25.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 76/76

A.

ker predstavlja Sredozemlje križišče in ker so skupni interesi Evropske unije in držav partneric vse večji spričo izzivov globalizacije in miroljubnega sožitja, od tu pa izhaja tudi potreba po zagotovitvi večjega regionalnega povezovanja in oblikovanja skupne politične strategije na tem območju,

B.

ker je Evropska unija zavezana izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov, kar bi se moralo nadaljevati tudi v prihodnosti,

C.

ob upoštevanju vse večjih gospodarskih, političnih in kulturnih razlik med obema obalama v Sredozemlju – severno in južno – in potrebe, da se odpravijo neenakosti ter tako dolgoročno izgradi območje skupnega miru, varnosti in blaginje,

D.

ker je potrebna temeljita prenova in poglobitev odnosov med Evropsko unijo in sredozemskimi partnerskimi državami, pri čemer je treba dati prednost rezultatom ter izhajati iz enakopravnosti med vsemi partnericami in iz ovrednotenja tistega, kar je že bilo narejeno, obenem pa je treba upoštevati omejitve in pomanjkljivosti doslej uresničenih politik in zlasti slab izkupiček Barcelonskega procesa,

E.

ob upoštevanju omejitev evropske sosedske politike do sredozemskih držav, ki daje prednost dvostranskim odnosom in vse bolj razkriva svojo neuravnoteženost in nesposobnost, da bi prispevala k skupnemu procesu pomembnih reform v regiji,

F.

ker je treba med Evropsko unijo in sredozemskimi državami celotnega Sredozemlja vzpostaviti odnose, katerih podlaga bo tesno partnerstvo, ki bo temeljilo na spoštovanju človekovih pravic in načel pravne države;

G.

ker od začetka Barcelonskega procesa v nekaterih partnerskih državah ni bilo bistvenega napredka glede zavezanosti nekaterim skupnim vrednotam in načelom, poudarjenim v barcelonski deklaraciji iz leta 1995, h kateri so pristopile, in njihovega spoštovanja, zlasti glede demokracije, človekovih pravic in načel pravne države,

H.

ker je treba spodbujati območno in gospodarsko povezovanje med državami Sredozemlja; ker bo prava regionalna in gospodarska integracija dosežena le, če bo prišlo do konkretnega napredka pri reševanju obstoječih konfliktov in na področju demokracije in človekovih pravic,

I.

ker je tesnejšim odnosom med Evropsko unijo in sredozemskimi državami sledilo veliko povečanje trgovine med temi državami, pri čemer pa ni bilo poskrbljeno za potrebno izboljšanje in posodobitev infrastrukture,

J.

ker so predsedniki držav in vlad v skupni izjavi pariškega vrha za Sredozemlje z dne 13. julija 2008 priznali, da je evro-sredozemska parlamentarna skupščina legitimni parlamentarni izraz Barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje, obenem pa močno podprli okrepitev vloge evro-sredozemske parlamentarne skupščine v njenih odnosih s sredozemskimi partnericami,

K.

ker celotni obseg političnih odnosov med državami evro-sredozemske regije ni omejen le na medvladno raven,

L.

ker poudarja pomen vloge evro-sredozemske parlamentarne skupščine, edine parlamentarne skupščine, ki omogoča dialog in sodelovanje na evro-sredozemskem območju, saj združuje 27 držav članic Evropske unije in vse strani, ki so povezane z mirovnim procesom na Bližnjem vzhodu,

M.

ker je pri ponovni vzpostavitvi evro-sredozemskih odnosov treba zagotoviti sodelovanje lokalnih in regionalnih skupnosti pri projektih in pobudah, ki jih je opredelil Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje, ter upoštevati nedavne predloge, ki so jih te skupnosti predstavile,

N.

ker je pri ponovni vzpostavitvi evro-sredozemskih odnosov treba zagotoviti sodelovanje socialnih partnerje in civilne družbe,

O.

ker je treba paziti, da se ne podvajajo ali prekrivajo že obstoječi instrumenti, politike in institucionalne ravni, in ker je treba zagotoviti skladnost celotnega sistema evro-sredozemskih odnosov,

