52009PC0135

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.3.2009

COM(2009) 135 konč.

2009/0049 (CNS)

Predlog

OKVIRNI SKLEP SVETA

o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, ki razveljavlja Okvirni sklep 2004/68/PNZ

{SEC( 2009) 355}{SEC(2009) 356}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

- Razlogi za predlog in njegovi cilji

Spolna zloraba in spolno izkoriščanje otrok sta posebno hudi obliki kaznivega dejanja, saj sta usmerjeni proti otrokom, ki imajo pravico do posebnega varstva in skrbi. Ta dejanja imajo za žrtve dolgoročne fizične, psihične in socialne posledice, njihova prisotnost pa slabi temeljne vrednote sodobne družbe v zvezi s posebnim varstvom otrok in zaupanjem v zadevne državne institucije. Kljub pomanjkanju točnih in zanesljivih statistik študije kažejo, da je lahko kar nekaj otrok v Evropi v otroštvu žrtev spolnega napada, raziskave pa prav tako kažejo, da se ta pojav s časom ne zmanjšuje, ampak so nekatere oblike spolnega nasilja vedno pogostejše.

Splošni cilj politike Unije na tem področju v skladu s členom 29 Pogodbe o Evropski uniji je preprečiti kazniva dejanja nad otroki, ki vključujejo spolno zlorabo in spolno izkoriščanje, ter boj proti njim. To je treba doseči z zagotovitvijo jasnejšega okvira za boj proti tem kaznivim dejanjem v okviru tretjega stebra ter s povečanjem njegove učinkovitosti. Posebni cilji bi bili učinkovit pregon kaznivih dejanj, varstvo pravic žrtev, preprečevanje spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok ter vzpostavitev učinkovitega sistema spremljanja.

- Splošno ozadje

Ob upoštevanju otrok žrtev je glavni razlog za ta pojav ranljivost, ki je rezultat različnih dejavnikov. Nezadosten odziv mehanizmov kazenskega pregona prispeva k razširjenosti navedenih pojavov, razmere pa se slabšajo zato, ker imajo nekatere oblike kaznivih dejanj čezmejno razsežnost. Žrtve ne želijo prijaviti zlorab, razlike v nacionalnem kazenskem pravu in postopkih lahko povzročijo razlike pri preiskavah in kazenskem pregonu, obsojeni storilci kaznivih dejanj pa so lahko nevarni tudi po tem, ko prestanejo kazen. Napredek v informacijski tehnologiji je te razmere še poslabšal, saj je zdaj še lažje izdelovati in distribuirati slikovno gradivo spolne zlorabe otrok, pri čemer storilci kaznivih dejanj ohranijo anonimnost, kazensko odgovornost pa ugotavljajo različni organi. Enostavnost potovanj in razlike v prihodkih spodbujajo tako imenovani otroški spolni turizem, posledica česar je, da storilci kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok kazniva dejanja nekaznovano storijo v tujini. Poleg težav v zvezi s kazenskim pregonom, so tu še organizirane kriminalne združbe, ki lahko ustvarijo velik dobiček z malo tveganja.

Nacionalne zakonodaje rešujejo nekatere od teh težav v različnem obsegu. Vendar niso nikoli prestroge ali dovolj usklajene, da bi se zagotovil močan socialni odziv na ta pretresljiv pojav.

Nedavno sprejeta Konvencija Sveta Evrope CETS št. 201 o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo otrok (v nadaljnjem besedilu: Konvencija Sveta Evrope) je trenutno verjetno najvišji mednarodno veljavni standard za zaščito otrok pred spolno zlorabo in spolnim izkoriščanjem. Na svetovni ravni je glavni mednarodni standard Izbirni protokol ZN h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije iz leta 2000. Vendar pa vse države članice še niso pristopile k tej konvenciji.

- Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Na ravni EU Okvirni sklep Sveta 2004/68/PNZ uvaja minimalno približevanje zakonodaj držav članic za inkriminiranje najhujših oblik spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, za razširitev nacionalne pristojnosti in za zagotovitev minimalne pomoči žrtvam. Čeprav so se zahteve večinoma izvrševale, ima Okvirni sklep številne pomanjkljivosti. Zakonodaje približuje le glede določenega števila kaznivih dejanj, ne obravnava novih oblik zlorabe in izkoriščanja z uporabo informacijske tehnologije, ne odstranjuje ovir za pregon kaznivih dejanj zunaj nacionalnega ozemlja, ne izpolnjuje vseh posebnih potreb otrok žrtev in ne vsebuje primernih ukrepov za preprečevanje kaznivih dejanj.

Druge pobude EU, ki že veljajo ali so v postopku sprejetja, delno obravnavajo nekatere težave, ki tudi vplivajo na kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok. Med te pobude spadajo Sklep Sveta 2000/375/PNZ z dne 29. maja 2000 o boju proti otroški pornografiji na internetu, Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami, Okvirni sklep Sveta 2005/222/PNZ z dne 24. februarja 2005 o napadih na informacijske sisteme, Sklep Evropskega parlamenta in Sveta št. 854/2005/ES z dne 11. maja 2005 o uvedbi večletnega Programa Skupnosti za spodbujanje varnejše uporabe interneta in novih spletnih tehnologij ter Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami.

- Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Cilji so popolnoma skladni s politiko EU glede spodbujanja, varovanja in izvrševanja pravic otrok v notranjih in zunanjih politikah EU. EU je izrecno priznala varstvo otrokovih pravic v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti v členu 24. Poleg tega Komisija v svojem sporočilu Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti sama določa cilje za povečanje uporabe svojih obstoječih politik in instrumentov, delno z namenom zavarovati otroke pred nasiljem in spolnim izkoriščanjem v EU in zunaj nje. Cilji so skladni tudi s programom za varnejši internet, ki je bil vzpostavljen za spodbujanje varnejše uporabe interneta in novih spletnih tehnologij, zlasti za otroke, ter za boj proti nezakonitim vsebinam.

