leto, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo. |

Izbira instrumentov |

Predlagani instrumenti: uredba. |

Drugi instrumenti ne bi bili ustrezni, ker je to predlog za upravljanje ribištva, ki se mora v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 izvajati z uredbo, ki jo Svet sprejme vsako leto s kvalificirano večino. |

4. Proračunske posledice |

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

5. Dodatne informacije |

Poenostavitev |

S predlogom se bodo poenostavili upravni postopki za javne organe (ES ali nacionalne), zlasti glede zahtev za prenos podatkov o uporabi upravljanja napora. |

Klavzula o pregledu/reviziji/prenehanju veljavnosti |

Predlog zadeva letno uredbo za leto 2010, zato ne vključuje klavzule o reviziji. |

Podrobna razlaga predloga V primerjavi s prejšnjimi leti je predlog glede področja uporabe bolj omejen in ne vsebuje več tako imenovanih „povezanih pogojev“, ki so za ribolovne možnosti relevantni, niso pa z njimi funkcionalno povezani. To je potrebno zaradi možnosti, da bo Lizbonska pogodba začela veljati, preden bo Svet decembra predlog sprejel. V skladu z Lizbonsko pogodbo je postopek soodločanja običajen postopek sprejemanja odločitev za zadeve, ki spadajo pod SRP. V členu 43(3) Pogodbe je predvidena izjema glede ukrepov „o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti“. Te ukrepe sprejme Svet na predlog Komisije brez udeležbe Parlamenta. Zato je pomembno jasno razlikovati med ukrepi, ki so funkcionalno povezani z določitvijo in dodelitvijo ribolovnih možnosti, in tistimi, ki jih je treba sprejeti s postopkom soodločanja. Predlog je glede omejitev ulova in upravljanja napora v skladu z načeli tako imenovanega postopka izboljšanja kakovosti odločitev, ki so oblikovana v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšanju posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti (COM(2006) 246 konč.) in Sporočilu Komisije Svetu o ribolovnih možnostih za leto 2009 (COM(2009) 224 konč.), v katerem so razložena mnenja in nameni Komisije v zvezi z njenimi predlogi za ribolovne možnosti, dokler ni podano znanstveno mnenje o stanju staležev za leto 2010. V skladu z navedenim sporočilom so bile za vse večje število staležev, kot so na primer trska, oslič, morski list, morska plošča in škampi, ribolovne možnosti določene na podlagi pravil iz ustreznih dolgoročnih načrtov. Za staleže, za katere so bili predlagani novi dolgoročni načrti (zahodni stalež šura, severni oslič) in za staleže, za katere sta se Svet in Komisija zavezala z izjavo, sprejeto na zasedanju Sveta decembra 2008 (sled v Keltskem morju in vahnja v območjih Vb in VIa), sledi ta predlog pravilom iz navedenih virov. V skladu z načeli postopka izboljšanja kakovosti odločitev so med letom potekala posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in državami članicami, zlasti skupno srečanje zainteresiranih strani (regionalnih svetovalnih svetov ter Svetovalnega odbora za ribištvo in ribogojstvo) in držav članic 23. julija 2009 ter srečanje samo z zainteresiranimi stranmi (regionalnimi svetovalnimi sveti in Svetovalnim odborom za ribištvo in ribogojstvo) 29. septembra 2009. Nadalje je predlog skladen s sporočilom Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o zagotovitvi trajnosti v ribištvu EU z največjim trajnostnim donosom (COM(2006)360 konč.) v tem, da ne prinaša povečanja ribolovne smrtnosti. Taka povečanja bi bila v nasprotju z politično zavezo Skupnosti in držav članic na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu, da bodo ohranjale ali obnavljale staleže do stopenj, ki omogočajo največji trajnostni donos, s čimer bi te cilje čim hitreje dosegle za izčrpane staleže, po možnosti najpozneje do leta 2015. V zvezi z upravljanjem naporov je bil za ribolov trske leta 2008 vzpostavljen sistem, ki temelji na kilovatnih dnevih (Uredba (ES) št. 1342/2008). Uporabljal se je v letu 2009, v letu 2010 pa se bo z njegovo uporabo nadaljevalo. Za upravljanje napora glede morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu in južnega osliča ter škampov se bo sistem upravljanja števila dni na morju glede na vrsto plovila, ki je izkazano prisotno v določeni vrsti ribištva, uporabljal tudi v letu 2010, vendar bo predlagana uredba državam članicam še naprej omogočala uporabo sistema kilovatnih dni, da bi se zagotovila učinkovitejša raba ribolovnih možnosti in spodbujali postopki ohranjanja v dogovoru z ribiškim sektorjem. Predlog vključuje omejitve ulova, dogovorjene v okviru nekaterih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. Omejitve ulova in druga priporočila Organizacije za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO), Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPFO), Komisije za ohranitev južnega tuna (CCSBT), Medameriške komisije za tropske tune (IATTC), Komisije za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR), Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) in Mednarodne komisije za ohranitev atlantskega tuna (ICCAT) bodo sprejeti na letnih zasedanjih teh organizacij novembra in decembra 2009. Celotni dovoljeni ulovi za staleže v grenlandskih vodah ter za staleže, ki si jih delita Grenlandija in Norveška, bodo na voljo po koncu posvetovanj v novembru in decembru 2009. Ti celotni dovoljeni ulovi so zato predstavljeni kot promemorija (pm). Treba je tudi poudariti, da je v Prilogi II, ki zadeva omejitve ribolovnega napora za plovila v zvezi z obnovo nekaterih staležev, vključno s trsko, največji dovoljeni ribolovni napor, ki se lahko meri v številu dni na morju na plovilo ali kilovatnih dneh na skupino napora, trenutno prav tako naveden kot pm, saj Komisija še vedno analizira informacije in nasvete Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) glede smernic v zvezi z ribolovnim naporom in ulovom do vključno leta 2007. Plenarno zasedanje STECF bo potekalo novembra 2009, nato pa bo njegovo končno poročilo na voljo na spletni strani STECF. Tudi metodologija za določitev končnega ribolovnega napora za ribolov prave peščenke v vodah ES con IIa, IIIa in IV je v postopku analize. V zvezi z upravljanjem napora za globokomorske staleže je Svet decembra 2006 sprejel 10-odstotno zmanjšanje napora za globokomorske vrste v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Vendar je to zmanjšanje nižje od 35 %, ki jih zahteva Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC). Za leti 2008 in 2009 je bilo določeno nadaljnje 10-odstotno zmanjšanje v primerjavi z istimi referenčnimi vrednostmi. Za leto 2010 nadaljnjega zmanjšanja napora ne bo. Vendar največji napor ostaja na ravni iz leta 2009, kar pomeni 65 % povprečnega letnega napora, ki so ga plovila zadevnih držav članic izvajala v letu 2003. Potrebno je nadaljnje omejevanje napora, da bi izpolnili mednarodne obveznosti Skupnosti ter zaščitili staleže, ki so izjemno občutljivi in zaradi izjemno nizkega potenciala razmnoževanja potrebujejo nujno zaščito, kot ICES poudarja že vrsto let. Sistemi upravljanja med letom se ohranijo za kratkožive vrste, kot so prava peščenka, norveški molič in papalina v Severnem morju. V teh primerih se lahko ribolovne možnosti, predlagane za začetek leta 2010, znova pregledajo med letom v skladu s posodobljenim znanstvenim mnenjem z uredbami Komisije, ki bodo omogočile hitro izvajanje predvidenih ukrepov za upravljanje. Trenutno se pregleduje metodologija za izračunavanje primerne številke za medletni pregled celotnih dovoljenih ulovov prave peščenke. Verjetno je, da bo nova metodologija z Norveško dogovorjena jeseni, zato je pričakovati bistvene spremembe Priloge IID. Uredba ne bo več vsebovala medletnega sistema upravljanja za stalež sardona v Biskajskem zalivu, saj se predvideva, da bo ta stalež upravljan s predlaganim dolgoročnim načrtom za stalež sardona v Biskajskem zalivu in ribištvo, ki izkorišča ta stalež (COM(2009)339 konč.), ki vzpostavlja alternativen sistem, po katerem se celotni dovoljeni ulovi in kvote določijo neposredno v dolgoročnem načrtu ter jih nato Komisija junija vsako leto potrdi na podlagi najnovejših znanstvenih mnenj. |

