52009PC0344

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.9.2009

COM(2009) 344 konč.

2009/0130 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema EURODAC, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol zaradi kazenskega pregona

{COM(2009) 342 konč.}{SEC(2009) 936}{SEC(2009) 937}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Ozadje predloga |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Podatki o državljanih držav članic EU in državljanih tretjih držav so na razpolago v različnih oblikah in sistemih v državah članicah ter na ravni EU. V nacionalnih in evropskih instrumentih so določena pravila in pogoji, v skladu s katerimi lahko organi kazenskega pregona dostopajo do teh podatkov za izvajanje svojih zakonitih nalog. Podatki o prstnih odtisih so izjemno uporabni zaradi kazenskega pregona, saj so pomemben element pri ugotavljanju istovetnosti osebe. Vedno znova se priznava uporabnost podatkovnih zbirk prstnih odtisov v okviru boja proti kriminalu. Podatki o prstnih odtisih prosilcev za azil se zbirajo in hranijo v državi članici, v kateri je bila vložena prošnja za azil, ter v sistemu EURODAC. V vseh državah članicah, ki so odgovorile na vprašalnik služb Komisije, imajo organi kazenskega pregona neposreden ali posreden dostop do nacionalnih podatkovnih zbirk, ki vsebujejo prstne odtise prosilcev za azil in so namenjene boju proti kriminalu. Med posvetovanjem s strokovnjaki je postalo jasno, da je po mnenju tistih nacionalnih organov kazenskega pregona, ki pri preiskovanju kaznivih dejanj preverijo podatke v nacionalnih podatkovnih zbirkah, ki vsebujejo prstne odtise prosilcev za azil, število zadetkov precejšnje. Čeprav države članice uspešno dostopajo do prstnih odtisov prosilcev za azil na nacionalni ravni, se vseeno zdi, da je dostopanje do podatkovnih zbirk prstnih odtisov drugih držav članic težavnejše. Razlog za to težavo glede dostopa je strukturna vrzel na področju informacij in preverjanja, saj trenutno ne obstaja enoten sistem, ki bi bil dostopen organom kazenskega pregona in s katerim bi se lahko ugotovilo, katera država članica ima podatke o prosilcu za azil. Če poizvedba v nacionalnem sistemu za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov (sistem AFIS – „Automated Fingerprint Identification System“) z uporabo Sklepa Sveta 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (Sklep k Prümski pogodbi), ki ga morajo države članice začeti izvajati najpozneje do junija 2011, ne ponudi zadetka, ni rečeno, da v državah članicah ni na razpolago nobenih podatkov. Organi kazenskega pregona tako ne bodo vedeli, ali so podatki sploh na razpolago ali niso in v kateri državi članici so na razpolago, ter pogosto tudi ne, ali se ti podatki nanašajo na isto osebo. Organi kazenskega pregona bodo izvedeli, ali so podatki v podatkovni zbirki druge države članice šele, če bodo njihovi sodni organi vložili zahtevo za medsebojno pravno pomoč, v kateri bodo drugo državo članico zaprosili, naj opravi poizvedbo in pošlje zadevne podatke. |