P.

ker obstaja potreba po hitri in miroljubni rešitvi vseh konfliktov, v katere so vpletene sredozemske države, in ker je pomembno ohranjati medkulturni dialog,

Q.

ker nedavni ponovni izbruh konflikta med Izraelom in Palestino vpliva na politični dialog v evro-sredozemskem partnerstvu in lahko ogrozi nekatere cilje, ki jih predvideva nova institucija,

R.

ker stalna odsotnost rešitve resnih političnih napetosti v Zahodni Sahari ne prispeva k ponovnem zagonu evro-sredozemskega partnerstva,

1.

meni, da je predlog Barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje, ki so ga sprejeli predsedniki držav in vlad na srečanju na vrhu za Sredozemlje, ki je potekalo dne 13. julija 2008 v Parizu, prispevek k miru in blaginji in korak naprej na poti k gospodarskemu in območnemu združevanju ter sodelovanju sredozemskih držav pri ekoloških in podnebnih vprašanjih, pod pogojem da bo znal uresničiti obljube in prinesti otipljive in vidne rezultate; poudarja, da začetek postopka za države, ki niso del partnerstva, povečuje možnosti za vzpostavitev enakopravnih odnosov med Evropsko unijo in sredozemskimi partnerskimi državami ter za celostno obravnavanje težav regije;

2.

ponavlja svoje stališče iz resolucije z dne 15. januarja 2009 o razmerah v Gazi (3) in izraža zaskrbljenost zaradi ponovnega izbruha spopadov med Izraelom in Palestino, kar je že vplivalo na politični dialog udeležencev evro-sredozemskega partnerstva; meni, da se je bistveno izogniti nadaljnjemu odlaganju začetne faze Unije za Sredozemlje, in upa, da se bo sodelovanje čim prej znova okrepilo in prispevalo k skupnemu cilju – miru na Bližnjem vzhodu; poudarja, da bi se morale nove institucije Unije za Sredozemlje ob upoštevanju načel, dogovorjenih na pariškem vrhu v dne 13. julija 2008 in na seji ministrov za zunanje zadeve dne 3. in 4. novembra 2008 v Marseillu, osredotočiti na jasno projektno naravnanost, kar je njena glavna dodana vrednost;

3.

ugotavlja, da je bilo na srečanju ministrov za zunanje zadeve dne 3. in 4. novembra 2008 v Marseillu predlagano, da se „Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“ preimenuje v „Unijo za Sredozemlje“; meni, da to poimenovanje omogoča ovrednotenje značaja enakovrednosti partnerstva za uresničitev projektov gospodarskega in območnega združevanja; vendar meni, da se morajo strateška vrednost evro-sredozemskih odnosov in dosežki Barcelonskega procesa, zlasti vključenost civilne družbe, ponovno potrditi v politikah, ki jih Evropska unija že razvija s svojimi sredozemskimi partnericami prek regionalnih in podregionalnih programov ter skupnih smernic, ki so vodilo dvostranskega sodelovanja;

4.

v zvezi s tem poziva Svet in Komisijo, da zagotovita skladno delovanje Unije, zlasti glede morebitnega institucionalnega razvoja (predvsem vloge visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko kot podpredsednika Komisije) in uporabe proračuna Skupnosti;

5.

izraža odobravanje, ker je bila ustanovitev Unije za Sredozemlje podprta v okviru institucij EU;

6.

odobrava odločitev, da se z določitvijo nekaterih velikih projektov, ki bodo uresničeni prek novih instrumentov iz sporočila „Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“, da prednost večstranskemu okviru; opaža pa pomanjkanje strategij gospodarskega in območnega povezovanja v Sredozemlju, ki bi podpirale te projekte;

7.

meni, da je treba za uresničevanje projektov uporabiti formulo programskih dogovorov, ki bi se zgledovali po načelu subsidiarnosti in bi jasno določali finančno, upravno in nadzorno odgovornost različnih institucionalnih ravni: Evropske unije, držav članic, regij, podjetij, socialnih partnerjev;

8.