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2010 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike[1] in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto[2] in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2166/2005 z dne 20. decembra 2005 o določitvi ukrepov za obnovitev staležev južnega osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka[3] ter zlasti členov 4 in 8 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 388/2006 z dne 23. februarja 2006 o določitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v Biskajskem zalivu[4] in zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 509/2007 z dne 7. maja 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu[5] ter zlasti členov 3 in 5 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 676/2007 z dne 11. junija 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za ribištva, ki izkoriščajo staleže morske plošče in morskega lista v Severnem morju[6], ter zlasti členov 6 in 9 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1300/2008 z dne 18. decembra 2008 o oblikovanju večletnega načrta za stalež sleda, ki se nahaja zahodno od Škotske, in ribištvo, ki izkorišča navedeni stalež[7], zlasti člena 4 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1342/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi dolgoročnega načrta za staleže trske in ribištvo, ki izkorišča te staleže[8], in zlasti členov 7, 8, 9, 11 in 12 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembah Uredbe (ES) št. 43/2009 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1559/2007[9] ter zlasti člena 9(3), (4), (5), (7), (8), (9) in (10) Uredbe,

[ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. [..]/2009 o določitvi dolgoročnega načrta za stalež trske v Keltskem morju in ribištvo, ki izkorišča ta stalež[10], ter zlasti člena 4 Uredbe,]

[ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. [..]/2009 o vzpostavitvi večletnega načrta za zahodni stalež atlantskega šura in ribištvo, ki izkorišča ta stalež[11], ter zlasti člena 5 Uredbe,]

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 4 Uredbe (ES) št. 2371/2002 zahteva, da Svet sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostopa do voda in virov ter trajnostnega opravljanja ribolovnih aktivnosti ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega mnenja ter zlasti poročila, ki ga pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STEFC).

(2) Člen 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 nalaga Svetu, da določi celotne dovoljene ulove (TAC) po ribolovnih območjih ali skupinah ribolovnih območij. Ribolovne možnosti morajo biti državam članicam in tretjim državam dodeljene v skladu z merili iz člena 20 navedene uredbe in ob upoštevanju ciljev skupne ribiške politike, določenih v členu 2 Uredbe (ES) št. 2371/2002. Za doseganje optimalnosti učinkovite uporabe ribolovnih možnosti je treba določiti nekatere pogoje, ki so z njimi funkcionalno povezani.

(3) Celotni dovoljeni ulovi se morajo določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja in ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov ter ob zagotavljanju pravične obravnave med ribiškimi sektorji. S tega vidika je treba upoštevati mnenja, izražena na posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, zlasti na srečanju s Svetovalnim odborom za ribištvo in ribogojstvo (ACFA), zadevnimi regionalnimi svetovalnimi sveti ter državami članicami 23. julija 2009 in na srečanju z ACFA ter zadevnimi regionalnimi svetovalnimi sveti 29. septembra 2009.

(4) Za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, je treba celotne dovoljene ulove določiti v skladu s pravili iz teh načrtov. Posledično je treba celotne dovoljene ulove za staleže osliča, škampa, morskega lista v Biskajskem zalivu, zahodnem Rokavskem prelivu in Severnem morju, morske plošče v Severnem morju, sleda zahodno od Škotske, trske v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku, vzhodnem Rokavskem prelivu, zahodno od Škotske in v Irskem ter Keltskem morju in za zahodni stalež atlantskega šura določiti v skladu z uredbami (ES) št. 2166/2005, (EC) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008, (ES) št. 302/2009, (ES) št. [..]/2009 ( trska v Keltskem morju ) in Uredbo (ES) št. [..]/2009 ( šur ), kot je primerno.

(5) V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96 je treba določiti, za katere staleže se uporabljajo posamezni ukrepi iz Uredbe.

