25.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 76/54

A.

ker je jasna opredelitev skupnih interesov EU nujna za uresničevanje ciljev zunanjega delovanja EU in zlasti ciljev njene SZVP,

B.

ker je EU, kadarkoli je nastopala enotno, imela veliko avtoriteto, dosegla oprijemljive rezultate in imela znaten vpliv na tek dogodkov, ta vpliv pa je sorazmeren z njeno gospodarsko močjo,

C.

ker skupna zunanja in varnostna politika, ki se danes lahko zanese na širok spekter ustaljenih operativnih orodij, vstopa v novo dobo, ki jo zaznamujeta večji poudarek na strateškem razmišljanju in aktivnost glede na jasno začrtane prednostne naloge,

D.

ker EU zato, da bi izboljšala učinkovitost in skladnost svojih ukrepov pri svetovnem dogajanju, potrebuje predvsem sredstva zunanje politike, ki jih predvideva lizbonska pogodba; ker pa bi bilo vseeno treba praktične možnosti, ki jih ponujata veljavni pogodbi, skupaj s skupno politično voljo uporabiti za krepitev institucionalne doslednosti zunanjih dejavnosti EU,

E.

ker sta Svet in Komisija že prevzela pobudo za spodbujanje večje medsebojne sinergije in boljšo usklajenost; ker bi si moral zato Parlament podobno prizadevati, da bi preprečil notranjo razdrobljenost na področju zunanjih odnosov,

1.

poudarja, da morajo SZVP podpirati in voditi vrednote, ki jih cenijo EU in njene države članice, zlasti demokracija, pravna država in spoštovanje človekovega dostojanstva, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujanje miru in učinkovitega multilateralizma;

2.

poudarja, da mora EU uporabiti SZVP v boju za skupne interese svojih državljanov, vključno s pravico državljanov, da živijo v miru in varnosti v čistem okolju ter imajo raznolik dostop do bistvenih virov, kot je energija;

3.

trdno verjame, da lahko Evropska unija naredi močan vtis le, če nastopa enotno, če ima na razpolago primerna sredstva, če okrepi svoje sodelovanje z ZN in če ji je priznana trdna demokratična legitimnost, ki izvira iz osveščenega pregleda, ki ga – vsak na svoji ravni – izvedejo Evropski parlament in nacionalni parlamenti v skladu z njihovimi pooblastili; v zvezi s tem verjame, da bi moral Evropski parlament vabiti člane odborov za zunanje zadeve in obrambo nacionalnih parlamentov na redna srečanja, da s primernimi analitičnimi orodji in metodami proučijo glavne dogodke na področju SZVP; meni, da bi bila potrebna nova prizadevanja za povečanje osveščenosti državljanov EU glede SZVP;

4.

meni tudi, da bi bilo treba pregledati strukturo in organizacijo Parlamenta, da bi zbral in bolje izkoristil vse strokovno znanje v zvezi z vprašanji SZVP ter tako učinkoviteje in bolj usklajeno prispeval k razvoju bolj strateške in bolj demokratične SZVP;

5.

obžaluje dejstvo, da je proračun SZVP veliko prenizek, in opozarja, da bi bilo treba SZVP, zato da bi bila verodostojna in da bi izpolnjevala pričakovanja državljanov EU, dodeliti sredstva, ki bi bila sorazmerna z njenimi cilji;

6.

pozdravlja redna posvetovanja o SZVP med Parlamentom in predsedstvom Sveta, ki so predvidena v zgoraj navedenem Medinstitucionalnem sporazumu; poudarja pa, da bi moral biti namen teh srečanj tudi priložnost za izmenjavo mnenj o prihodnjih potrebah, nameravanih ukrepih na področju SZVP ter o srednje- in dolgoročnih strategijah EU v tretjih državah;

7.

bi želel od Sveta več informacij o ukrepih, ki se financirajo iz njegovega proračuna ali prek mehanizma ATHENA, zlasti pa o tem, kako zadevna sredstva dopolnjujejo sredstva za ukrepe SZVP v okviru proračuna EU;

8.

zahteva, naj ima proračunski organ in organ za podeljevanje razrešnice popoln vpogled v proračun SZVP; ponovno izraža svojo zaskrbljenost glede prakse prenašanja neporabljenih sredstev v poglavju SZVP ter poziva Komisijo, naj Parlament pravočasno obvesti o notranjih prerazporeditvah, zlasti zato, ker je večina zadevnih misij SZVP, ne samo misija EU (EUMM) v Gruziji ali misija EULEX na Kosovu, občutljive politične narave in obravnava krize, s katerimi je javnost dobro seznanjena;