Ta predlog je bil predmet poglobljenega pregleda, da se je zagotovilo, da so njegove določbe v celoti skladne s temeljnimi pravicami, predvsem pa s človeškim dostojanstvom, prepovedjo mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, z otrokovimi pravicami, s pravico do svobode in varnosti, svobodo izražanja in obveščanja, z varstvom osebnih podatkov, s pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja ter z načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni.

Posebna pozornost je bila namenjena členu 24 Listine EU, ki določa pozitivno obveznost delovanja, ki je potrebno, da se zagotovi potrebno varstvo otrok. Navedeno je, da imajo otroci pravico do takšnega varstva in skrbi, kakršna sta potrebna za njihovo dobrobit. Poleg tega se zahteva, da se morajo pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki zadevajo otroke, upoštevati predvsem koristi otrok, ki so določene tudi v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah.

Določbe o inkriminiranju novih oblik zlorabe interneta, o priznavanju posebnih preiskovalnih tehnik, o prepovedi določenih dejavnosti in o izmenjavi informacij, da se zagotovi izvajanje po vsej EU, so bile pregledane posebej v zvezi s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter varstvom osebnih podatkov (člen 8 EKČP ter člena 7 in 8 Listine EU). Določbe o okrepitvi kazenskega pregona v zvezi z objavljanjem in razširjanjem gradiva o zlorabi otrok, oglaševanjem otroške pornografije ali spodbujanjem spolne zlorabe otrok ter o mehanizmih za preprečevanje dostopa do internetnih strani, ki vsebujejo otroško pornografijo, so bile preverjene zlasti v zvezi s svobodo izražanja (člen 10 EKČP in člen 11 Listine EU).

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Posvetovanja so potekala na treh sestankih s številnimi strokovnjaki s tega področja in so obsegala spolno zlorabo in spolno izkoriščanje otrok ter trgovino z ljudmi. Vključeni so bili zlasti predstavniki vlad držav članic, člani strokovne skupine Komisije za boj proti trgovini z ljudmi, mednarodne organizacije, zlasti Svet Evrope in UNICEF, NVO, akademski krogi in raziskovalni centri ter druge javne institucije. Številni strokovnjaki in organizacije so naknadno predložili stališča in zagotovili informacije.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Ključne ugotovitve posvetovanja so:

- treba je vključiti izboljšave iz Konvencije Sveta Evrope;

- treba je inkriminirati oblike zlorabe, ki niso vključene v sedanji okvirni sklep, zlasti nove oblike kaznivih dejanj, storjene z uporabo IT;

- treba je odstraniti ovire za preiskovanje in kazenski pregon v čezmejnih primerih;

- treba je zagotoviti celovito zaščito žrtev, zlasti v času preiskave in kazenskih postopkov;

- treba je preprečiti kazniva dejanja s pomočjo intervencijskih programov in zdravljenja;

- treba je zagotoviti, da obsodbe in varnostni ukrepi, ki se izrečejo nevarnim storilcem kaznivih dejanj v eni državi, veljajo v vseh državah članicah.

Informacije, prejete med posvetovanjem, so bile upoštevane v oceni učinka. Nekateri predlogi, ki so jih različne zainteresirane strani predložile med posvetovanjem, niso bili vključeni v predlog, razlogi za to pa so obrazloženi v oceni učinka.

- Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno.

- Ocena učinka

Proučene so bile različne možnosti politik kot sredstva za dosego cilja.

- Možnost (1): brez novega ukrepa EU

EU ne bi sprejela novega ukrepa (zakonodaja, nepolitični instrumenti, finančna podpora) za boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok, države članice pa bi nadaljevale postopek podpisa in ratifikacije Konvencije Sveta Evrope.

- Možnost (2): Dopolnitev veljavne zakonodaje z nezakonodajnimi ukrepi

Veljavna zakonodaja EU, zlasti Okvirni sklep 68/2004/PNZ, se ne bi spremenila. Namesto tega bi bili vzpostavljeni nezakonodajni ukrepi v podporo usklajenemu izvajanju nacionalnih zakonodaj. To bi vključevalo izmenjavo informacij in izkušenj glede kazenskega pregona, zaščite ali preprečevanja, krepitve ozaveščenosti, sodelovanja z zasebnim sektorjem ter spodbujanja samonadzora ali vzpostavitev mehanizmov za zbiranje podatkov.

- Možnost (3): Nova zakonodaja o pregonu storilcev kaznivih dejanj, zaščiti žrtev in preprečevanju kaznivih dejanj

Sprejel bi se nov okvirni sklep, ki bi vključeval obstoječi okvirni sklep, nekatere določbe Konvencije Sveta Evrope in dodatne elemente, ki jih ne vsebuje noben od naštetih aktov. Obsegal bi pregon storilcev kaznivih dejanj, zaščito žrtev in preprečevanje tega pojava.

- Možnost (4): Nova celovita zakonodaja za okrepitev pregona storilcev kaznivih dejanj, zaščite žrtev in preprečevanja kaznivih dejanj (kot v možnosti 3) ter nezakonodajni ukrepi (kot v možnosti 2)

Veljavne določbe Okvirnega sklepa 68/2004/PNZ bi se dopolnile z ukrepom EU za spremembo kazenskega materialnega prava in postopka, zaščito žrtev in preprečevanje kaznivih dejanj kot v možnosti 3, poleg tega pa bi se izvajali nezakonodajni ukrepi iz možnosti 2, da bi se izboljšalo izvajanje nacionalne zakonodaje.

Na podlagi ugotovitev analize ekonomskega učinka, socialnega učinka in učinkov temeljnih pravic možnosti 3 in 4 predstavljata najboljši pristop k reševanju težav in izpolnjujeta cilje predloga. Najboljša možnost bi bila možnost 4, sledi pa ji možnost 3.