(6) Treba je določiti zgornje meje največjega dovoljenega napora za 2010 v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 2166/2005, členom 5 Uredbe (ES) št. 509/2007, členom 9 Uredbe (ES) št. 676/2007, členoma 11 in 12 Uredbe (ES) št. 1342/2008 ter členoma 5 in 9 Uredbe (ES) št. 302/2009, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 754/2009 o izključitvi določenih skupin plovil iz ureditve ribolovnega napora, določenega v poglavju III Uredbe (ES) št. 1342/2008[12].

(7) Ob upoštevanju nasveta ICES je treba ohraniti in popraviti sistem za upravljanje ribolovnega napora za pravo peščenko v vodah ES con IIa, IIIa in IV.

(8) V skladu z najnovejšim znanstvenim mnenjem ICES ter mednarodnimi obveznostmi v okviru Konvencije o ribištvu severovzhodnega Atlantika je treba za določene globokomorske vrste ribolovni napor omejiti.

(9) Ribolovne možnosti je treba uporabljati v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti, zlasti z Uredbo Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic[13], Uredbo Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določanju značilnosti ribiških plovil[14], Uredbo Komisije (EGS) št. 1381/87 z dne 20. maja 1987 o določitvi podrobnih pravil za označevanje in dokumentacijo ribiških plovil[15], Uredbo Sveta (EGS) št. 3880/91 z dne 17. decembra 1991 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku[16], Uredbo sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami[17], Uredbo Sveta (ES) št. 1434/98 z dne 29. junija 1998 o opredelitvi pogojev, pod katerimi se lahko sled iztovarja za gospodarske namene, ki ne zajemajo neposredne človeške uporabe[18], Uredbo Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev[19], Uredba Sveta (ES) št. 1954/2003 z dne 4. novembra 2003 o upravljanju ribolovnega napora v zvezi z nekaterimi ribolovnimi območji in viri Skupnosti[20], Uredbo Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil[21], Uredbo Komisije (ES) št. 601/2004 z dne 22. marca 2004 o nekaterih nadzornih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na območju Konvencije o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki[22], Uredbo Sveta (ES) št. 2115/2005 z dne 20. decembra 2005 o obnovitvenih načrtih za grenlandsko morsko ploščo v okviru Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika[23], Uredbo (ES) št. 2166/2005, Uredbo (ES) št. 388/2006, Uredbo Sveta (ES) št. 1966/2006 z dne 21. decembra 2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju[24], Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju[25], Uredbo Sveta (ES) št. 509/2007, Uredbo Sveta (ES) št. 520/2007 z dne 7. maja 2007 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev nekaterih staležev izrazito selivskih vrst[26], Uredbo (ES) št. 676/2007, Uredbo Sveta (ES) št. 1386/2007 z dne 22. oktobra 2007 o ukrepih za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo v območju upravljanja Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika[27], Uredbo Komisije (ES) št. 1077/2008 z dne 3. novembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1966/2006 o elektronskem zapisovanju in poročanju podatkov o ribolovnih dejavnostih ter daljinskem zaznavanju in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1566/2007[28], Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999[29], Uredbo Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti[30], Uredbo (ES) št. 1300/2008, Uredbo (ES) št. 1342/2008, Uredbo (ES) št. 302/2009, Uredbo Sveta (ES) št. [..]/2009 o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju, zajetem v Konvenciji o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika[31], Uredbo Sveta (ES) št. [..]/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike[32], Uredbo Sveta (ES) št. [..]/2009 ( trska v Keltskem morju ), Uredbo Sveta (ES) št. [..]/2009 ( šur ) ter Uredbo Sveta (ES) št. [..]/2009 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi[33].

(10) Skupnost je v skladu s postopkom, predvidenim v sporazumih ali protokolih o odnosih na področju ribištva, opravila posvetovanja o ribolovnih pravicah z Norveško[34], Ferskimi otoki[35] in Grenlandijo[36].

(11) Skupnost je pogodbenica v več ribiških organizacijah in sodeluje v drugih organizacijah kot sodelujoča nepogodbenica. Poleg tega zaradi Akta o pogojih pristopa Republike Poljske k Evropski uniji ribiške sporazume, ki jih je ta država sklenila prej, kot je Konvencije o ohranjanju staležev sajev in gospodarjenju z njimi v osrednjem delu Beringovega morja, od datuma njenega pristopa upravlja Skupnost. Te ribiške organizacije so za leto 2010 priporočile uvedbo vrste ukrepov, vključno z ribolovnimi možnostmi za plovila Skupnosti. Skupnost mora izvajati navedene ribolovne možnosti.

(12) [Medameriška komisija za tropske tune (IATTC) na letnem zasedanju leta 2009 ni uspela sprejeti omejitev ulova za rumenoplavutega tuna, veleokega tuna in črtastega tuna, treba pa je, čeprav Skupnost ni članica IATTC, urediti ribolovne možnosti za vire v pristojnosti IATTC, da se zagotovi trajnostno upravljanje z njimi.]

(13) [Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) je na svojem letnem zasedanju leta 2009 sprejela omejitve ulova za dva dodatna staleža rib na območju Konvencije SEAFO. Te omejitve ulova je treba vključiti v pravo Skupnosti.]

(14) [Na tretjem mednarodnem zasedanju za ustanovitev nove regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPFO) maja 2007 so udeleženci sprejeli začasne ukrepe, vključno z ribolovnimi možnostmi, za ureditev pelagičnih ribolovnih aktivnosti in pridnenega ribolova v južnem Tihem oceanu. Te ribolovne možnosti je treba vključiti v pravo Skupnosti.]