120 | Splošno ozadje V Haaškem programu je navedeno, da je treba za krepitev varnosti izboljšati izmenjavo informacij. Ena od idej tega programa je, da je treba v celoti izkoristiti novo tehnologijo, med drugim, kjer je to primerno, prek neposrednega (on-line) dostopa za organe kazenskega pregona, vključno za Europol, do obstoječih centralnih podatkovnih baz EU. V sklepih mešanega odbora Sveta PNZ z dne 12. in 13. junija 2007 je bilo ugotovljeno, da je treba policiji in organom kazenskega pregona držav članic ter Europolu z namenom v celoti doseči cilj izboljšanja notranje varnosti ter boja proti terorizmu v okviru njihovih nalog v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj pod določenimi pogoji omogočiti dostop do sistema EURODAC. Zato je ta odbor pozval Komisijo, naj čimprej pripravi potrebne predloge za dosego tega cilja. V Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 24. novembra 2005 o izboljšani učinkovitosti, povečani interoperabilnosti in sinergijah med evropskimi zbirkami podatkov na področju pravosodja in notranjih zadev je med pomanjkljivostmi navedeno tudi, da imajo organi kazenskega pregona nezadostno možnost za dostop do sistema EURODAC za boj proti terorizmu in drugim hudim oblikam kriminala. Obstoječi instrumenti za izmenjavo informacij o kazenskem pregonu ne omogočajo, da bi se pravočasno s primerno gotovostjo ugotovilo, ali ima država članica dejansko podatke o prstnih odtisih prosilca za azil. To pomeni, da organi kazenskega pregona, če se na ravni EU ne bo ukrepalo, ne bodo vedeli, ali so podatki sploh na razpolago ali niso in v kateri državi članici so na razpolago ter ali se podatki nanašajo na isto osebo. Brez učinkovitega in zanesljivega načina za ugotovitev, ali so podatki na razpolago v drugi državi članici, postajajo ukrepi organov predragi ali pa resno ogrozijo uporabo zakonodaje, ker ni možno nadalje učinkovito in razumno ukrepati za ugotavljanje istovetnosti osebe. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (uredba EURODAC). Komisija je 3. decembra 2008 sprejela predlog za spremembo uredbe EURODAC, da bi postal sistem EURODAC učinkovitejši. Trenutno obstaja nekaj instrumentov na ravni EU, ki eni državi članici dovoljujejo preveriti podatke o prstnih odtisih in druge podatke organov kazenskega pregona druge države članice. Prvi instrument, ki se bo najverjetneje uporabil pri posvetovanjih o prstnih odtisih, je Sklep k Prümski pogodbi. Na podlagi tega sklepa Sveta naj bi si države članice medsebojno odobrile pravico do avtomatiziranega dostopa med drugim do nacionalnih sistemov za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov s poizvedbami v sistemu za iskanje zadetkov. Če poizvedba na podlagi Sklepa k Prümski pogodbi ponudi zadetek, se lahko dodatni podatki, tudi osebni, dobijo v državi članici, ki je prstni odtis evidentirala v svojem nacionalnem sistemu za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov, pri čemer je uporabila nacionalno zakonodajo, vključno z medsebojno pravno pomočjo. Ta postopek bo morda uspešen za tiste države članice, v katerih prstne odtise prosilcev za azil shranjujejo skupaj z drugimi prstnimi odtisi, ki jih organi kazenskega pregona zbirajo v nacionalnem sistemu za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov, medtem ko ne bo uspešen za tiste države članice, v katerih prstne odtise prosilcev za azil shranjujejo v svoje nacionalne sisteme za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov le, če so povezani s kaznivimi dejanji. Drugi instrument, ki bi se lahko uporabil pri posvetovanjih o prstnih odtisih, je Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije (okvirni sklep št. 2006/960). Ta instrument omogoča lažjo izmenjavo informacij (o prstnih odtisih ter dodatnih podatkov), ki jih imajo ali s katerimi razpolagajo organi kazenskega pregona v državah članicah. Ta instrument je začel veljati 18. decembra 2008. Zadnji instrument, ki bi ga države članice lahko uporabile, je medsebojna pravna pomoč, v skladu s katero lahko sodni organi držav članic zahtevajo dostop do zbirk prstnih odtisov storilcev kaznivih dejanj in drugih oseb, vključno z odtisi prosilcev za azil, na podlagi Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. Zadnjih dveh instrumentov ni mogoče uporabljati, če ni znana država članica, ki ima podatke o prstnem odtisu. Trenutno ne obstaja noben sistem, s katerim bi lahko odkrili tako državo članico. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Predlog je popolnoma skladen s splošnim ciljem oblikovanja evropskega območja svobode, varnosti in pravice. Ta predlog je bil podrobno pregledan, s čimer se je zagotovilo, da so njegove določbe v celoti skladne s temeljnimi pravicami ter zlasti pravico do azila in varstva osebnih podatkov, kakor je zapisano v členih 8 (varstvo osebnih podatkov) in 18 (pravica do azila) Listine o temeljnih pravicah EU, kot je razvidno iz ocene učinka, ki spremlja ta predlog. Glede na poseben položaj oseb, ki iščejo mednarodno zaščito, so se pojavili pomisleki, da bi se lahko podatki, izvlečeni iz sistema EURODAC zaradi kazenskega pregona, znašli v rokah držav, iz katerih so prosilci pobegnili in v katerih se bojijo preganjanja. To bi lahko neugodno vplivalo na prosilce, njihove sorodnike in prijatelje, saj bi jih odvračalo od tega, da bi že sprva uradno zaprosili za mednarodno zaščito. Kot rezultat tega pregleda vsebuje predlog posebno prepoved izmenjave osebnih podatkov, pridobljenih ob upoštevanju tega predloga, s tretjimi državami, organizacijami ali subjekti. Poleg tega je predviden obsežen mehanizem za nadzor in ocenjevanje predloga. S tem ocenjevanjem se bo skušalo predvsem ugotoviti, ali se bodo z uporabo Sklepa stigmatizirale osebe, ki iščejo mednarodno zaščito. Da sta pri poseganju v pravico do varstva osebnih podatkov ohranjeni legitimnost in sorazmernost, so zagotovljeni strogi pogoji za dostop, ki tudi onemogočajo, da bi se prstne odtise po sistemu EURODAC iskalo rutinsko. Ta predlog je prav tako v celoti skladen z načeli varstva podatkov, saj spada na področje uporabe Okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah 2008/977/PNZ. V tem okvirnem sklepu so določena načela, ki jih morajo države članice spoštovati pri obdelavi podatkov, pridobljenih iz podatkovne zbirke EU, kot je sistem EURODAC, ter je istočasno navedena zahteva, naj države članice naložijo učinkovite kazni za kršitve načel varstva podatkov. |

2. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil anketirancev Z državami, ki uporabljajo dublinski pravni red, tj. državami članicami, Islandijo, Norveško in s Švico ter z Europolom, je Komisija posvetovanja opravila z dvema vprašalnikoma in na srečanju strokovnjakov, ki je potekalo 25. in 26. septembra 2007 v Bruslju, med katerim so lahko strokovnjaki pojasnili odgovore na vprašalnika ter izrazili preostala stališča. Komisija je na srečanju 8. oktobra 2007 v Bruslju opravila posvetovanja tudi z medvladnimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in drugimi znanstvenimi izvedenci, ki delajo na področju azilnega prava/azilne politike, temeljnih pravic ter varstva osebnih podatkov. Istega srečanja so se udeležili tudi g. Cavada, ga. Klamt in ga. Ludford, člani Evropskega parlamenta. Poleg tega se je Komisija na srečanju, organiziranem v Bruslju 11. oktobra 2007, posvetovala s predstavniki nacionalnih organov za varstvo podatkov tistih držav, ki izvajajo dublinski pravni red, ter skupnim nadzornim organom Europola in z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. |

212 | Povzetek odgovorov in na kakšen način so bili upoštevani Postopek posvetovanja je imel velik vpliv na oblikovanje zakonodajnega predloga. Vplival je izrecneje na izbor zakonodajne možnosti in različne parametre te možnosti. Na podlagi posvetovanj se je pokazalo, da so možnosti primerjanja prstnih odtisov iz sistema EURODAC zaradi kazenskega pregona naklonjene države članice, medtem ko nevladne organizacije, ki delujejo na področju državljanskih svoboščin in azila, možnosti niso tako naklonjene. Predlog ustvarja ravnovesje med stališči različnih zainteresiranih skupin z vključitvijo več zagotovil in omejitev. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