opozarja, da je treba projekte, financirane v okviru Unije za Sredozemlje, podpreti s sredstvi Skupnosti in partnerskih držav ter s sredstvi zasebnikov; zato poziva Svet in Komisijo, naj opredelita in okrepita vlogo in pobude Evro-sredozemskega sklada za naložbe in partnerstvo, ki s svojim programom naložb omogoča lažje gospodarsko odpiranje in modernizacijo sredozemskih držav; ponovno izraža podporo ustanovitvi evro-sredozemske investicijske banke in sodelovanju z mednarodnimi vlagatelji; poudarja pomen prenosa prihrankov migrantov iz držav južnega Sredozemlja v njihove matične države in meni, da gre za odličen in doslej premalo uporabljen vzvod za razvoj;

9.

meni, da je treba v pričakovanju pregleda finančne perspektive zagotoviti delež finančnih sredstev Evropske unije za sredozemske projekte brez poseganja v evro-sredozemske regionalne programe, ki se že izvajajo ali so načrtovani in v zvezi s katerimi je Evropski parlament večkrat prosil za okrepitev; v zvezi s tem poudarja vpliv Evropskega parlamenta v proračunskem postopku Evropske unije; izraža upanje, da bo Parlament redno obveščen o napredovanju projektov;

10.

meni, da bo sekretariat zaradi svoje operativne zmogljivosti in politične vrednosti svoje sestave lahko veliko prispeval k ponovni vzpostavitvi evro-sredozemskih odnosov; poziva, naj sekretariat nemudoma začne delovati v dokaz, da je mogoče prebroditi sedanje napetosti s spodbujanjem resničnih in konkretnih projektov vzajemnega sodelovanja; pozdravlja dejstvo, da je prišlo do soglasne rešitve glede sedeža sekretariata; opozarja, da je Barcelona kraj, kjer se je evro-sredozemsko partnerstvo začelo;

11.

se strinja z vidika Evropske unije, da mora biti sopredsedovanje združljivo z zunanjim zastopanjem Evropske unije, v skladu z veljavnimi določbami Pogodbe; v zvezi s tem izraža upanje, da bo Evropska unija, ob predvidevanju, da bo Lizbonska pogodba začela veljati, zagotovila usklajenost in trajnost svoje prisotnosti v novih institucijah Unije za Sredozemlje;

12.

pozdravlja sklep ministrske konference z dne 3. novembra 2008, ki je ustrezno upošteval priporočilo evro-sredozemske parlamentarne skupščine, sprejeto 13. oktobra 2008 v Jordaniji; podpira odločitev, da Unija za Sredozemlje dobi prepričljivo parlamentarno razsežnost ter da se okrepi njena demokratična legitimnost s tem, da se jo poveže z evro-sredozemsko parlamentarno skupščino, ki jo bo treba še okrepiti in njeno delovanje bolje uskladiti z delovanjem drugih institucij partnerstva, pri čemer se predvidi možnost, da se ji podeli pravno osebnost, pravico do predlaganja in ocenjevanja strategij gospodarskega in območnega povezovanja in projekte ter možnost predložitve priporočil na srečanjih ministrov za zunanje zadeve; pričakuje, da se bo to institucionalno priznanje Evro-sredozemske parlamentarne skupščine pokazalo tudi prek njenega sodelovanja kot opazovalke na vseh srečanjih izvršilnega organa, srečanjih predsednikov držav in vlad ter srečanjih ministrov, kot tudi na pripravljalnih srečanjih visokih uradnikov;

13.

pozdravlja odločitev ministrov za zunanje zadeve iz držav Unije za Sredozemlje, da Arabsko ligo kot udeleženko vključijo na srečanja na vseh ravneh, ob upoštevanju njenega pozitivnega prispevka k ciljem miru, blaginje in stabilnosti v sredozemski regiji;

14.

poudarja potrebo po vključitvi regionalnih in lokalnih organov v nov institucionalni okvir; pozdravlja mnenje Odbora regij in predlog o ustanovitvi evro-sredozemske lokalne in regionalne skupščine;

15.