Komisija je izvedla oceno učinka, ki je navedena v delovnem programu, poročilo o tem pa je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/governance/impact/cia_2009_en.htm.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

Okvirni sklep bo razveljavil Okvirni sklep 2004/68/PNZ, nato pa ga vključil zato, da se dodajo naslednji novi elementi:

- kazensko materialno pravo na splošno

Inkriminirale bi se hude oblike spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, ki trenutno niso zajete v zakonodaji EU. To vključuje na primer organizacijo potovanj z namenom spolne zlorabe, kar se nanaša zlasti, vendar ne izključno, na otroški spolni turizem. Opredelitev otroške pornografije je bila spremenjena, da se približa opredelitvi iz Konvencije Sveta Evrope in iz Izbirnega protokola. Poseben razmislek se posveča kaznivim dejanjem proti otrokom v posebej ranljivem položaju, kot so otroci brez spremstva.

- nova kazniva dejanja v okolju IT

Inkriminirale bi se nove oblike spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok z uporabo IT. To vključuje zavestno pridobivanje dostopa do otroške pornografije, da bi se zajeli primeri, v katerih ogledovanje otroške pornografije na spletnih straneh brez prenašanja ali shranjevanja slikovnega gradiva ne spada med „posedovanje“ ali „pridobitev“ otroške pornografije. Na podlagi natančnega upoštevanja besedila, dogovorjenega v Konvenciji Sveta Evrope, je bilo vključeno tudi novo kaznivo dejanje tj. „navezovanje stikov“.

- preiskava kaznivih dejanj in uvedba kazenskih postopkov

Uvedene bi bile številne določbe za pomoč pri preiskavi kaznivih dejanj in vložitvi obtožnic. Vključen je mehanizem za usklajevanje pregona v primerih, ko je pristojnih več organov, ki pa bo verjetno nadomeščen, ko bo sprejet predlog za Okvirni sklep o sporih o pristojnosti v kazenskem postopku[1].

- pregon kaznivih dejanj, storjenih v tujini

Pravila glede pristojnosti bi se spremenila, da bi se zagotovilo, da osebam iz EU, ki spolno zlorabljajo in izkoriščajo otroke, grozi pregon, tudi če kazniva dejanja storijo zunaj EU v okviru tako imenovanega spolnega turizma.

- zaščita žrtev

Vključene bodo nove določbe, da se žrtvam zagotovi enostaven dostop do pravnih sredstev in se jih obvaruje pred travmami zaradi sodelovanja v kazenskih postopkih.

- preprečevanje kaznivih dejanj

Uvedene bi bile spremembe, ki bi pripomogle k preprečevanju spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok prek številnih ukrepov, ki bi bili namenjeni obsojenim storilcem kaznivih dejanj, da se prepreči povratništvo in da se omeji dostop do otroške pornografije na internetu. Cilj omejitve takega dostopa je zmanjšati promet z otroško pornografijo in tako otežiti uporabo javno dostopnega spleta. Ta ukrep ne nadomesti ukrepa odstranitve vsebine samega vira ali pregona storilcev.

Predlog bi posledično prispeval tudi dodano vrednost standardom zaščite, ki jih Konvencija Sveta Evrope določa na številne načine. Glede vsebine predlog vključuje elemente, ki jih Konvencija Sveta Evrope ne vsebuje, kot so zagotavljanje izvajanja prepovedi dejavnosti, ki vključujejo otroke, ki se naložijo storilcem kaznivih dejanj po vsej EU, prepoved dostopa do otroške pornografije na internetu, inkriminiranje siljenja otroka v spolne odnose s tretjo osebo, spolna zloraba otroka na spletu in klavzula o nekaznovanju otrok žrtev. Prav tako presega obveznosti, ki jih nalaga Konvencija Sveta Evrope glede ravni kazni, brezplačnega pravnega svetovanja otrokom žrtvam in preprečevanja dejavnosti, ki spodbujajo zlorabe otrok in otroški spolni turizem. Formalno gledano bo vključitev določb Konvencije v pravo EU zagotovila hitrejše sprejetje nacionalnih ukrepov v primerjavi z nacionalnimi postopki ratifikacije in boljše spremljanje izvajanja.

- Pravna podlaga

Člen 29, člen 31(1)(e) in člen 34(2)(b) Pogodbe o Evropski uniji.

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja za ukrepe Evropske unije.

Države članice ciljev predloga ne morejo zadovoljivo doseči iz naslednjih razlogov.

Spolno izkoriščanje in spolna zloraba otrok imata upoštevanja vredno čezmejno razsežnost, ki je najbolj očitna pri otroški pornografiji in otroškem spolnem turizmu, pojavlja pa se tudi kot potreba po zagotovitvi zaščite otrok v vseh državah članicah pred storilci kaznivih dejanj iz vseh držav članic, ki lahko potujejo na enostaven način. To zahteva ukrep EU, zlasti za nadgradnjo Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ in Sklepa Sveta 2000/375/PNZ,[2] saj države članice same ne morejo v zadostni meri doseči cilja učinkovite zaščite otrok.

Ukrep Evropske unije bo lažje dosegel cilje predloga iz naslednjih razlogov.

Predlog bo nadalje približal materialno in procesno kazensko pravo držav članic, kar bo imelo pozitiven učinek na boj proti tem kaznivim dejanjem. Prvič je to način, da se storilcem prepreči izbira, da kazniva dejanja zagrešijo v državah članicah, ki imajo manj stroga pravila; drugič, skupne opredelitve pojmov omogočajo spodbujanje izmenjave uporabnih splošnih podatkov in izkušenj ter spodbujajo primerljivost podatkov; in tretjič, mednarodno sodelovanje poteka enostavneje. Predlog naj bi tudi izboljšal zaščito otrok žrtev. To je humanitarna zaveza in tudi pogoj, da žrtve zagotovijo dokaze, potrebne za pregon kaznivih dejanj. Okrepila se bo tudi učinkovitost preventivnih ukrepov po vsej EU.

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Ta okvirni sklep je omejen na minimum, ki je potreben za uresničitev navedenih ciljev na evropski ravni in ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrument: okvirni sklep.

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov.

Na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v boju proti takim kaznivim dejanjem, kot sta spolna zloraba in spolno izkoriščanje otrok, edino okvirni sklep omogoča približevanje nacionalnih zakonodaj.

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov.