(15) Da se ribičem Skupnosti zagotovi preživljanje in da bi se izognili ogrožanju virov ter kakršnim koli možnim težavam zaradi izteka veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 43/2009 z dne 16. januarja 2009 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2009 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova[37], je pomembno, da se s tem ribolovom začne s 1. januarjem 2010. Glede na nujnost zadeve je treba odobriti izjemo od roka šestih tednov iz člena 3 naslova I Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I Področje uporabe in opredelitve pojmov

Člen 1 Vsebina

Ta uredba določa naslednje ribolovne možnosti in pogoje, ki so funkcionalno povezani z njihovo uporabo:

- ribolovne možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib za leto 2010 ter

- nekatere omejitve napora za leto 2011 ter ribolovne možnosti za nekatere antarktične staleže za obdobja, določena v oddelku 2 poglavja III naslova II ter v Prilogah IE in V.

Člen 2 Področje uporabe

Če ni določeno drugače, se ta uredba uporablja za:

(a) ribiška plovila Skupnosti („plovila Skupnosti“); in

(b) ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so v njih registrirana („plovila tretjih držav“) v vodah Skupnosti („vode ES“).

Člen 3 Opredelitve

V tej uredbi se poleg opredelitev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2371/2002 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino, ki se lahko iz posameznega staleža ulovi in iztovori vsako leto;

(b) „kvota“ pomeni delež celotnega dovoljenega ulova, dodeljen Skupnosti, državam članicam ali tretjim državam;

(c) „mednarodne vode“ pomeni vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;

(d) „velikost mrežnega očesa“ pomeni velikost mrežnega očesa, kot je določena v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 517/2008 z dne 10. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 v zvezi z določanjem velikosti mrežnega očesa in ocenjevanjem debeline vrvice ribiških mrež[38].

Člen 4 Ribolovne cone

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve con:

(a) cone ICES (Mednarodnega sveta za raziskovanje morja), kakor so opredeljene v Uredbi (EGS) št. 3880/91;

(b) „Skagerrak“ pomeni območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes in na jugu s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(c) „Kattegat“ pomeni območje, ki je na severu omejeno s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali ter na jugu s črto od Hasenøre do Gnibens Spids, od Korshaga do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(d) „Cadiški zaliv“ pomeni območje v coni ICES IXa vzhodno od zemljepisne dolžine 7º23'48" Z;

(f) cone CECAF (vzhodni srednji Atlantik ali glavna ribolovna cona FAO 34), kakor so opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 2597/95 z dne 23. oktobra 1995 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven Severnega Atlantika[39];

(g) cone NAFO (Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika), kakor so opredeljene v Uredbi Sveta (EGS) št. 2018/93 z dne 30. junija 1993 o predložitvi statističnih podatkov o ulovu in aktivnosti s strani držav članic, ki izvajajo ribolov v severozahodnem Atlantiku[40];

(h) cone SEAFO (Organizacije za ribištvo jugovzhodnega Atlantika), kot so opredeljene v Sklepu Sveta 2002/738/ES z dne 22. julija 2002 o sklenitvi Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku s strani Evropske skupnosti[41];

(i) cona ICCAT (Mednarodna komisija za ohranitev atlantskega tuna), kakor je opredeljena v Sklepu Sveta 86/238/EGS z dne 9. junija 1986 o pristopu Skupnosti k Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku, kakor je bila spremenjena s Protokolom, priloženim k Sklepni listini Konference pooblaščencev držav pogodbenic konvencije, ki je bila podpisana 10. julija 1984 v Parizu[42];

(j) cone CCAMLR (Konvencije o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki), kakor so opredeljene v Uredbi (ES) št. 601/2004;

(k) cona IATTC (Medameriška komisija za tropske tune), kakor je opredeljena v Sklepu Sveta 2006/539/ES z dne 22. maja 2006 o sklenitvi Konvencije o krepitvi Medameriške komisije za tropskega tuna, ustanovljene leta 1949 s konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko, v imenu Evropske Skupnosti[43];

(l) cona IOTC (Komisije za tune v Indijskem oceanu), kakor je opredeljena v Sklepu Sveta 95/399/ES z dne 18. septembra 1995 o pristopu Skupnosti k Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tuna v Indijskem oceanu[44];

(m) „območje SPFO (Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu)“ pomeni območje na odprtem morju južno od ekvatorja, severno od območja Konvencije CCAMLR, vzhodno od območja Konvencije SIOFA, kot je opredeljeno v Sklepu Sveta 2006/496/ES z dne 6. julija 2006 o podpisu Sporazuma o ribolovu v južnem Indijskem oceanu v imenu Evropske skupnosti[45], in zahodno od območij pod ribolovno jurisdikcijo držav Južne Amerike;

(n) cona WCPFC (Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika), kakor je opredeljena v Sklepu Sveta 2005/75/ES z dne 26. aprila 2004 o pristopu Skupnosti h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana[46];

(o) „odprto morje Beringovega morja“ pomeni območje odprtega morja Beringovega morja več kakor 200 morskih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja obalnih držav Beringovega morja.

NASLOV II Ribolovne možnosti za plovila Skupnosti

Poglavje I

Splošne določbe

Člen 5 Omejitve ulova in dodelitve

1. Omejitve ulova za plovila Skupnosti v vodah Skupnosti ali v nekaterih vodah zunaj Skupnosti in dodelitev takšnih omejitev ulova državam članicam ter dodatni pogoji v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 847/96 so določeni v Prilogi I.

2. Plovila Skupnosti imajo dovoljenje za ulov v okviru kvot iz Priloge I v vodah, ki spadajo pod ribolovno jurisdikcijo Ferskih otokov, Grenlandije, Islandije, Norveške in ribolovne cone okrog otoka Jan Mayen, ob upoštevanju pogojev iz člena 12 te uredbe ter priloge III k njej in pogojev iz Uredbe (ES) št. 1006/2008 ter njenih izvedbenih določb.

3. Komisija določi omejitve ulova za pravo peščenko v vodah ES con IIa, IIa in IV v skladu s predpisi iz točke 6 Priloge IID.

4. Komisija določi omejitve ulova za kapelana v grenlandskih vodah con ICES V in XIV, ki so na voljo Skupnosti, v višini 7,7 % deleža celotnega dovoljenega ulova za kapelana, takoj ko je celotni dovoljeni ulov določen.