meni, da je treba vzporedno z utrjevanjem parlamentarne razsežnosti izvajati podoben postopek, da se civilno družbo vključi v ustrezne institucionalne strukture Unije za Sredozemlje, zlasti s pomočjo mehanizmov, ki bodo zagotovili posvetovanja s civilno družbo glede izbire, izvedbe in spremljanja projektov; v tem okviru poziva evro-sredozemsko parlamentarno skupščino, naj bolj vključi civilno družbo držav severnega in južnega Sredozemlja v svoje delo; poziva k temu, da se ovrednoti vloga socialnih partnerjev za vzpostavitev evro-sredozemskega ekonomsko-socialnega odbora;

16.

ugotavlja, da nekatere države, ki sodelujejo pri Barcelonskem procesu: Uniji za Sredozemlje, niso bile vključene v evro-sredozemsko partnerstvo; zato poziva Svet, Komisijo in vse države, ki sodelujejo pri Barcelonskem procesu: Uniji za Sredozemlje, da zagotovijo skladen okvir odnosov, katerega namen je gospodarsko in območno povezovanje med Evropsko unijo in vsemi državami v Sredozemlju; zahteva, da Svet in Komisija zagotovita vsem državam članicam Unije za Sredozemlje možnost dostopa do regionalnih programov, ki so že predvideni za evro-sredozemsko partnerstvo;

17.

poudarja, da sodelovanje pri Uniji za Sredozemlje ni alternativa širitvi Evropske unije in ne vpliva na obete za pristop sedanjih ali prihodnjih držav kandidatk; meni, da Unija za Sredozemlje ne bo ovirala drugih pobud regionalnega sodelovanja;

18.

vztraja, da je treba temeljito prenoviti celotno evro-sredozemsko politiko, okrepiti njeno politično razsežnost in skupni razvoj, ter opozarja, da s pobudo Barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje še niso izčrpane širše perspektive te politike;

19.

meni, da bi moral Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje okrepiti obstoječe oblike sodelovanja v okviru evro-sredozemskega partnerstva, da bi vsem državam partnericam ponudili možnost sodelovanja v regionalnih programih in v zadevnih politikah Evropske unije na osnovi prednostnih nalog in ciljev, ki bi jih skupaj določili; opozarja, da je treba razširiti obseg programov Skupnosti, da se jih bodo lahko udeležile države partnerice, zlasti na področju izobraževanja, raziskav, poklicnega usposabljanja (izmenjava študentov itd.);

20.

meni, da se je treba vprašanj miru in varnosti, človekovih pravic in demokracije ter sodelovanja na področju kulture lotiti v okviru evro-sredozemske razsežnosti; poudarja, da je namen Unije za Sredozemlje obravnavati območne, infrastrukturne in okoljske probleme s pomočjo strateških načrtov in specifičnih projektov; upa, da bo ta dejanska razsežnost lahko pripomogla k obnovitvi evro-sredozemskega partnerstva;

21.

opozarja na prve pobude, ki so bile predlagane med vrhom za Sredozemlje v Parizu dne 13. julija 2008: sanacija okolja v Sredozemlju, obalne in kopenske avtoceste, civilna zaščita, načrt za sončno energijo v Sredozemlju, visokošolsko izobraževanje in raziskave, sredozemska pobuda za razvoj podjetništva;

22.

opozarja, da je treba za uresničitev ambiciozno zastavljenih ciljev Barcelonskega procesa hitro razširiti področja sodelovanja na upravljanje voda, kmetijstvo, zanesljivo preskrbo s hrano, energijo, poklicno usposabljanje, kulturo, zdravje, turizem itd.