230 | Ocena učinka V oceni učinka so bile proučene tri možnosti in več podmožnosti. Tri glavne možnosti so bile: možnost neukrepanja, zakonodajna možnost, v skladu s katero je zaradi kazenskega pregona mogoče zahtevati primerjavo s podatki iz sistema EURODAC, ter zakonodajna možnost, v skladu s katero je zaradi kazenskega pregona mogoče zahtevati primerjavo s podatki iz sistema EURODAC in obenem urediti izmenjavo dodatnih informacij, če sistem EURODAC ponudi zadetek. Sprva se je proučevala tudi četrta možnost, ki pa bi povzročila nesorazmerne stroške in je bila zato zavrnjena. Če primerjamo možnost neukrepanja in možnost zakonodajnega predloga, ima zakonodajni predlog očitne prednosti. Dostopanje do sistema EURODAC je za organe kazenskega pregona edini stroškovno učinkovit način, s katerim se pravočasno, natančno in varno ugotovi, ali so podatki o prosilcih za azil na razpolago ter v kateri državi članici so na razpolago. Razen sistema EURODAC ne obstaja nobena sprejemljiva učinkovita alternativa za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti prosilca za azil, s katero bi lahko organi kazenskega pregona pridobili iste rezultate. To enotno ugotavljanje istovetnosti je za organe kazenskega pregona bistveno, da preprečujejo terorizem in hude oblike kriminala, v katere so vključeni državljani tretjih držav, ter se proti temu bojujejo, pa tudi da zaščitijo žrtve terorizma ali hudih oblik kriminala. Dostop do sistema EURODAC se ne more obravnavati kot nesorazmeren v primerjavi s cilji, ki naj bi se dosegli. Po proučitvi obeh možnosti, ki vključujeta zakonodajne ukrepe, je videti, da imata obe enak vpliv na temeljne pravice. S tretjo možnostjo je predvideno zagotavljanje dodatnih razpoložljivih podatkov o prosilcu za azil med državami članicami v okviru posebnega postopka, kjer je to primerno, medtem ko je z drugo možnostjo predvidena uporaba obstoječih instrumentov, da se poenostavi dostop do takih dodatnih informacij. Čeprav bi se cilji učinkoviteje dosegli s tretjo možnostjo, se šteje, da bi bili stroški za izvajanje tretje možnosti višji kot za izvajanje druge. Prav tako trenutno ni nobenih zagotovil, da za izmenjavo dodatnih informacij ne bi zadostovali veljavni instrumenti o izmenjavi informacij o kazenskem pregonu. |

231 | Komisija je opravila oceno učinka SEC(2009) 936, ki je navedena v delovnem programu. |

3. Pravni elementi predloga |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Predlagani ukrep pomeni podlago za pravico, ki jo imajo države članice ter Europol, da zahtevajo primerjavo podatkov o prstnih odtisih ali sledeh prstnih odtisov s podatki iz sistema EURODAC. Pri uspešni primerjavi je ponujen zadetek iz sistema EURODAC, skupaj z vsemi podatki o prstnem odtisu, ki obstajajo v sistemu EURODAC. Predlog sklepa Sveta ne bo urejal zahtev za dodatne podatke po ponujenem zadetku, saj bodo te zajete v veljavnih instrumentih o izmenjavi informacij o kazenskem pregonu. Predlog bo obsegal boj proti terorističnim kaznivim dejanjem in hudim kaznivim dejanjem, kot sta trgovina z ljudmi in drogami. Čeprav v sistemu EURODAC trenutno ni mogoče iskati podatkov o sledeh prstnih odtisov, se lahko ta iskalnik doda v sistem EURODAC v okviru projekta sistema za ujemanje biometričnih podatkov. Ta iskalnik ima s stališča kazenskega pregona izjemen pomen, saj je med preiskavami na kraju kaznivega dejanja večinoma možno najti le sledi prstnih odtisov. |

310 | Pravna podlaga Pogodba o Evropski uniji ter zlasti člen 30(1)(b) in člen 34(2)(c) Pogodbe. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Države članice same ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov. |

321 | Zaradi predlaganih ukrepov je treba spremeniti uredbo o sistemu EURODAC, da se vanjo vključi dodaten namen, ki je: uporabljati podatke iz sistema EURODAC v boju proti terorizmu in kriminalu. To spremembo lahko predlaga le Komisija. Brez te spremembe države članice nimajo pravice ukrepati. |

323 | Kakršen koli ukrep, ki bi ga začele izvajati države članice same, bo po vsej verjetnosti predrag in nesorazmeren. |

Ukrepi Skupnosti bodo učinkoviteje dosegli cilje predloga iz naslednjih razlogov. |

324 | Pravica do preverjanja podatkov v sistemu EURODAC je najenostavnejši, najbolj sorazmeren in najcenejši način za zapolnitev vrzeli na področju informacij. |

327 | Predlagani ukrepi zgolj dovoljujejo, da se vloži zahteva za primerjavo s podatki iz sistema EURODAC. Nadaljnje sodelovanje in izmenjava informacij izhajata iz veljavnih instrumentov ter pristojnosti držav članic. |

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

331 | Dostopanje do sistema EURODAC je za organe kazenskega pregona edini stroškovno učinkovit način, s katerim se pravočasno, natančno in varno ugotovi, ali so podatki o prosilcih za azil na razpolago ter v kateri državi članici so na razpolago. Razen sistema EURODAC ne obstaja nobena sprejemljiva učinkovita alternativa za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti prosilca za azil, s katero bi lahko organi kazenskega pregona pridobili iste rezultate. Predlagani ukrepi se omejijo na bistvene elemente pravice do posvetovanja in ne prekoračijo tistega, kar je sorazmerno. |