5. Komisija lahko ponovno prouči omejitve ulova za stalež norveškega moliča v vodah ES con ICES IIa, IIIa in IV ter za stalež papaline v vodah ES con ICES IIa in IV v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in ob upoštevanju znanstvenih podatkov, zbranih v prvi polovici leta 2010.

6. Zaradi ponovne proučitve staleža norveškega moliča v skladu z odstavkom 5 lahko Komisija revidira omejitve ulova za staleže mola v vodah ES con IIa, IIIa in IV ter za staleže vahnje v vodah ES con ICES IIa, III in IV v skladu postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002, da bi tako upoštevali industrijski prilov norveškega moliča.

Člen 6 Prepovedane vrste

[Za plovila Skupnosti se prepove ribolov na, zadrževanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje naslednjih vrst:

(a) morskega psa orjaka ( Cetorhinus maximus ) in belega morskega volka ( Carcharodon carcharias ) v vseh vodah ES in vodah zunaj ES;

(b) sklata ( Squatina squatina ) v vseh vodah ES;

(c) navadno ražo ( Dipturus batis ) v vodah ES con IIa, III, IV, VI, VII, VIII, IX in X ter

(d) valovito progasto ražo ( Raja undulata ) in belo ražo ( Rostroraja alba ) v vodah ES con VI, VII, VIII, IX in X.]

Člen 7 Posebne določbe o dodelitvah

1. Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v Prilogi I, ne posega v:

(a) izmenjave v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b) ponovne dodelitve v skladu s členi [..] Uredbe (ES) št. [..]/2009 ( uredba o nadzoru ) ali členom 10(4) Uredbe (ES) št. 1006/2008;

(c) dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d) zadržane količine v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e) odbitke na podlagi členov [..] Uredbe (ES) št. [..]/2009 ( uredba o nadzoru )].

2. Člen 5(2) Uredbe (ES) št. 847/96 se uporablja za vse staleže, za katere velja bodisi previdnostni bodisi analitski celotni dovoljeni ulov.

3. Člena 3 in (4) Uredbe (ES) št. 847/96 se uporabljata za vse staleže, za katere velja analitski celotni dovoljeni ulov, če ni v Prilogi I določeno drugače.

4. Člena 2 in 3 se uporabljata ne glede na člen [..] Uredbe (ES) št. [..]/2009 ( uredba o nadzoru ).

Člen 8 Omejitve ribolovnega napora

Od 1. februarja 2010 do 31. januarja 2011 se ukrepi glede ribolovnega napora, določeni v:

(a) Prilogi IIA, uporabljajo za upravljanje nekaterih staležev v Kattegatu, Skagerraku, delu cone ICES IIIa, ki ni zajet s Skagerrakom in Kattegatom, conah ICES IV, VIa, VIIa, VIId ter vodah ES con ICES IIa in Vb;

(b) Prilogi IIB, uporabljajo za obnovitev staležev osliča in škampa v conah ICES VIIIc in IXa z izjemo Cadiškega zaliva;

(c) Prilogi IIC, uporabljajo za upravljanje staleža morskega lista v coni ICES VIIe;

(d) Prilogi IID, uporabljajo za upravljanje staleža prave peščenke v vodah ES con ICES IIa, IIIa in IV.

Člen 9 Omejitve ulova in napora za globokomorski ribolov

1. Poleg omejitev ulova iz Uredbe Sveta (ES) št. 1359/2008 z dne 28. novembra 2008 o določitvi ribolovnih možnosti za ribiška plovila Skupnosti za določene staleže globokomorskih rib za leti 2009 in 2010 [47] je v vsakem izhodu na morje prepovedano uloviti in obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti več kot 100 kg skupne količine globokomorskih vrst in grenlandske morske plošče, razen če ima zadevno plovilo dovoljenje za globokomorski ribolov, izdano v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 2347/2002.

2. Države članice zagotovijo, da se za plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in so registrirana na njihovem ozemlju ter opravljajo ribolovne aktivnosti, pri katerih vsako koledarsko leto ulovijo in na krovu obdržijo več kot 10 ton globokomorskih vrst in grenlandske morske plošče, zahteva dovoljenje za globokomorski ribolov.

3. Države članice zagotovijo, da ravni ribolovnega napora plovil z dovoljenji za globokomorski ribolov, merjene v kilovatnih dnevih odsotnosti iz pristanišča, v letu 2010 ne bodo presegale 65 % povprečnega letnega ribolovnega napora, ki so ga plovila zadevne države članice zabeležila v letu 2003 pri potovanjih na podlagi dovoljenj za globokomorski ribolov in/ali pri ulovu globokomorskih vrst s seznamov v prilogah I in II k Uredbi (ES) št. 2347/2002. Ta odstavek se uporablja samo za ribolovna potovanja, kjer se ujame več kot 100 kilogramov globokomorskih vrst z izjemo velike srebrenke.

Člen 10 Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

1. Ribe iz staležev, za katere so določene omejitve ulova, se smejo obdržati na krovu ali iztovarjati le, če:

(a) so ulov opravila plovila države članice, ki ima kvoto in ta kvota ni izčrpana, ali

(b) je ulov sestavljen iz deleža kvote Skupnosti, ki ni bil dodeljen državam članicam s kvotami in kvota Skupnosti ni bila izčrpana.

2. Ne glede na odstavek 1 se lahko naslednje ribe obdržijo na krovu in iztovorijo, tudi če država članica nima kvot ali so kvote ali deleži izčrpani:

(a) vrste, razen sleda ali skuše, kadar

(i) so ulovljene pomešano z drugimi vrstami z mrežo z očesom, ki je manjše od 32 mm, v skladu s členom [..] Uredbe (ES) št. [..]/2009 ( uredba o tehničnih ukrepih ); in

(ii) ulov ni razvrščen na krovu ali ob iztovarjanju;

ali

(b) skuša, kadar

(i) je ulovljena pomešano s šurom ali sardelo;

(ii) ne presega 10 % skupne mase skuše, šura in sardele na krovu ter

(iii) ulov ni razvrščen na krovu ali ob iztovarjanju.