23.

odločno podpira okoljsko razsežnost Barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje in z njo povezane pobude in projekte, na primer novo evro-sredozemsko pobudo za sanacijo Sredozemlja in načrt za sončno energijo v Sredozemlju;

24.

meni, da vključitev vseh sredozemskih držav v Barcelonski proces: Unijo za Sredozemlje zagotavlja priložnost za celovitejšo obravnavo problemov regije in za učinkovitejše povezovanje in usklajevanje procesa z že obstoječimi programi, kot je sredozemski akcijski načrt UNEP (program Združenih narodov za okolje);

25.

pozdravlja predlog v sklepni izjavi predsedstva četrtega plenarnega zasedanja evro-sredozemske parlamentarne skupščine z dne 27. in 28. marca 2008 o ustanovitvi Evro-sredozemske energetske skupnosti, ki ga podpira evro-sredozemska parlamentarna skupščina; priznava pomen krepitve sodelovanja na področju energetike med evro-sredozemskimi partnericami in potrebo po oblikovanju regionalnega energetskega trga, da se izvedejo obsežni projekti obnovljivih virov energije in energetske infrastrukture v evro-sredozemski regiji;

26.

izraža upanje, da bo okrepitev evro-sredozemskih odnosov spodbudila razvoj območja miru in blaginje; poudarja, da sta mir in politična stabilnost v Sredozemlju bistvena za kolektivno in individualno varnost daleč onstran njegovih mej; poudarja, da je ta cilj možno doseči le z okrepitvijo pogajanj, da se najde trajna in celovita rešitev konfliktov v regiji; meni, da mora EU imeti vodilno vlogo pri reševanju teh konfliktov in sicer tako, da pridobi zaupanje vseh vpletenih strani; poudarja, da je treba nadaljevati formalno sodelovanje pri preprečevanju mednarodnega terorizma, trgovine z mamili, organiziranega kriminala in trgovanja z ljudmi; pozdravlja poziv iz marseillske izjave, naj si zadevne strani prizadevajo za uresničitev procesa postopne demilitarizacije in razorožitve Bližnjega vzhoda, da se zlasti vzpostavi območje brez atomskega orožja in orožja za množično uničevanje;

27.

meni, da je za pomiritev napetosti v Sredozemlju treba izboljšati razumevanje kulturnih in družbenih procesov med narodi, zato je treba podpirati pobude, kot je zavezništvo civilizacij kot najugodnejši prostor za dialog, ki bo prispeval k stabilizaciji regije; poziva Svet in Komisijo, naj predlagajo strategije za razvoj takega dialoga; spodbuja krepitev povezav med evro-sredozemsko parlamentarno skupščino in fundacijo Anna Lindh, vključno z organiziranjem srečanj med vodilnimi mrežami fundacije in odborom za kulturo evro-sredozemske parlamentarne skupščine;

28.

opozarja, da je eden od glavnih ciljev evro-sredozemske politike spodbujanje načel pravne države, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in politične pluralnosti, ter ugotavlja, da je hudih kršitev še veliko; poudarja pomen spodbujanja človekovih pravic in načel pravne države; poziva, da je treba oceniti dosedanje rezultate in ustreznost instrumentov, ki so bili izvedeni v okviru partnerstva; poziva Komisijo, naj določi natančna merila za upravičenost teh instrumentov, tudi prek primerjave z drugimi mednarodnimi organizacijami, kot je Svet Evrope, in vzpostavi učinkovit sistem spremljanja njihovega izvajanja; v tem okviru poziva vse strani, ki jih zanima ta pobuda, da krepijo in spodbujajo spoštovanje verske svobode vseh ljudi in zlasti svojih verskih manjšin; priporoča vzpostavitev skupnega politično-institucionalnega okvira, ki omogoča ovrednotenje razsežnosti vzajemnosti, tako na ravni opredeljevanja težav kot na ravni iskanja skupnih rešitev;

29.

zato poziva Svet in Komisijo, naj spodbujanje človekovih pravic in demokracije jasno vključita v cilje nove pobude, okrepita izvajanje obstoječih mehanizmov, kot je določba o človekovih pravicah v pridružitvenih sporazumih, in vzpostavitev pododborov za človekove pravice ter spodbudita oblikovanje mehanizma za izvajanje te določbe v novi generaciji sporazumov in v dvostranskih akcijskih načrtih evropske sosedske politike; poudarja, da je treba instrumente evropske sosedske politike za pospeševanje človekovih pravic čim bolje izkoristiti, in sicer tako, da se zagotovi večja politična kohezija med evropskimi institucijami;

30.