332 | Predlagani ukrep je povezan z najnižjimi stroški na strani Skupnosti in držav članic, saj uporablja obstoječe podatkovne baze in obstoječe strukture za izmenjavo informacij ter ne skuša ustvariti novih. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrumenti: drugi. |

342 | Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov. Ker bi lahko bile ogrožene temeljne pravice, je edino primerno regulativno sredstvo sklep, sprejet na podlagi naslova VI PEU. |

4. Proračunske posledice |

401 | Zaradi predloga je treba tehnično spremeniti sistem EURODAC, da se zagotovi možnost primerjave na podlagi sledi prstnih odtisov. |

5. Dodatne informacije |

Klavzula o pregledu/reviziji/prenehanju veljavnosti |

531 | Predlog vključuje klavzulo o pregledu. |

2009/0130 (CNS)

Predlog

SKLEP SVETA

o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema EURODAC, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol zaradi kazenskega pregona

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 30(1)(b) in člena 34(2)(c) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[1],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Haaški program za krepitev svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji, kakor ga je Evropski svet sprejel 4. novembra 2004, vsebuje zahtevo za boljšo čezmejno izmenjavo podatkov, tudi z razširitvijo dostopa do obstoječih zbirk podatkov Evropske unije.

(2) V okviru boja proti terorističnim kaznivim dejanjem in drugim hudim kaznivim dejanjem je bistveno, da imajo organi kazenskega pregona za opravljanje svojih nalog najpopolnejše ter najbolj posodobljene podatke. Podatki, ki jih vsebuje sistem EURODAC, vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. …/… [ nova uredba o sistemu EURODAC ][2], so nujni zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. Zato morajo biti podatki iz sistema EURODAC na razpolago pod pogoji iz tega sklepa, da jih imenovani organi držav članic in Europol uporabijo za primerjavo.

(3) Komisija je v svojem Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 24. novembra 2005 o izboljšani učinkovitosti, povečani interoperabilnosti in sinergijah med evropskimi zbirkami podatkov na področju pravosodja in notranjih zadev[3] navedla, da bi lahko organi, pristojni za notranjo varnost, imeli dostop do sistema EURODAC v točno določenih primerih, kadar gre za utemeljen sum, da je storilec terorističnega ali drugega hudega kaznivega dejanja zaprosil za azil. Komisija je v tem sporočilu tudi ugotovila, da načelo sorazmernosti zahteva preverjanje v sistemu EURODAC za navedene namene, samo kadar obstaja prevladujoča skrb za javno varnost, tj. če je dejanje storilca kaznivega dejanja ali terorista, ki ga je treba identificirati, tako hudo, da upravičuje poizvedovanje v zbirki podatkov, kamor so vpisane nekaznovane osebe, ter da mora biti prag za organe, pristojne za notranjo varnost, za iskanje v sistemu EURODAC zato vedno znatno višji kot prag za iskanje v kazenskih zbirkah podatkov.

(4) Poleg tega ima Europol ključno vlogo pri sodelovanju med organi držav članic na področju preiskovanja čezmejnega kriminala, pri spodbujanju preprečevanja, analiziranja in preiskovanja kriminala v vsej Uniji. Posledično mora imeti Europol dostop do podatkov iz sistema EURODAC v okviru svojih nalog in v skladu s Sklepom o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) št. (2009/371/PNZ)[4].

(5) Ta sklep dopolnjuje Uredbo (ES) št. […/…] [nova uredba o sistemu EURODAC] , kolikor zagotavlja pravno podlago v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji, da organom držav članic in Europolu potrdi zahteve za primerjavo s podatki iz sistema EURODAC.

(6) Od vzpostavitve sistema EURODAC, ki omogoča lažjo uporabo Dublinske konvencije, je z dostopom do sistema EURODAC zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj spremenjen prvotni namen sistema EURODAC, ki posega v pravico posameznika, katerega osebni podatki se obdelujejo v sistemu EURODAC, do spoštovanja zasebnega življenja. Vsako tako poseganje mora biti skladno z zakonodajo, ki mora biti dovolj natančno opredeljena, da posameznikom omogoči, da prilagodijo svoje vedenje, posameznike mora tudi ščititi pred samovoljno obdelavo ter mora dovolj jasno navesti obseg diskrecijske pravice, poverjene pristojnim organom, in način njenega uveljavljanja. Vsako poseganje mora biti v demokratični družbi nujno za doseganje upravičenega in sorazmernega interesa ter sorazmerno s pravno upravičenim ciljem, ki ga skuša doseči.

(7) Čeprav namen, zaradi katerega je bil sistem EURODAC prvotno vzpostavljen, ni zajemal možnosti, da se zahteva primerjava podatkov s podatkovno zbirko na podlagi sledi prstnih odtisov, tj. daktiloskopskih sledi, ki se lahko najdejo na kraju kaznivega dejanja, je ta možnost bistvena na področju policijskega sodelovanja. Možnost primerjanja sledi prstnih odtisov s podatki o prstnih odtisih, shranjenimi v sistemu EURODAC, bo imenovanim organom v državah članicah zagotovila dragoceno orodje za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj, ko so na primer sledi prstnih odtisov edini dokazi, ki so na kraju kaznivega dejanja na voljo.

(8) V tem sklepu so določeni pogoji, pod katerimi se lahko vložijo zahteve za primerjavo podatkov o prstnih odtisih s podatki iz sistema EURODAC zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj, ter potrebni zaščitni ukrepi, s katerimi se zaščiti temeljna pravica posameznika, katerega osebni podatki se obdelujejo v sistemu EURODAC, do spoštovanja zasebnega življenja.