3. Vsi iztovori se vštevajo v kvoto ali, če kvota Skupnosti ni dodeljena državam članicam s kvotami, v kvoto Skupnosti, razen ulovov na podlagi določb odstavka 2.

4. Odstotek prilova in njegova namenska uporaba se določita v skladu s členom [..] Uredbe (ES) št. [..]/2009 ( uredba o tehničnih ukrepih ).

Člen 11 Nerazvrščeno iztovarjanje v conah ICES IIIa, IV in VIId ter vodah ES cone ICES IIa

1. Kadar so omejitve ulova države članice za sleda v conah ICES IIIa, IV in VIId ter vodah ES cone ICES IIa izčrpane, plovila, ki plujejo pod zastavo te države članice, so registrirana v Skupnosti in se ukvarjajo z ribolovom, za katerega se uporabljajo ustrezne omejitve ulova, ne smejo iztovarjati ulova, ki ni razvrščen in vsebuje sleda.

2. Države članice zagotovijo ustrezen program vzorčenja, ki omogoča učinkovito spremljanje nerazvrščenega iztovarjanja po posameznih vrstah, ulovljenih v conah ICES IIIa, IV in VIId ter vodah ES cone ICES IIa.

3. Nerazvrščen ulov v conah ICES IIIa, IV in VIId ter vodah ES cone ICES IIa se iztovarja samo v pristaniščih in na mestih iztovarjanja, ki imajo program razvrščanja iz odstavka 2.

Člen 12 Pošiljanje podatkov

Kadar države članice v skladu s členi [..] Uredbe (ES) št. [..]/2009 ( uredba o nadzoru ) Komisiji pošiljajo podatke v zvezi z iztovarjanjem količine ujetih staležev, uporabljajo kode staležev iz Priloge I k tej uredbi.

Poglavje II

Dovoljenja za ribolov v vodah tretjih držav

Člen 13 Dovoljenja za ribolov

1. Največje število dovoljenj za ribolov za plovila Skupnosti, ki lovijo v vodah tretje države, je določeno v Prilogi III.

2. Če ena država članica prenese kvoto na drugo državo članico (zamenjava) na ribolovnih območjih iz Priloge III na podlagi člena 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002, prenos vključuje ustrezen prenos dovoljenj za ribolov in se sporoči Komisiji. Vendar se ne preseže skupno število dovoljenj za ribolov za posamezno ribolovno območje, določeno v Prilogi III.

Poglavje III

Ribolovne možnosti v vodah regionalnih organizacij za upravljanje ribištva

Oddelek 1

OBMOČJE ICCAT

ČLEN 14 Omejitve števila plovil z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna

Največje število naslednjih plovil je omejeno, kot je to določeno v Prilogi IV:

- plovil Skupnosti za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, za katera je bil odobren aktivni ribolov na modroplavutega tuna ( Thunnus thynnus ) med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v vzhodnem Atlantiku;

- plovil Skupnosti za mali obalni ribolov, za katera je bil odobren aktivni ribolov na modroplavutega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v Sredozemskem morju;

- plovil Skupnosti, ki aktivno lovijo modroplavutega tuna v Jadranskem morju zaradi gojenja, za katera je bil odobren ribolov na modroplavutega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm.

Oddelek 2

OBMOČJE CCAMLR

ČLEN 15 Prepovedi in omejitve ulova

1. Neposredni ribolov vrst iz Priloge V, dela A, je prepovedan v conah in obdobjih, določenih v navedeni prilogi.

2. Za nov in raziskovalni ribolov se omejitve ulova in prilova, določene v Prilogi V, delu B, uporabljajo v podobmočjih iz navedenega dela.

Člen 16 Raziskovalni ribolov

1. Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice in so bila tam registrirana ter je bila CCAMLR o njih obveščena v skladu z določbami člena 7 in člena 7a Uredbe (ES) št. 601/2004, lahko sodelujejo v raziskovalnem ribolovu s parangalom na Dissostichus spp. na podobmočjih FAO 88.1 in 88.2 ter v razdelkih 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3(b) zunaj območij nacionalne jurisdikcije.

2. V razdelku 58.4.3(b) sme loviti ribe le eno ribiško plovilo naenkrat.

3. Kar zadeva podobmočji FAO 88.1 in 88.2 ter razdelke 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3(b), so skupne omejitve ulova in prilova po podobmočjih in razdelkih ter njihova razporeditev med manjše raziskovalne enote v vsakem izmed njih navedene v Prilogi V, Delu B. Z ribolovom v kateri koli manjši raziskovalni enoti se preneha, ko sporočeni ulov doseže določeno omejitev ulova, in navedena manjša raziskovalna enota preneha z ribolovom do konca sezone.

4. Ribolov se odvija na čim večjem geografskem in globinskem obsegu, da bi dobili informacije, potrebne za določitev ribolovnega potenciala in se izognili preveliki koncentraciji ulova in ribolovnega napora. Vendar je ribolov v podobmočjih FAO 88.1, 88.2 in razdelkih 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3(b) prepovedan v globinah, manjših od 550 m.

Člen 17 Ribolov krila v ribolovni sezoni 2010/2011

1. Le tiste države članice, ki so članice Komisije CCAMLR, lahko v ribolovni sezoni 2010/2011 na območju Konvencije CCAMLR lovijo kril. Take države članice, če nameravajo loviti kril ( Euphasia superba ) na območju Konvencije CCAMLR, obvestijo sekretariat CCAMLR in Komisijo v skladu s členom 5a Uredbe (ES) št. 601/2004, v vsakem primeru pa najpozneje do 1. junija 2010 o:

(a) svojem namenu loviti kril (z uporabo obrazca iz Priloge V, dela C);

(b) obliki konfiguracij mrež (z uporabo obrazca iz priloge V, dela D).

2. Obvestilo iz odstavka 1 vključuje tudi informacije iz člena 3 Uredbe (ES) št. 601/2004 za vsako plovilo, kateremu država članica dovoli ribolov krila.

3. Države članice, ki nameravajo na območju Konvencije CCAMLR loviti kril, obvestijo CCAMLR samo o pooblaščenih plovilih, ki v času obveščanja plujejo pod njihovo zastavo.