Nezakonodajni ukrepi in samonadzor bi izboljšali razmere na nekaterih področjih, na katerih je izvajanje bistvenega pomena. Vendar pa bi bile na drugih področjih, na katerih je nova zakonodaja nujna, koristi bolj skromne. To velja za kazenski pregon in obsodbo ravnanja, ki obsega različne oblike zlorabe in izkoriščanja otrok ter bi jih moral izrecno urejati zakon ( nulla poena sine lege , člen 7 EKČP, člen 49 Listine EU), in nekatere ukrepe, ki vključujejo poseganje v temeljne pravice, ki jih je tudi treba upoštevati „v skladu s pravom“ (člena 8 in 10 EKČP ter člen 52(1) Listine EU).

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

5. DODATNE INFORMACIJE

- Razveljavitev obstoječe zakonodaje

Sprejetje predloga bo povzročilo razveljavitev obstoječe zakonodaje.

2009/xxxx (CNS)

Predlog

OKVIRNI SKLEP SVETA

o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, ki razveljavlja Okvirni sklep 2004/68/PNZ

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29, člena 31(1)(e) in člena 34(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Spolna zloraba in spolno izkoriščanje otrok, vključno z otroško pornografijo, predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic in temeljnih pravic otroka do skladne vzgoje in razvoja.

(2) Otroška pornografija, ki vsebuje podobe spolne zlorabe otrok, in druge posebno hude oblike spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok so vse pogostejše in se širijo z uporabo novih tehnologij in interneta.

(3) Okvirni sklep sveta 2004/68/PNZ o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji[4] približuje zakonodajo držav članic glede inkriminiranja najhujših oblik spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, o razširitvi nacionalne pristojnosti in o zagotovitvi minimalne ravni pomoči žrtvam.

(4) Izbirni protokol ZN h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije ter zlasti Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem sta ključna instrumenta v postopku krepitve mednarodnega sodelovanja na tem področju.

(5) Huda kazniva dejanja, kot sta spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija, zahtevajo celovit pristop, ki zajema pregon storilcev kaznivih dejanj, zaščito otrok žrtev in preprečevanje tega pojava. Vse ukrepe za boj proti tem kaznivim dejanjem je treba izvesti v korist otrok in ob upoštevanju njihovih pravic. Okvirni sklep 2004/68/PNZ je treba nadomestiti z novim instrumentom, ki bo zagotovil tak celovit pravni okvir za dosego navedenega namena.

(6) Hude oblike spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok morajo biti predmet učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij. To vključuje zlasti nove oblike spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, ki so zdaj enostavnejše z uporabo informacijskih tehnologij. Opredelitev otroške pornografije je treba razjasniti in uskladiti z opredelitvijo iz mednarodnih instrumentov.

(7) Preiskovanje kaznivih dejanj in vlaganje obtožnic je treba poenostaviti, da se upoštevata stiska otrok žrtev pri prijavi zlorabe in anonimnost storilcev kaznivih dejanj na spletu.

(8) Pravila pristojnosti je treba spremeniti, da se zagotovi, da osebam iz Evropske unije, ki spolno zlorabljajo in izkoriščajo otroke, grozi pregon, tudi če kazniva dejanja storijo zunaj Evropske unije zlasti v okviru tako imenovanega spolnega turizma.

(9) Otrokom žrtvam je treba omogočiti enostaven dostop do pravnih sredstev in jih obvarovati travm zaradi sodelovanja v kazenskih postopkih.

(10) Da se prepreči in zmanjša povratništvo, je treba storilce kaznivih dejanj oceniti glede na nevarnost, ki jo predstavljajo, in morebitno tveganje ponovitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost otrok, treba pa jim je tudi omogočiti dostop do učinkovitih intervencijskih programov ali možnost prostovoljnega sodelovanja v ukrepih.

(11) Kadar je glede na nevarnost, ki jo predstavljajo storilci kaznivih dejanj, in morebitno tveganje ponovitve kaznivega dejanja primerno, je treba obsojenim storilcem kaznivih dejanj začasno ali za stalno preprečiti izvajanje dejavnosti, ki vključujejo redne stike z otroki, kadar je to potrebno. Treba je olajšati izvajanje takih prepovedi po vsej EU.

(12) Za boj proti otroški pornografiji, zlasti kadar se izvirno gradivo ne nahaja v EU, je treba vzpostaviti mehanizme za preprečevanje dostopa z ozemlja Unije do internetnih strani, za katere je ugotovljeno, da vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo.

(13) V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti se ta okvirni sklep omejuje na minimum, ki je potreben za uresničitev teh ciljev na evropski ravni, in ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev teh ciljev.

(14) Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in načela, priznane z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, in zlasti človeško dostojanstvo, prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, otrokove pravice, pravico do svobode in varnosti, svobodo izražanja in obveščanja, varstvo osebnih podatkov, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja ter načela zakonitosti in sorazmernosti glede kaznivih dejanj in kazni. Namen tega okvirnega sklepa je zlasti zagotovitev polnega spoštovanja navedenih pravic. Ta okvirni sklep ni namenjen urejanju sporazumnih spolnih aktivnosti med mladoletnimi osebami –

SPREJEL TA OKVIRNI SKLEP:

Člen 1 Opredelitev pojmov

V tem okvirnem sklepu:

(a) „otrok“ pomeni osebo, mlajšo od 18 let;

(b) „otroška pornografija“ pomeni

(i) kakršno koli gradivo, ki vizualno prikazuje otroka ali katero koli osebo, ki zgleda kot otrok, ali realistične podobe neobstoječega otroka v simuliranem ali dejanskem spolnem aktu ali

(ii) kakršno koli prikazovanje spolnih organov otroka ali katere koli osebe, ki zgleda kot otrok, ali realistične podobe neobstoječega otroka predvsem za spolne namene;

(c) „otroška prostitucija“ pomeni zlorabo otroka za spolne aktivnosti, za katere se kot plačilo zagotavlja ali obljublja denar ali kakršna koli druga oblika plačila ali nadomestila v zameno za otrokovo sodelovanje v spolnih dejanjih, ne glede na to, ali se to plačilo, obljuba ali nadomestilo daje otroku ali tretji osebi;

(d) „pornografska predstava“ pomeni prikazovanje pred publiko v živo:

(i) otroka, ki je vključen v nedvoumno dejansko ali simulirano spolno dejanje, ali

(ii) njegovih spolnih organov predvsem za spolne namene;

(e) „informacijski sistem“ pomeni napravo ali skupino medsebojno povezanih in soodvisnih naprav, od katerih ena ali več s pomočjo programa samodejno obdeluje podatke.