(9) Treba je imenovati pristojne organe držav članic in centralno nacionalno dostopno točko, prek katere se zahteva primerjava s podatki iz sistema EURODAC, ter voditi evidenco operativnih enot, ki so v okviru imenovanih organov pooblaščene, da zahtevajo tako primerjavo za posebne namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj, kot je navedeno v Okvirnem sklepu Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu[5], ter drugih hudih kaznivih dejanj, kot je navedeno v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami[6].

(10) Zahteve za primerjavo s podatki, shranjenimi v centralnem sistemu EURODAC, vložijo operativne enote v okviru imenovanih organov pri nacionalni dostopni točki prek organa, pristojnega za preverjanje, morajo pa biti utemeljene. Organi, pristojni za preverjanje, so odgovorni, da zagotovijo strogo izpolnjevanje pogojev za dostop, kakor jih določa ta sklep. Organi, pristojni za preverjanje, morajo nato zahtevo za primerjavo prek nacionalne dostopne točke posredovati centralnemu sistemu EURODAC, po tem ko preverijo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za dostop. V izjemno nujnih primerih organi, pristojni za preverjanje, zahtevo najprej obdelajo in šele naknadno opravijo preveritev.

(11) Da se zaščitijo osebni podatki in zlasti da se ne dopuščajo masovne primerjave, ki bi jih bilo treba prepovedati, bi bilo treba obdelovanje podatkov iz sistema EURODAC opraviti za vsak primer posebej ter po potrebi zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. Poleg tega bi bilo treba dostop dovoliti le, če primerjave s podatki iz nacionalnih podatkovnih zbirk držav članic in iz podatkovnih zbirk za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov drugih držav članic po Sklepu Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu[7] (Sklep k Prümski pogodbi), ne ponudijo zadetka. Tak poseben primer obstaja predvsem takrat, kadar je zahteva za primerjavo povezana bodisi z določeno in konkretno situacijo bodisi z določeno in konkretno nevarnostjo v zvezi s terorističnim ali drugim hudim kaznivim dejanjem bodisi z določenimi osebami, za katere se utemeljeno sumi, da bodo storile ali so storile teroristična kazniva dejanja ali druga huda kazniva dejanja. Poseben primer obstaja tudi, kadar je zahteva za primerjavo povezana z osebo, ki je žrtev terorističnega ali drugega hudega kaznivega dejanja. Imenovani organi in Europol bi morali primerjavo s podatki iz sistema EURODAC zahtevati torej le, če upravičeno domnevajo, da bodo s takšno primerjavo podatkov dobili podatke, ki jim bodo znatno pomagali pri preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih ali drugih hudih kaznivih dejanj.

(12) Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah[8], se uporablja za osebne podatke, ki se obdelujejo ob upoštevanju tega sklepa.

(13) Prepovedati bi bilo treba pošiljanje podatkov, pridobljenih ob upoštevanju tega sklepa, tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ali zasebnim subjektom, zato da se zagotovi pravica do azila in da so osebe, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito, zaščitene pred tem, da bi se njihovi podatki razkrili kateri koli tretji državi. Ta prepoved ne posega v pravico držav članic do pošiljanja takih podatkov tretjim državam, v katerih se uporablja Dublinska konvencija, zato da imajo države članice za namene tega sklepa možnost sodelovanja s takimi tretjimi državami.

(14) Nacionalni organi, pristojni za nadzor obdelave osebnih podatkov, morajo preveriti, ali države članice zakonito obdelujejo osebne podatke, skupni nadzorni organ, vzpostavljen s sklepom Europola, pa, ali EUROPOL zakonito izvaja dejavnosti obdelave podatkov.

(15) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov[9] ter zlasti člena 21 in 22 Uredbe, ki se nanašata na zaupnost in varnost obdelave, se uporabljajo pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti, ko ti izvajajo svoje pristojnosti za operativno upravljanje sistema EURODAC, kolikor se ta obdelava izvaja za opravljanje dejavnosti, ki v celoti ali delno spadajo v področje uporabe zakonodaje Skupnosti.

(16) Dejansko izvajanje tega sklepa bi bilo treba redno ocenjevati.

(17) Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa, in sicer, da bi imenovani organi držav članic in Europol določili pogoje za primerjavo s podatki, shranjenimi v centralnem sistemu EURODAC, ter jih je zaradi njihovega obsega in učinkov mogoče bolje doseči na ravni Evropske unije, lahko Svet sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, navedenim v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in določenim v členu 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Skladno z načelom sorazmernosti iz teh členov ta sklep ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.

(18) V skladu s členom 47 Pogodbe o Evropski uniji ta sklep ne vpliva na pristojnosti Evropske skupnosti, zlasti tiste, ki se izvajajo po Uredbi (ES) št. …/… [nova uredba o sistemu EURODAC] [10] ter Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[11].

(19) Ta sklep spoštuje temeljne pravice ter upošteva načela, izražena zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, in sicer pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do azila. Ta sklep je treba uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli –

SKLENILA:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

Ta sklep določa pogoje, v skladu s katerimi lahko imenovani organi držav članic in Evropski policijski urad (Europol) zahtevajo primerjavo podatkov o prstnih odtisih s podatki, shranjenimi v centralnem sistemu EURODAC, zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj.