4. Države članice lahko dovolijo sodelovanje pri ribolovu krila plovilom, ki niso plovila, o katerih je bila obveščena CCAMLR v skladu z odstavki 1 do 3, če pooblaščeno plovilo ne more sodelovati zaradi operativnih razlogov ali višje sile. V takšnih primerih zadevna država članica takoj obvesti sekretariat CCAMLR in Komisijo ter pri tem navede:

(a) vse podatke o nameravanem(-ih) nadomestnem(-ih) plovilu(-ih) iz odstavka 2, vključno z informacijami iz člena 3 Uredbe (ES) št. 601/2004;

(b) podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.

5. Države članice plovilom, ki so navedena na enem od seznamov plovil IUU CCAMLR, ne dovolijo sodelovanja pri ribolovu krila.

Oddelek 3

OBMOČJE IOTC

ČLEN 18 Omejitve ribolovnih zmogljivosti plovil, ki lovijo na območju IOTC

1. Največje število plovil Skupnosti, ki lovijo tropske tune na območju IOTC, in ustrezna zmogljivost v bruto tonah (BT) sta določena v Prilogi VI, točki 1.

2. Največje število plovil Skupnosti, ki lovijo mečarico ( Xiphias gladius ) in belega tuna ( Thunnus alalunga ) na območju IOTC, ter ustrezna zmogljivost v BT sta določena v Prilogi VI, točki 2.

3. Države članice lahko spremenijo število plovil iz odstavkov 1 in 2 po vrsti orodja, če Komisiji dokažejo, da ta sprememba ne bo pomenila večjega ribolovnega napora za zadevne staleže rib.

4. Kadar je predlagan prenos zmogljivosti na floto držav članic, slednje zagotovijo, da so plovila, ki naj bi se prenesla, na seznamu plovil IOTC ali na seznamu plovil drugih regionalnih ribiških organizacij za tuna. Plovila, ki so na seznamu plovil IUU katere koli regionalne organizacije za upravljanje ribištva, se ne smejo prenesti.

5. Zaradi upoštevanja izvajanja razvojnih načrtov, predloženih IOTC, lahko države članice povečajo omejitev ribolovnih zmogljivosti, navedenih v tem členu, samo v okviru omejitev, določenih v navedenih razvojnih načrtih.

Oddelek 4

OBMOČJE SFPO

ČLEN 19 Pridneni ribolov

Države članice omejijo napor ali ulov pri pridnenem ribolovu na območju SPFO na povprečne letne ravni v obdobju od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2006 glede na število ribiških plovil in drugih parametrov, ki kažejo raven ulova, ribolovni napor in ribolovne zmogljivosti ter samo na tiste dele območja SFPO, kjer je prišlo do pridnenega ribolova v prejšnji ribolovni sezoni.

Oddelek 5

OBMOČJE IATTC

ČLEN 20 Ribolov z zaporno plavarico

1. Ribolov rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares ), veleokega tuna ( Thunnus obesus ) in črtastega tuna ( Katsuwonus pelamis ) s plovili z zaporno plavarico je prepovedan:

a) od 29. julija do 28. septembra 2010 ali od 10. novembra 2010 do 18. januarja 2011 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

- tihooceanska obala Amerik,

- zemljepisna dolžina 150° Z,

- zemljepisna širina 40° S,

- zemljepisna širina 40° J.

b) od 29. septembra do 29. oktobra 2010 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

- zemljepisna dolžina 94° Z,

- zemljepisna dolžina 110° Z,

- zemljepisna širina 3° S,

- zemljepisna širina 5° J.

2. Zadevne države članice Komisijo pred 1. aprilom 2010 obvestijo o izbranem obdobju prepovedi iz odstavka 1(a). Vsa plovila zadevnih držav članic, opremljena z zaporno plavarico, morajo na opredeljenem območju v izbranem obdobju spoštovati prepoved ribolova z zaporno plavarico.

3. Plovila z zaporno plavarico, ki lovijo tuna v upravnem območju Medameriške komisije za tropske tune (IATTC), obdržijo na krovu in kasneje iztovorijo ves ulov veleokega, črtastega in rumenoplavutega tuna, razen rib, ki štejejo za neprimerne za prehrano ljudi zaradi razlogov, ki niso vezani na velikost. Izvzet je edino končni del potovanja, ko na plovilu morda ni več dovolj prostora za shranitev tuna, ujetega na tem delu potovanja.

Oddelek 6

OBMOČJE SEAFO:

ČLEN 21 Ukrepi za zaščito globokomorskega morskega psa

Usmerjeni ribolov globokomorskega morskega psa na območju Konvencije SEAFO je prepovedan.

Oddelek 7

OBMOČJE WCPFC

ČLEN 22 Omejitve ribolovnega napora za rumenoplavutega tuna, veleokega tuna, črtastega tuna in južnopacifiškega belega tuna

Države članice zagotovijo, da je skupni ribolovni napor za veleokega tuna ( Thunnus obesus ), rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares) , črtastega tuna ( Katsuwonus pelamis ) in južnopacifiškega belega tuna ( Thunnus alalunga ) na območju WCPFC omejen na ribolovni napor, ki je določen v sporazumih o partnerstvu na področju ribištva med Skupnostjo in obalnimi državami v regiji.

Člen 23 Zaprto območje za ribolov FAD

1. Na delu območja WCPFC, ki leži med 20° S in 20° J, se med 1. avgustom 2010 (ob 00:00) in 30. septembrom 2010 (ob 24:00) prepovejo ribolovne dejavnosti plovil z zaporno plavarico, ki uporabljajo FAD. V tem času lahko plovila z zaporno plavarico v tem delu območja WCPFC izvajajo ribolovne dejavnosti, če je na krovu opazovalec, ki nadzoruje, da plovilo v nobenem trenutku:

- ne uporablja FAD, podobnih elektronskih naprav ali si z njimi pomaga,

- v povezavi s FAD ne lovi jat.