poziva vse države, ki sodelujejo v partnerstvu, Komisijo in prihodnje institucije Unije za Sredozemlje, naj dajo nov zagon upravljanju skupnih migracijskih politik, da se ovrednotijo človeški viri in okrepijo izmenjave med narodi Sredozemlja, obenem pa odreče vsem korakom, ki so usmerjeni izključno v varnost; meni, da se morajo vprašanja glede priseljevanja osredotočiti na možnosti zakonite mobilnosti, boj proti nezakonitim tokovom, na boljše vključevanje priseljenih skupin in na izvajanje pravice do azila; poudarja pomen, ki ga pripisuje tesnemu sodelovanju in duhu skupne odgovornosti med državami članicami Evropske unije in državami južnega Sredozemlja; odobrava izvedbo ministrske konference Euromed o migracijah v novembru 2007 in meni, da bi morala Unija za Sredozemlje nameniti pozornost zlasti strukturiranemu upravljanju migracijskih tokov;

31.

je seznanjen s skupno izjavo voditeljev držav in vlad s pariškega vrha za Sredozemlje, ki je potekal dne 13. julija 2008, da Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje izkazuje odločenost, da bo dajal prednost razvijanju človeških virov in zaposlovanju skladno z razvojnimi cilji tisočletja, med drugim z zmanjševanjem revščine, ter se veseli temu namenjenih novih pobud, programov in določb o financiranju;

32.

meni, da je treba v okviru gospodarskih in trgovinskih pobud Unije za Sredozemlje spodbujati gospodarsko rast te regije, njeno boljše vključevanje v svetovno gospodarstvo ter zmanjšanje razvojnih razlik med severom in jugom Sredozemlja, obenem pa krepiti socialno kohezijo, da bi se s tem uresničilo evro-sredozemsko območje proste trgovine, ki bi bilo koristno za obe strani;

33.

poudarja, da je treba sistematično ocenjevati in upoštevati družbeni vpliv liberalizacije, zlasti z vidika zanesljive preskrbe s hrano; prav tako poudarja, da se njen vpliv lahko močno razlikuje glede na sektor in državo;

34.

poudarja pomen neformalnega sektorja in množičnega gospodarstva v državah na jugu in vzhodu Sredozemlja; meni, da je treba pri razvoju regije podpreti postopno vključevanje teh dejavnosti v formalno gospodarstvo;

35.

opozarja, da se od širitve Unije leta 2004 in leta 2007 trgovanje med novimi državami članicami Unije in njenimi sredozemskimi partnericami nenehno povečuje; poziva, da se ta težnja upošteva in podpira v okviru partnerstva;

36.

poudarja, da je treba mlade spodbujati pri ustanavljanju malih podjetij, kamor sodijo tudi olajšave pri pridobivanju posojil in mikroposojil; meni tudi, da je treba okrepiti podporo iz Evro-sredozemskega sklada za naložbe in partnerstvo;

37.

je seznanjen z dejstvom, da sporazumi med Evropsko unijo in državami članicami na eni strani ter sredozemskimi državami na drugi strani predvidevajo ukrepe sodelovanja na področju priseljevanja in političnega azila, vključno s financiranjem centrov za priseljence, ter poziva Evropsko unijo in države članice, naj preverijo, ali se v teh centrih v celoti spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine;

38.

meni, da je nadvse pomembno dosegati konkretne in otipljive cilje na socialnem področju; v zvezi s tem opozarja, da cilja območja proste trgovine ni mogoče ovrednotiti le z vidika gospodarske rasti, ampak predvsem z vidika ustvarjanja novih delovnih mest; opozarja, da je brezposelnost mladih in žensk največje žarišče socialne stiske v sredozemskih državah;

39.

poziva države partnerice južnega Sredozemlja, da razvijejo trgovino med državami na jugu, kot v gospodarskem sporazumu iz Agadirja, ki so ga podpisali Egipt, Jordanija, Maroko in Tunizija, in poudarja, da se morajo institucije Evropske unije pozitivno odzvati na prošnje za tehnološko podporo za spodbujanje takšne gospodarske integracije držav na jugu;

40.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom vseh držav partneric Unije za Sredozemlje.