Člen 2 Opredelitve

1. V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) „sistem EURODAC“ pomeni podatkovno zbirko, kakor je vzpostavljena z Uredbo (ES) št. […/…] [nova uredba o sistemu EURODAC];

(b) „Europol“ pomeni Evropski policijski urad, kakor je ustanovljen s Sklepom Sveta […/…./PNZ];

(c) „podatki iz sistema EURODAC“ pomenijo vse podatke o prstnih odtisih, shranjene v centralnem sistemu v skladu s členom 9 in členom 14(2) [nove uredbe o sistemu EURODAC];

(d) „teroristična kazniva dejanja“ pomenijo kazniva dejanja v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ustrezajo ali so enakovredna kaznivim dejanjem iz členov 1 do 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ;

(e) „huda kazniva dejanja“ pomenijo oblike kriminala, ki ustrezajo ali so enakovredna dejanjem iz člena 2(2) Okvirnega Sklepa 2002/584/PNZ, če so kazniva z zaporno kaznijo ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti do najmanj treh let po nacionalni zakonodaji;

(f) „podatki o prstnih odtisih“ pomenijo podatke o bodisi prstnih odtisih vseh prstov ali vsaj obeh kazalcev, če slednja manjkata, pa odtisih vseh ostalih prstov osebe, bodisi sledeh prstnih odtisov;

(g) „nacionalna dostopna točka“ je imenovan nacionalni sistem, ki je povezan s centralnim sistemom, kot je navedeno v členu 4(2) [nove uredbe o sistemu EURODAC];

(h) upravljavski organ pomeni subjekt, pristojen za operativno upravljanje sistema EURODAC iz člena 5 [nove uredbe o sistemu EURODAC] .

2. Uporabljajo se tudi opredelitve iz Uredbe ES št. […/…] [nove uredbe o sistemu EURODAC].

Člen 3 Imenovani organi

1. Države članice imenujejo organe, pooblaščene za dostopanje do podatkov iz sistema EURODAC ob upoštevanju tega sklepa. Imenovani organi so organi držav članic, pristojni za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. Agencije ali enote, ki se ukvarjajo posebej z vprašanji državne varnosti, niso zajete v pojem imenovanih organov.

2. Vsaka država članica vodi evidenco imenovanih organov.

3. Vsaka država članica vodi na nacionalni ravni evidenco operativnih enot, ki so v okviru imenovanih organov pooblaščene, da zahtevajo primerjave s podatki iz sistema EURODAC prek nacionalne dostopne točke.

Člen 4 Organi, pristojni za preverjanje

1. Vsaka država članica imenuje en državni organ, da deluje kot organ, pristojen za preverjanje. Organ, pristojen za preverjanje, je organ države članice, pristojen za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. Agencije ali enote, ki se ukvarjajo posebej z vprašanji državne varnosti, niso zajete v pojem organov, pristojnih za preverjanje.

2. Organ, pristojen za preverjanje, zagotovi, da so izpolnjeni pogoji, v skladu s katerimi se zahtevajo primerjave prstnih odtisov s podatki iz sistema EURODAC.

3. Le organi, pristojni za preverjanje, so pooblaščeni za posredovanje zahteve za primerjavo prstnih odtisov nacionalni dostopni točki, ki je povezana s centralnim sistemom.

Člen 5 Europol

1. Europol imenuje posebno enoto, ki jo sestavljajo ustrezno pooblaščeni uradniki Europola, da deluje kot organ, pristojen za preverjanje, v soglasju z vsako državo članico pa imenuje nacionalno dostopno točko te države članice, prek katere se centralnemu sistemu sporočijo zahteve za primerjavo podatkov o prstnih odtisih.

2. Europol imenuje operativno enoto, ki je pooblaščena, da zahteva primerjave s podatki iz sistema EURODAC prek nacionalne dostopne točke.

POGLAVJE II

POSTOPEK ZA PRIMERJAVO IN PRENOS PODATKOV

Člen 6 Postopek za primerjavo podatkov o prstnih odtisih s podatki iz sistema EURODAC

1. Imenovani organi iz člena 3(1) in Europol lahko organu, pristojnemu za preverjanje, predložijo obrazloženo elektronsko zahtevo za primerjavo podatkov o prstnih odtisih, ki se centralnemu sistemu EURODAC pošlje prek nacionalne dostopne točke. Organ, pristojen za preverjanje, po prejemu take zahteve preveri, ali so izpolnjeni pogoji za zahtevanje primerjave iz člena 7 ali člena 8, če je to primerno.

2. Če so izpolnjeni vsi pogoji za zahtevanje primerjave, organ, pristojen za preverjanje, pošlje zahtevo za primerjavo nacionalni dostopni točki, ki jo obdela v centralnem sistemu EURODAC, da jo primerja z vsemi podatki iz sistema EURODAC.

3. V izjemno nujnih primerih lahko organ, pristojen za preverjanje, podatke o prstnih odtisih pošlje nacionalni dostopni točki za primerjavo, takoj potem ko imenovani organ predloži zahtevo, ter šele naknadno preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji iz člena 7 ali člena 8, vključno s tem, ali je dejansko šlo za izjemno nujen primer. Naknadno preverjanje se izvede brez nepotrebnega odlašanja po obravnavi zahteve.

4. Kadar se lahko na podlagi naknadnega preverjanja ugotovi, da dostop ni bil upravičen, morajo vsi organi, ki imajo dostop do podatkov, poslanih iz sistema EURODAC, te podatke uničiti, o njihovem uničenju pa obvestiti organ, pristojen za preverjanje.

Člen 7 Pogoji za dostop imenovanih organov do podatkov iz sistema EURODAC

1. Imenovani organi lahko v okviru svojih pristojnosti zahtevajo primerjavo podatkov o prstnih odtisih s podatki, shranjenimi v centralnem sistemu EURODAC, le, če primerjave s podatki iz nacionalnih podatkovnih zbirk prstnih odtisov in podatkovnih zbirk za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov drugih držav članic po Sklepu Sveta 2008/615/PNZ[12] ne ponudijo zadetka ter kadar:

(a) je primerjava potrebna zaradi preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(b) je primerjava potrebna v določeni zadevi;

(c) obstajajo razumni razlogi za sklepanje, da bi taka primerjava s podatki iz sistema EURODAC bistveno pripomogla k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju katerega koli zadevnega kaznivega dejanja.