Člen 2 Kazniva dejanja v zvezi s spolno zlorabo otrok

1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kaznuje naslednje naklepno ravnanje:

(a) sodelovanje v spolnih dejanjih z otrokom, ki še ni dopolnil starosti, ko lahko pristane na spolnost v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b) izvajanje spolnih dejanj z otrokom, kadar:

(i) se uporabi prisila, sila ali grožnja ali

(ii) gre za zlorabo priznanega položaja zaupanja, moči ali vpliva nad otrokom ali

(iii) se zlorablja posebej ranljiv položaj otroka, predvsem zaradi umske ali fizične motnje ali zaradi njegove odvisnosti od drugih;

(c) siljenje otroka v spolna dejanja s tretjo osebo;

(d) naklepno povzročanje, da je otrok, ki še ni dopolnil starosti, ko lahko pristane na spolnost v skladu z nacionalno zakonodajo, v spolne namene priča spolnemu zlorabljanju ali spolnim dejanjem, tudi če pri tem ne sodeluje;

(e) naklepno povzročanje, da je otrok v spolne namene vključen v dejansko ali simulirano spolno dejanje ali prikazovanje njegovih spolnih organov, vključno z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

2. Določbe iz odstavkov 1(a) in 1(e) niso namenjene urejanju sporazumnih spolnih dejanj med otroki.

Člen 3 Kazniva dejanja v zvezi s spolnim izkoriščanjem

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kaznuje naslednje naklepno ravnanje:

(a) napeljevanje otroka k otroški prostituciji ali k sodelovanju v pornografskih predstavah;

(b) siljenje otroka v otroško prostitucijo ali sodelovanje v pornografskih predstavah ali ustvarjanje dobička iz takega ali drugačnega izkoriščanja otroka za te namene;

(c) sodelovanje v spolnih dejanjih z otrokom, kot poseganju po otroški prostituciji;

(d) zavestno obiskovanje pornografskih predstav, v katerih sodelujejo otroci.

Člen 4 Kazniva dejanja v zvezi z otroško pornografijo

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se naklepno ravnanje kaznuje ne glede na to, ali poteka preko informacijskega sistema ali ne, če je storjeno neupravičeno:

(a) produkcija otroške pornografije;

(b) dostavljanje, razširjanje ali posredovanje otroške pornografije;

(c) ponujanje, oskrbovanje ali omogočanje dostopnosti otroške pornografije;

(d) pridobitev ali posedovanje otroške pornografije;

(e) zavestna pridobitev dostopa do otroške pornografije prek informacijskega sistema.

Člen 5 Pridobivanje otrok za spolne namene

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kaznuje naslednje naklepno ravnanje:

nagovarjanje odrasle osebe prek sredstev informacijskega sistema za srečanje z otrokom, ki v skladu z nacionalno zakonodajo še ni dopolnil starosti, ko lahko pristane na spolnost, da bi ta oseba storila katero koli kaznivo dejanje, opredeljeno v členu 2(a) in členu 4(a), pri čem so nagovarjanju sledila materialna dejanja, ki so imela za posledico takšno srečanje.

Člen 6 Napeljevanje, pomoč ter poskus in priprava kaznivih dejanj

1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da sta napeljevanje in pomoč pri storitvi katerega koli kaznivega dejanja, opredeljenega v členih 2 do 5, kaznivi.

2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je poskus storitve katerega koli kaznivega dejanja, opredeljenega v členih 2 do 4, kazniv.

3. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kaznuje naslednje naklepno ravnanje:

(a) širjenje gradiva, ki oglašuje možnost storitve katerih koli kaznivih dejanj, opredeljenih v členih 2 do 5;

(b) organiziranje potovanj z namenom storitve katerih koli kaznivih dejanj, opredeljenih v členih 2 do 5.

Člen 7 Kazni in obteževalne okoliščine

1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kazniva dejanja, opredeljena v členih 2 do 6, kaznujejo z zaporom do najmanj šest let.

2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kazniva dejanja, opredeljena v členih 2 do 6, kaznujejo z zaporom do najmanj deset let, kadar obstaja vsaj ena od naslednjih okoliščin, če le-ta še ni sestavni element kaznivega dejanja:

(a) otrok še ni dopolnil starosti, ko lahko pristane na spolnost v skladu z nacionalno zakonodajo;

(b) kaznivo dejanje je bilo izvršeno nad otrokom, ki je v še posebej ranljivem položaju, predvsem zaradi umske ali fizične motnje ali zaradi njegove odvisnosti od drugih;

(c) kaznivo dejanje je izvršil družinski član, oseba, ki sobiva z otrokom, ali oseba, ki je zlorabila svoje pristojnosti;

(d) kaznivo dejanje je zakrivilo več oseb, ki medsebojno sodelujejo;

(e) kazniva dejanja so storjena v okviru kriminalne združbe v smislu Okvirnega sklepa 2008/841/PNZ[5];

(f) storilec je bil predhodno že obsojen za enaka kazniva dejanja.

3. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se kazniva dejanja, opredeljena v členih 2 do 6, kaznujejo z zaporom do najmanj dvanajst let, kadar obstaja ena od naslednjih okoliščin:

(a) kaznivo dejanje je ogrozilo otrokovo življenje;

(b) kaznivo dejanje je vključevalo hudo nasilje ali pa je otrok utrpel hujšo poškodbo.