9.

z zadovoljstvom ugotavlja, da se poročilo Sveta tokrat prvič sistematično sklicuje na resolucije, ki jih je sprejel Parlament; obžaluje pa, da Svet ne načenja vsebinskega dialoga o pogledih, ki jih predstavi Parlament, prav tako se ne sklicuje na te resolucije v operativnih dokumentih, kot so skupni ukrepi in skupna stališča;

10.

meni, da bi letno poročilo Sveta, namesto same vsebine z izčrpnim seznamom izvedenih dejavnosti, moralo dati možnost, da se vzpostavi dialog s Parlamentom s ciljem izdelave bolj strateškega pristopa k SZVP, ki bo temeljil na določitvi glavnih izzivov, in opredelitve prednostnih nalog za prihodnje ukrepe;

11.

zato poziva Svet, naj ponovno preuči osnovo in specifično obliko poročila, da zagotovi, da vključuje poglobljeno oceno politike Unije do tretjih držav ali regionalnih blokov in odziv Unije na humanitarne in varnostne krize, pa tudi specifične predloge za prihodnje ukrepe;

12.

meni, da bodo prihodnji meseci EU nudili edinstveno priložnost, da z novim vodstvom ZDA oblikuje novo čezatlantsko agendo, ki bo pokrivala strateška vprašanja v skupnem interesu, kot so denimo bolj vključujoč in učinkovit nov svetovni red, ki bo temeljil na močnejših večstranskih organizacijah, finančna kriza, vzpostavitev novega sklopa evro-atlantskih institucij ter globokega in celovitega čezatlantskega trga, ukrepi za rešitev vprašanja podnebnih sprememb, zanesljivost oskrbe z energijo, spodbujanje trajnega miru na Bližnjem vzhodu, razmere v Iranu, Iraku in Afganistanu, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, neširjenje jedrskega orožja in jedrska razorožitev ter razvojni cilji tisočletja;

13.

meni, da bi se morala SZVP še naprej osredotočati na podpiranje človekovih pravic, spodbujanje miru in varnosti v evropski soseski in na svetovni ravni, podporo učinkovitemu multilateralizmu in spoštovanju mednarodnega prava, boj proti terorizmu, neširjenje orožja za množično uničevanje in razorožitev, podnebne spremembe in zanesljivost oskrbe z energijo, saj ta vprašanja pomenijo največje izzive za naš planet in so zato neposredno povezana s skrbmi evropskih državljanov;

14.

v povezavi z ugrabitvami in umori talcev, ki jih izvajajo islamski teroristi, poudarja potrebo po okrepljenemu sodelovanju in usklajevanju protiterorističnih politik med državami članicami EU, ZDA in NATO, predvsem za izboljšanje učinkovitosti reševalnih akcij, ki se izvajajo z namenom reševanja življenj talcev;

15.

poziva Svet, naj odločno sledi priporočilom Parlamenta za razvoj skupne evropske zunanje politike o energiji, zlasti s spodbujanjem enotnosti Evropske unije na pogajanjih z dobavitelji energije ter tranzitnimi državami in zaščito skupnih interesov EU z razvijanjem učinkovite diplomacije na področju energetike, učinkovitejših mehanizmov odzivanja na krizne razmere ter z zagotavljanjem diverzifikacije dobaviteljev energije, trajnostno uporabo energije in razvojem obnovljivih virov energije;

16.

pozdravlja dejstvo, da se pri reviziji evropske varnostne strategije, ki je v teku, upoštevajo novi izzivi na področju varnosti, kot so denimo zanesljiva oskrba z energijo, podnebne spremembe in spletna varnost, ter želi izboljšati kakovost izvajanja same strategije; v zvezi s tem je seznanjen z razpravo o prihodnosti evropske varnosti, ki so jo začeli Svet, Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic; poudarja, da bi morale te razprave, v katere so vključene EU, Rusija, ZDA in države članice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki niso članice EU, graditi na dosežkih in vrednotah EU, kot je izraženo v členu 11 Pogodbe o Evropski uniji ter navedeno v Helsinški sklepni listini in Pariško listini, ter si sploh ne bi smele prizadevati za temeljito spremenjeno strukturo;