2. Zahteve za primerjavo s podatki iz sistema EURODAC so omejene na iskanje podatkov o prstnih odtisih.

Člen 8 Pogoji za dostop Europola do podatkov iz sistema EURODAC

1. Europol lahko predloži zahteve za primerjavo s podatki iz sistema EURODAC v okviru svojih pooblastil ter po potrebi za izpolnjevanje svojih nalog ob upoštevanju Sklepa o Europolu in za namene posebne analize ali analize splošne in strateške narave.

2. Zahteve za primerjavo s podatki iz sistema EURODAC so omejene na primerjavo podatkov o prstnih odtisih.

3. Država članica, iz katere ti podatki izvirajo, mora odobriti obdelavo podatkov, ki jih Europol pridobi s primerjavo podatkov iz sistema EURODAC. Taka odobritev se pridobi prek nacionalne enote Europola v zadevni državi članici.

Člen 9 Obveščanje med organi, pristojnimi za preverjanje, in nacionalnimi dostopnimi točkami

1. Komunikacijsko infrastrukturo sistema EURODAC je treba uporabljati, da organi držav članic, pristojni za preverjanje, in Europol prenesejo podatke nacionalnim dostopnim točkam in obratno. Vsa komunikacija poteka po elektronski poti.

2. Države članice digitalno obdelajo prstne odtise in jih prenesejo v podatkovno obliko iz Priloge I k Uredbi (ES) št. […/…] [nova uredba o sistemu EURODAC] , s čimer zagotovijo, da se lahko primerjava opravi z računalniško podprtim sistemom za prepoznavanje prstnih odtisov.

POGLAVJE III

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Člen 10 Varstvo osebnih podatkov

1. Za obdelavo osebnih podatkov v skladu s tem sklepom se uporablja Okvirni sklep 2008/977/PNZ.

2. Obdelava osebnih podatkov s strani Europola ob upoštevanju tega sklepa je v skladu s Sklepom [o Europolu] […/…/PNZ] in pravili, sprejetimi v okviru njegovega izvajanja, nadzira pa jo neodvisni skupni nadzorni organ, ustanovljen s členom 34 navedenega sklepa.

3. Osebni podatki, pridobljeni ob upoštevanju tega sklepa iz sistema EURODAC, se obdelujejo le zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

4. Osebne podatke, ki jih ob upoštevanju tega sklepa pridobita država članica ali Europol iz sistema EURODAC, je treba po enem mesecu izbrisati iz nacionalnih podatkovnih zbirk in podatkovnih zbirk Europola, če podatki niso potrebni za posebno kazensko preiskavo, ki takrat poteka v tej državi članici ali pri Europolu.

5. Pristojni nacionalni organi, imenovani ob upoštevanju Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ, nadzorujejo, ali države članice v skladu s tem sklepom zakonito obdelujejo osebne podatke, vključno z njihovim prenosom v sistem EURODAC in iz tega sistema.

Člen 11 Varnost podatkov

1. Odgovorna država članica zagotovi varnost podatkov, vsakokrat ko se podatki v skladu s tem sklepom pošljejo imenovanim organom in ko jih ti prejmejo.

2. Vsaka država članica v zvezi s svojim nacionalnim sistemom sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, da:

(a) fizično zaščiti podatke, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b) nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja postopke v skladu z nameni sistema EURODAC (kontrola ob vstopu v objekt);

(c) prepreči nepooblaščeno branje, prepisovanje, spreminjanje ali izbris nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d) prepreči nepooblaščeno vnašanje podatkov v podatkovne zbirke in nepooblaščeno pregledovanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e) prepreči nepooblaščeno obdelavo podatkov v sistemu EURODAC in vsako nepooblaščeno spreminjanje ali brisanje podatkov, obdelanih v sistemu EURODAC (nadzor obdelave podatkov);

(f) zagotovi, da imajo osebe, pooblaščene za dostop do sistema EURODAC, dostop le do tistih podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, ter zgolj z uporabo individualnih in edinstvenih uporabniških identitet ter tajnih načinov dostopa (nadzor dostopa do podatkov);

(g) zagotovi, da vsi organi, ki imajo pravico do zahtevanja primerjav s podatki, shranjenimi v sistemu EURODAC, izdelajo profile z opisom funkcij in odgovornosti oseb, pooblaščenih za dostop do podatkov, za vnos, posodobitev, brisanje in iskanje podatkov, ter njihov profil na zahtevo nemudoma predložijo nacionalnim nadzornim organom iz člena 25 Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ (profili osebja);

(h) zagotovi, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se sme poslati osebne podatke z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);

(i) zagotovi, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri podatki so bili obdelani v sistemu EURODAC ter kdaj, kdo jih je obdelal in zakaj so bili obdelani (nadzor zapisovanja podatkov);

(j) prepreči nepooblaščeno branje, prepisovanje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med njihovim prenosom v sistem EURODAC ali iz sistema ali med prevozom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja (nadzor prenosa);

(k) nadzoruje učinkovitost varnostnih ukrepov iz tega odstavka in sprejme potrebne organizacijske ukrepe v zvezi z notranjim nadzorom za zagotovitev skladnosti s tem sklepom (notranja revizija).

Člen 12 Prepoved pošiljanja podatkov tretjim državam ali mednarodnim organom ali zasebnim strankam

Osebni podatki, ki jih država članica ali Europol ob upoštevanju tega sklepa pridobita iz centralnega sistema EURODAC, se ne smejo pošiljati ali dajati na razpolago kateri koli tretji državi ali mednarodni organizaciji ali zasebnemu subjektu s sedežem v EU ali zunaj EU. Ta prepoved ne posega v pravico držav članic do pošiljanja takih podatkov tretjim državam, v katerih se uporablja Dublinska konvencija, če so izpolnjeni pogoji iz člena 13 Okvirnega sklepa 2008/977/PNZ.