4. Da bi preprečili ali čim bolj zmanjšali tveganje ponavljajočih se kaznivih dejanj, opredeljenih v členih 2 do 6, lahko vsaka država članica po potrebi ob upoštevanju osebnih okoliščin storilca in zlasti ocene tveganja, opredeljene v členu 16, zagotovi kazenske sankcije, opredeljene v odstavkih 1, 2 in 3, ki jih dopolnjujejo druge sankcije ali ukrepi nacionalnega prava, ki vključujejo posebne intervencijske programe ali ukrepe, navedene v členu 17.

Člen 8 Prepoved, ki izhaja iz obsodb

1. Kadar je s skladu z oceno iz člena 16 ugotovljeno, da je oseba nevarna in da obstaja tveganje ponovitve kaznivega dejanja, vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se lahko fizični osebi, ki je bila obsojena zaradi katerega koli kaznivega dejanja iz členov 2 do 6, začasno ali za stalno prepreči izvajanje dejavnosti, ki vključujejo redne stike z otroki.

2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ukrep, s katerim se lahko osebi, ki je bila obsojena zaradi katerega koli kaznivega dejanja iz členov 2 do 6, začasno ali za stalno prepreči izvajanje dejavnosti, ki vključujejo redne stike z otroki, vključi v kazensko evidenco države članice, v kateri je bila oseba obsojena.

3. Z odstopanjem od člena 7(2) in člena 9(2) Okvirnega sklepa Sveta o pripravi in vsebini izmenjave podatkov, izpisanih iz kazenske evidence, med državami članicami[6], vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da za učinkovito izvajanje ukrepa, ki začasno ali za stalno preprečuje osebi izvajanje dejavnosti, ki vključujejo redne stike z otroki, zlasti če država članica prosilka dostop do nekaterih dejavnosti pogojuje z zahtevo, da kandidati niso obsojeni za nobeno kaznivo dejanje iz členov 2 do 6 tega okvirnega sklepa, se informacije o prepovedi, ki izhaja iz obsodbe za katero koli kaznivo dejanje iz členov 2 do 6 tega okvirnega sklepa, posredujejo, kadar zanje v skladu s členom 6 navedenega okvirnega sklepa zaprosi osrednji organ države članice, katere državljan je zadevna oseba, in da se lahko osebni podatki glede takih prepovedi iz člena 7(2) in (4) tega okvirnega sklepa v vsakem primeru uporabijo za tak namen.

4. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se ukrep, s katerim se lahko fizični osebi, ki je bila obsojena zaradi katerega koli kaznivega dejanja iz členov 2 do 6, začasno ali za stalno prepreči izvajanje dejavnosti, ki vključujejo redne stike z otroci, izrečen v drugi državi članici, prizna in izvrši.

Člen 9 Odgovornost pravnih oseb

1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da pravna oseba lahko odgovarja za kazniva dejanja iz členov 2 do 6, ki jih v njeno korist stori fizična oseba bodisi samostojno bodisi kot del organa pravne osebe in ki ima vodilni položaj v pravni osebi na podlagi:

(a) pooblastila o zastopanju pravne osebe;

(b) pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe;

(c) pristojnosti za opravljanje nadzora v pravni osebi.

2. Države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pravna oseba lahko odgovarja, če sta pomanjkljiv nadzor in kontrola fizične osebe iz odstavka 1 fizični osebi, ki je navedeni osebi podrejena, omogočila storitev kaznivega dejanja, opredeljenega v členih 2 do 6, v korist pravne osebe.

3. Odgovornost pravnih oseb na podlagi odstavkov 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov proti fizičnim osebam, ki so storilci ali pomagači katerega koli kaznivega dejanja, opredeljenega v členih 2 do 6.

4. ZV tem okvirnem sklepu „pravna oseba“ pomeni vsak subjekt, ki ima pravno osebnost v skladu z veljavnim pravom, razen državnih organov ali organov javne uprave, ki izvršujejo državno oblast, in javnih mednarodnih organizacij.

Člen 10 Sankcije za pravne osebe

1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pravno osebo, ki je odgovorna na podlagi člena 9(1), kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi, ki vključujejo kazenske ali nekazenske denarne kazni, lahko pa tudi druge sankcije, na primer:

(a) izključitev iz upravičenosti do državnih ugodnosti ali pomoči;

(b) začasno ali stalno prepoved opravljanja poslovnih dejavnosti;

(c) uvedbo sodnega nadzora;

(d) sodno likvidacijo;

(e) začasno ali stalno zaprtje poslovalnic, ki so bile uporabljene za storitev kaznivega dejanja.

2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pravna oseba, odgovorna na podlagi člena 9(2), kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi ali ukrepi.

Člen 11 Neuporaba sankcij proti žrtvi

Vsaka država članica zagotovi možnost, da se ne preganja ali ne kaznuje otrok žrtev kaznivih dejanj, opredeljenih v členu 3 in členu 4(a) zaradi njihovega sodelovanja v nezakonitih dejavnostih kot neposredni posledici dejstva, da so žrtve navedenih kaznivih dejanj.

Člen 12 Preiskovanje in pregon

1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, opredeljenih v členih 2 do 6, nista odvisna od prijave ali obtožbe žrtve ter da se kazenski postopki lahko nadaljujejo, tudi če žrtev prekliče svoje izjave.

2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi po polnoletnosti žrtve omogoči pregon vseh kaznivih dejanj, opredeljenih v členih 2 do 6, v ustreznem obdobju, ki je sorazmerno s težo zadevnega kaznivega dejanja.

3. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da pravila o zaupnosti, ki jih nalaga nacionalna zakonodaja glede nekaterih poklicev, ki so povezani z delom z otroki, za te zaposlene ne predstavljajo ovir pri možnosti posredovanja prijav službam, ki so odgovorne za zaščito otrok, o vseh okoliščinah, glede katerih obstajajo utemeljeni razlogi, da je otrok žrtev kaznivih dejanj iz členov 2 do 6.

4. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi spodbuja vse osebe, ki so seznanjene s kaznivimi dejanji iz členov 2 do 6, ali sumijo, da gre zanje, da o teh dejstvih v dobri veri obvestijo pristojne službe.

5. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi učinkovito preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, opredeljenih v členih 2 do 6, da se omogoči izvajanje tajnih operacij vsaj v tistih primerih, kadar gre za uporabo informacijskih sistemov.

6. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi omogoči preiskovalnim enotam ali službam, da identificirajo žrtve kaznivih dejanj, opredeljenih v členih 2 do 6, zlasti z analizo gradiv otroške pornografije, kot so fotografije in avdiovizualni posnetki, preneseni ali dani na razpolago s sredstvi informacijskega sistema.

Člen 13 Pristojnost in usklajevanje pregona

1. Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe za vzpostavitev pristojnosti pregona kaznivih dejanj, opredeljenih v členih 2 do 6, če:

(a) je kaznivo dejanje v celoti ali delno storjeno na njenem ozemlju ali

(b) je storilec kaznivega dejanja njen državljan ali ima običajno prebivališče na njenem ozemlju ali

(c) je žrtev kaznivega dejanja njen državljan ali oseba, ki ima običajno prebivališče na njenem ozemlju, ali

(d) je kaznivo dejanje storjeno v korist pravne osebe s sedežem na ozemlju te države članice.

2. Vsaka država članica zagotovi, da so v njeni pristojnosti primere, ko je kaznivo dejanje iz členov 4 ali 5, in če je ustrezno, na podlagi členov 2 in 6, storjeno s pomočjo informacijskega sistema z dostopom z njenega ozemlja, ne glede na to, ali je informacijski sistem na njenem ozemlju ali ne.

3. Za pregon katerega koli kaznivega dejanja, opredeljenega v členih 2 do 6, storjenega zunaj ozemlja zadevne države, kar zadeva odstavek 1(b) vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da njena pristojnost ni podrejena pogoju, da so dejanja kazniva dejanja glede na kraj njihove storitve.

4. Za pregon katerega koli kaznivega dejanja iz členov 2 do 6, storjenega zunaj ozemlja zadevne države, glede na odstavek 1(b) vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da pristojnost ni odvisna od pogoja, da se pregon lahko začne le na podlagi prijave žrtve v kraju, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali da se država, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, odpove svoji pristojnosti.

5. Kadar je za kaznivo dejanje iz členov 2 do 6 pristojna več kot ena država članica in kadar lahko katera koli od teh držav članic učinkovito preganja kaznivo dejanje na podlagi istega dejanskega stanja, zadevne države članice skupaj odločijo, katera od njih bo preganjala storilce kaznivih dejanj, da bi se postopki po možnosti izvajali v eni sami državi članici. Zato se države članice za lažje sodelovanje njihovih pravosodnih organov in usklajevanje njihovih dejavnosti lahko obrnejo na Eurojust ali kateri koli drug organ ali mehanizem, ustanovljen v okviru Evropske unije.

Pri odločanju, katera država članica bo kazensko preganjala storilce kaznivih dejanj, se upoštevajo zlasti naslednji dejavniki:

(a) država članica, na ozemlju katere so bila storjena kazniva dejanja;

(b) država članica, katere državljan ali prebivalec je storilec kaznivega dejanja;

(c) država članica, iz katere izhajajo žrtve;

(d) država članica, na ozemlju katere so našli storilca kaznivega dejanja.

Člen 14 Zaščita žrtev in pomoč žrtvam

1. Vsaka država članica zagotovi, da je žrtev kaznivega dejanja iz členov 2 do 6, katere starost je negotova in za katero se domneva, da je otrok, deležna takojšnje zaščite in pomoči v skladu s tem členom.

2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da pravosodni organi žrtvi dodelijo posebnega zastopnika, kadar so po nacionalnem pravu nosilci starševske obveznosti izključeni iz kazenskih postopkov zaradi navzkrižja interesov med njimi in žrtvijo ali kadar otrok nima spremstva.

3. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se posebni kratkoročni ali dolgoročni ukrepi, potrebni za zaščito žrtev in pomoč žrtvam pri njihovem fizičnem in psihičnem okrevanju, sprejmejo na podlagi posebne ocene posebnih okoliščin vsakega posameznega otroka žrtve, ob upoštevanju otrokovih pogledov, potreb in skrbi.

4. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da imajo žrtve kaznivih dejanj iz členov 2 do 6 po potrebi dostop do brezplačnega pravnega svetovanja in brezplačnega pravnega zastopanja v kazenskih postopkih v zvezi z navedenimi kaznivimi dejanji.

5. Žrtve katerih koli kaznivih dejanj iz členov 2 do 6 se obravnavajo v skladu s členom 2(2), členom 8(4) in členom 14(1) Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku[7] kot posebej ranljive.

6. Vsaka država članica sprejme vse možne ukrepe, s katerimi družini žrtve zagotovi ustrezno pomoč. Še posebej vsaka država članica za družine uporablja člen 4 Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ, kadar je to primerno in možno.

7. Ukrepi za zaščito in pomoč iz tega okvirnega sklepa se uporabljajo poleg določb Okvirnega sklepa Sveta o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter varstvu žrtev, ki razveljavlja Okvirni sklep 2002/629/PNZ.

Člen 15 Sodelovanje otrok žrtev v kazenskih postopkih

1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da v preiskavah katerih koli kaznivih dejanj iz členov 2 do 6:

(a) se zaslišanja otrok žrtev izvedejo brez neutemeljenih zamud, potem ko so bili pristojni organi obveščeni o dejstvih;

(b) zaslišanja otroka žrtve po potrebi potekajo v prostorih, ki so zasnovani ali prilagojeni za te namene;

(c) zaslišanja otroka žrtve opravijo strokovnjaki, usposobljeni za te namene;

(d) z otrokom žrtvijo vsa zaslišanja opravijo iste osebe, če je to mogoče in kadar je to primerno;

(e) je število zaslišanj kar najbolj omejeno in se opravijo le, če je nujno potrebno za namene kazenskih postopkov;

(f) lahko otroka žrtev spremlja njegov pravni zastopnik, ali kadar je to ustrezno, odrasla oseba po njegovi izbiri, razen če je bila v povezavi s to osebo sprejeta utemeljena odločitev, ki temu nasprotuje.