2. Vsa plovila z zaporno plavarico, ki lovijo v delu območja WCPFC iz prvega stavka odstavka 1, obdržijo na krovu in iztovorijo ali pretovorijo celoten ulov velikookega, rumenoplavutega in črtastega tuna.

3. Odstavek 2 se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a) v zaključnem delu ribolovne poti, če plovilo nima dovolj prostora za shranitev vseh rib,

(b) kadar ribe niso primerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo, ali

(c) v primeru resne okvare zamrzovalne opreme.

Člen 24 Omejitve števila plovil z dovoljenjem za ribolov mečarice

Največje število plovil Skupnosti, za katera je bil odobren ribolov mečarice (Xiphias gladius ) na območjih južno od 20° J območja WCPFC, je navedeno v Prilogi VII.

Oddelek 8

BERINGOVO MORJE

ČLEN 25 Prepoved ribolova na odprtem morju Beringovega morja

Ribolov na saja (Theragra chalcogramma ) na odprtem morju Beringovega morja je prepovedan.

NASLOV III

Ribolovne možnosti za plovila tretjih držav v vodah ES

Člen 26 Omejitve ulova

Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Norveške, in ribiška plovila, ki so registrirana na Ferskih otokih, imajo dovoljenje za ribolov v vodah Skupnosti v okviru omejitev ulova iz Priloge I ter ob upoštevanju pogojev iz poglavja III Uredbe (ES) št. 1006/2008 in iz tega naslova.

Člen 27 Dovoljenja za ribolov

1. Največje število dovoljenj za ribolov za plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah Skupnosti, se določi v Prilogi VIII.

2. Ribe iz staležev, za katere so določene omejitve ulova, se ne smejo obdržati na krovu ali iztovarjati, razen ulovov plovil tretjih držav, ki imajo kvoto in ta kvota ni izčrpana.

Člen 28 Prepovedane vrste

[Za plovila tretjih držav se prepove ribolov na, zadrževanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje naslednjih vrst:

(a) morskega psa orjaka ( Cetorhinus maximus ) in belega morskega volka ( Carcharodon carcharias ) v vseh vodah ES;

(b) sklata ( Squatina squatina ) v vseh vodah ES;

(c) navadno ražo ( Dipturus batis ) v vodah ES con IIa, III, IV, VI, VII, VIII, IX in X ter

(d) valovito progasto ražo ( Raja undulata ) in belo ražo ( Rostroraja alba ) v vodah ES con VI, VII, VIII, IX in X.]

NASLOV IV

Končne določbe

Člen 29 Sprememba Uredbe (ES) št. 1359/2008

V delu 2 Priloge k Uredbi (ES) št. 1359/2008 se navedba glede okroglonosega grenadirja (okroglonosega repaka) v vodah Skupnosti in vodah, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav conah III, nadomesti z naslednjim:

„Vrsta: | Okroglonosi grenadir Coryphaernoides rupestris | Cona: | Vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav v coni III (1) (RNG/03-) |

Leto | 2009 | 2010 |

Danska | 804 | 804 |

Nemčija | 5 | 5 |

Švedska | 41 | 41 |

ES | 850 | 850 |

(1) V coni ICES IIIa se usmerjeni ribolov okroglonosega grenadirja ne izvaja, dokler se ne končajo posvetovanja med Evropsko skupnostjo in Norveško. “ |

Člen 30 Končna določba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Uporablja se od 1. januarja 2010.

Kadar so ribolovne možnosti za območje CCAMLR določene za obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2010, se oddelek 2 poglavja III naslova II ter Prilogi IE in V uporabljajo od začetka zadevnih obdobij uporabe navedenih ribolovnih možnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

[2] UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

[3] UL L 345, 28.12.2005, str. 5.

[4] UL L 65, 7.3.2006, str. 1.

[5] UL L 122, 11.5.2007, str. 7.

[6] UL L 157, 19.6.2007, str. 1.

[7] UL L 344, 20.12.2008, str. 6.

[8] UL L 348, 24.12.2008, str. 20.

[9] UL L 96, 15.4.2009, str. 1.

[10] UL L , , str. .

[11] UL L , , str. .

[12] UL L 214, 19.8.2009, str. 16.

[13] UL L 276, 10.10.1983, str. 1.

[14] UL L 274, 25.9.1986, str. 1.

[15] UL L 132, 21.5.1987, str. 9.

[16] UL L 365, 31.12.1991, str. 1.

[17] UL L 171, 6.7.1994, str. 7.

[18] UL L 191, 7.7.1998, str. 10.

[19] UL L 351, 28.12.2002, str. 6.

[20] UL L 289, 7.11.2003, str. 1.

[21] UL L 333, 20.12.2003, str. 17.

[22] UL L 97, 1.4.2004, str. 16.

[23] UL L 340, 23.12.2005, str. 3.

[24] UL L 409, 30.12.2006, str. 1.

[25] UL L 36, 8.2.2007, str. 6.

[26] UL L 123, 12.5.2007, str. 3.

[27] UL L 318, 5.12.2007, str. 1.

[28] UL L 295, 4.11.2008, str. 3.

[29] UL L 286, 29.10.2008, str. 1.

[30] UL L 286, 29.10.2008, str. 33.

[31] UL L , , str. .

[32] UL L , , str. .

[33] UL L , , str. .

[34] UL L 226, 29.8.1980, str. 48.

[35] UL L 226, 29.8.1980, str. 12.

[36] UL L 172, 30.6.2007, str. 1.

[37] UL L 22, 26.1.2009, str. 1.

[38] UL L 151, 11.6.2008, str. 5.

[39] UL L 270, 13.11.1995, str. 1.

[40] UL L 186, 28.7.1993, str. 1.

[41] UL L 234, 31.8.2002, str. 39.

[42] UL L 162, 18.6.1986, str. 33.

[43] UL L 224, 16.8.2006, str. 22.

[44] UL L 236, 5.10.1995, str. 24.

[45] UL L 196, 18.7.2006, str. 14.

[46] UL L 32, 4.2.2005, str. 1.

[47] UL L 352, str. 1.