Člen 13 Prijavljanje in dokumentacija

1. Posamezna država članica in Europol zagotovita, da so vsi postopki obdelave podatkov, ki izhajajo iz zahtev za primerjavo s podatki iz sistema EURODAC ob upoštevanju tega sklepa, prijavljeni ali dokumentirani zaradi preverjanja dopustnosti zahteve in nadzora zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varstva podatkov, pa tudi zagotovitve notranjega nadzora.

2. Prijave ali dokumentiranje morajo v vseh primerih vsebovati:

(a) natančen namen zahteve za primerjavo, vključno z zadevno obliko terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja, in – v primeru Europola – natančen namen zahteve za primerjavo;

(b) sklic na zadevno nacionalno podatkovno zbirko;

(c) datum in točno uro, ko je nacionalna dostopna točka vložila zahtevo za primerjavo v centralnem sistemu EURODAC;

(d) naziv organa, ki je zahteval dostop zaradi primerjave, ter odgovorno osebo, ki je vložila zahtevo in obdelala podatke;

(e) uporabo nujnega postopka iz člena 6(3), kjer je to primerno, in odločitev, sprejeto glede naknadnega preverjanja;

(f) podatke, uporabljene za primerjavo;

(g) v skladu z nacionalnimi predpisi oz. predpisi iz Sklepa o Europolu identifikacijsko oznako uradnika, ki je opravil iskanje, in uradnika, ki je dal nalog za iskanje ali pošiljanje.

3. Takšne prijave ali dokumentiranje se lahko uporabljajo zgolj za nadzor varstva podatkov v okviru zakonitosti obdelave podatkov ter za zagotovitev njihove varnosti. Le prijave, ki vsebujejo neosebne podatke, se lahko uporabljajo za nadzor in oceno iz člena 17. Zaradi opravljanja svojih dolžnosti imajo na lastno zahtevo do teh prijav dostop pristojni nacionalni nadzorni organi, odgovorni za preverjanje dopustnosti zahteve in nadzor zakonitosti obdelave podatkov ter neoporečnosti in varstva podatkov.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 14 Stroški

Vsaka država članica in Europol na lastne stroške vzpostavita in vzdržujeta tehnično infrastrukturo, potrebno za izvajanje tega sklepa, ter krijeta stroške, ki izhajajo iz zahtev za primerjavo s podatki iz sistema EURODAC za namene tega sklepa.

Člen 15 Kazni

Države članice in Europol sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se vsaka uporaba podatkov iz sistema EURODAC, ki je v nasprotju z določbami tega sklepa, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, vključno z upravnimi in/ali kazenskimi sankcijami.

Člen 16 Priglasitev imenovanih organov in organov, pristojnih za preverjanje

1. Vsaka država članica najpozneje do [tri mesece po datumu začetka veljavnosti tega sklepa] Komisiji in generalnemu sekretariatu Sveta priglasi svoje imenovane organe ter jima nemudoma priglasi vsako spremembo v zvezi s tem.

2. Vsaka država članica najpozneje do [tri mesece po datumu začetka veljavnosti tega sklepa] Komisiji in generalnemu sekretariatu Sveta priglasi svoj organ, pristojen za preverjanje, ter jima nemudoma priglasi vsako spremembo v zvezi s tem.

3. Europol najpozneje do [tri mesece po datumu začetka veljavnosti tega sklepa] Komisiji in generalnemu sekretariatu Sveta priglasi svoj organ, pristojen za preverjanje, in nacionalno dostopno točko, ki jo je imenoval, ter jima nemudoma priglasi vsako spremembo v zvezi s tem.

4. Komisija vsako leto v Uradnem listu Evropske unije objavi informacije iz odstavkov 1, 2 in 3.

Člen 17 Nadzor in ocena

1. Vsaka država članica in Europol pripravijo letna poročila o učinkovitosti primerjave podatkov o prstnih odtisih s podatki iz sistema EURODAC, ki morajo zajemati informacije in statistične podatke o natančnem namenu primerjave, zlasti vrsto terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja, število zahtev za primerjavo, število in vrsto zadev, ki so vodile do uspešne ugotovitve istovetnosti, ter potrebo in uporabo izjemno nujnih primerov, pa tudi primerov, pri katerih se po naknadnem preverjanju, ki ga je opravil organ, pristojen za preverjanje, ta nujnost ni sprejela. Taka poročila je treba poslati Komisiji.

2. Komisija tri leta po začetku veljavnosti tega sklepa in vsaka naslednja štiri leta po tem pripravi splošno oceno tega sklepa. V oceni je zajet pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje, je določeno, ali ostajajo temeljna načela še naprej veljavna, in so izoblikovana potrebna priporočila. Komisija ocenjevalno poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

3. Upravljavski organ, države članice in Europol Komisiji zagotovijo vse podatke, potrebne za pripravo ocenjevalnega poročila iz odstavka 2. Ti podatki ne smejo ogroziti delovnih metod niti vključevati podatkov, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

Člen 18 Začetek veljavnosti in datum uporabe

1. Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

2. Ta sklep se uporablja od datuma iz člena 33(2) Uredbe […] [nova uredba o sistemu EURODAC] .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] UL C […] […], str.

[2] UL L […], […], str. […].

[3] COM(2005) 597, 24.11.2005.

[4] UL L […], […], str. […].

[5] UL L 164, 22.6.2002, str. 3.

[6] UL L 190, 18.7.2002, str. 1.

[7] UL L 210, 6.8.2008, str. 1.

[8] UL L 350, 30.12.2008, str. 60.

[9] UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

[10] ………………………….

[11] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[12] UL L 210, 6.8.2008, str. 1.