2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je v preiskavah katerih koli kaznivih dejanj iz členov 2 do 6 mogoče vsa zaslišanja otrok žrtev ali, kadar je to ustrezno, tista, v katerih kot priča nastopa otrok, posneti, in da je mogoče ta posneta zaslišanja v sodnih postopkih predložiti kot dokaze v skladu s pravili nacionalnega prava.

3. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da v kazenskih postopkih v zvezi s katerimi koli kaznivimi dejanji iz členov 2 do 6:

(a) lahko sodnik odredi, da se zaslišanje opravi brez prisotnosti javnosti;

(b) je lahko otrok žrtev zaslišan, ne da bi bil prisoten na sodišču, in sicer z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnologij.

Člen 16 Ocena tveganja

1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se za osebe, obsojene za kazniva dejanja iz členov 2 do 6, pripravi ocena nevarnosti, ki jo te osebe predstavljajo, in oceno morebitnega tveganja ponovitve katerih koli kaznivih dejanj iz členov 2 do 6, z namenom:

(a) opredeliti ustrezne intervencijske programe ali ukrepe ter

(b) opredeliti potrebo, da se storilcu kaznivega dejanja začasno ali za stalno prepreči izvajanje dejavnosti, ki vključujejo redne stike z otroki.

2. Ocena iz odstavka 1 se pripravlja redno, da se upoštevajo spremembe okoliščin, ki vplivajo na nevarnost in možna tveganja.

Člen 17 Intervencijski programi ali ukrepi

1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi učinkovite intervencijske programe ali ukrepe z namenom preprečevanja in zmanjšanja tveganj za ponovitev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok. Navedeni programi ali ukrepi so vedno na voljo v kazenskih postopkih, v zaporih in zunaj njih, v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu.

Takšni intervencijski programi ali ukrepi so prilagojeni tako, da ustrezajo razvojnim potrebam otrok, ki storijo kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, vključno s tistimi, ki še niso dovolj stari, da bi prevzeli kazensko odgovornost.

2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da za osebe, obsojene za kazniva dejanja iz členov 2 do 6, za katere obstaja tveganje ponovitve, velja naslednje:

(a) lahko imajo dostop ali se jim omogoči dostop do programov ali ukrepov, navedenih v odstavkih 1 in 2;

(b) omogoči se jim dostop do posebnih programov ali ukrepov, ki so ustrezni glede na nevarnost in morebitno tveganje ponovitve katerih koli kaznivih dejanj iz členov 2 do 6;

(c) v celoti se obvestijo o razlogih za predlog za dostop do programov ali ukrepov;

(d) ob poznavanju vseh dejstev soglašajo s sodelovanjem v posebnih programih ali ukrepih;

(e) lahko zavrnejo programe in ukrepe ter so seznanjene z morebitnimi posledicami zavrnitve.

3. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da imajo osebe, ki se obravnavajo v kazenskih postopkih zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja iz členov 2 do 6, dostop do programov ali ukrepov, navedenih v odstavkih 1 in 2, pod pogoji, ki ne škodijo in ne posegajo v pravice obrambe, hkrati pa niso v nasprotju z zahtevami o poštenem in nepristranskem sojenju, predvsem pa ob upoštevanju pravil, ki veljajo za domneve nedolžnosti.

4. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da imajo osebe, ki se bojijo, da bi lahko zagrešile katero koli izmed kaznivih dejanj iz členov 2 do 6, po potrebi dostop do učinkovitih intervencijskih programov ali ukrepov, oblikovanih za ocenjevanje in preprečevanje tveganja za izvedbo kaznivih dejanj.

Člen 18 Preprečevanje dostopa do spletišč, ki vsebujejo otroško pornografijo

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi pristojnim pravosodnim ali policijskim organom omogoči, da odredijo ali na podoben način dosežejo preprečevanje dostopa uporabnikom interneta do internetnih strani, ki vsebujejo ali širijo otroško pornografijo, kar je predmet ustreznih varnostnih ukrepov, zlasti da se zagotovi, da je preprečevanje dostopa omejeno na najnujnejše, da se uporabniki obvestijo o razlogih za preprečevanje dostopa ter da se ponudniki vsebin obvestijo o možnosti izpodbijanja prepovedi.

Člen 19 Območje uporabe

Ta okvirni sklep se uporablja za Gibraltar.

Člen 20 Razveljavitev Okvirnega sklepa 2004/68/PNZ

Okvirni sklep 2004/68/PNZ se razveljavi.

Člen 21 Izvajanje

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s tem okvirnim sklepom, do najpozneje [DVE LETI PO SPREJETJU].

2. Države članice do [DVE LETI PO SPREJETJU] posredujejo Generalnemu sekretariatu Sveta in Komisiji besedila določb, ki prenašajo obveznosti na podlagi tega okvirnega sklepa v nacionalno zakonodajo. Do [ŠTIRI LETA PO SPREJETJU] Svet na podlagi poročila, ki vsebuje navedene informacije, ter pisnega poročila Komisije, oceni obseg, v katerem so države članice izpolnile ta okvirni sklep, ter prouči potrebo po spremembah.

Člen 22 Začetek veljavnosti

Ta okvirni sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije .

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

[1] Predlog okvirnega sklepa Sveta o preprečevanju in reševanju sporov o pristojnosti v kazenskem postopku, ki so ga 20. januarja 2009 vložile Češka, Poljska, Slovenija, Slovaška in Švedska; dokument Sveta št. 5208/09.

[2] Sklep Sveta z dne 29. maja 2000 o boju proti otroški pornografiji na internetu (UL L 138, 9.6.2000, str. 1).

[3] UL C , , p. .

[4] UL L 13, 20.01.2004, str. 14.

[5] UL L 300, 11.11.2008, str. 42.

[6] Sklep je Svet PNZ sprejel 26.-27. februarja 2009. Dokončni sklic še ni objavljen.

[7] UL L 82, 22.3.2001, str. 1.