17.

meni tudi, da vojna v Gruziji potrjuje potrebo po tem, da se v okviru revizije evropske varnostne strategije še naprej razvija preventivna diplomacija EU, ki jo bodo spremljala ustrezna sredstva za preprečevanje kriznih situacij, vključno z instrumentom stabilnosti, načrtovanjem dela v nepredvidenih razmerah in zanesljivim dolgoročnim financiranjem, in potrebo po tem, da EU v celoti izkoristi svoje sposobnosti in izkušnje pri obvladovanju nesreč in kriznih situacij;

18.

opozarja, da je utrditev rešitve vprašanja statusa Kosova bistvena za doseganje stabilnost na zahodnem Balkanu; zato pozdravlja soglasje, doseženo na srečanju Varnostnega sveta ZN dne 26. novembra 2008, s katerim je bila odobrena razmestitev misije EULEX po vsem Kosovu, ter poziva Svet, naj v sodelovanju z Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) zagotovi jasne delovne odnose in gladko predajo poslov med obema misijama na področju pravne države; poziva EULEX, da zagotovi hitre rezultate na področju boja proti organiziranemu kriminalu in pregona obtoženih vojnih zločinov; poleg tega izraža podporo delu posebnega predstavnika EU na Kosovu in ga spodbuja, da nadaljuje z izvajanjem svojega mandata ter spodbuja duh pragmatičnega sodelovanja med organi v Prištini in Beogradu v korist srbskih skupnosti, ki živijo na Kosovu;

19.

ponovno zatrjuje, da je cilj EU v Bosni in Hercegovini (BiH) še vedno zagotovitev stabilne, mirne in večetnične države, ki je na gotovi poti do članstva v EU; spodbuja politične voditelje BiH, da izvajajo sporazum z dne 8. novembra 2008 za hitro izpolnjevanje preostalih ciljev in pogojev, ki jih je določil Svet za uresničevanje miru, za prehod od urada visokega predstavnika do urada posebnega predstavnika Evropske unije do sredine leta 2009; izraža zaskrbljenost glede morebitnega umika mednarodne skupnosti iz BiH; meni, da lahko do konca mednarodne prisotnosti dejansko pride le v popolnem soglasju z organi BiH ter ko bo BiH končno postala stabilna država z dobro delujočimi institucijami;

20.

ponovno izraža svoje prepričanje, da je treba pobude o izvedbi reform s strani partnerskih držav Evropske sosedske politike okrepiti, in meni, da je nedavna kriza v južnem Kavkazu jasno pokazala potrebo po močnejši prisotnosti EU v soseski vzhodno od nje; zato podpira pristop, ki ga podpira Komisija v sporočilu z dne 3. decembra 2008 o vzhodnem partnerstvu (KOM(2008)0823) in katerega namen je vzpostaviti široko in poglobljeno področje svobodne trgovine, postopoma odstraniti vse ovire pri prostem pretoku oseb (vključno, sčasoma, s potovanji brez vizumov) in sodelovati na vseh področjih varnosti, zlasti zanesljivosti preskrbe z energijo; meni, da bi se morali vzhodno partnerstvo in sodelovanje med črnomorskimi državami in EU medsebojno krepiti in s tem vzpostaviti območje miru, varnosti, stabilnosti in spoštovanja ozemeljske celovitosti; meni, da bi morali to partnerstvo spremljati podvojitev finančne pomoči EU in močna politična razsežnost, katere sestavni del bi moral biti EURONEST, predlagana skupna parlamentarna skupščina poslancev Evropskega parlamenta in parlamentov sosednjih držav;

21.

podpira odločitev Sveta, da ponovno vzpostavi stike z beloruskimi oblastmi ter hkrati nadaljuje dialog z vsemi demokratičnimi silami v državi, pod pogojem, da se beloruske oblasti pozitivno odzovejo na to ponudbo tako, da znatno napredujejo na področju spoštovanja demokratičnih vrednot, pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin; meni, da bi bilo treba na tej podlagi razviti postopno sodelovanje, ki bo temeljilo na strogem pogojevanju, ter tako vključiti Belorusijo v vzhodno partnerstvo; poziva Komisijo in Svet, naj nemudoma sprejmeta učinkovite ukrepe za poenostavitev postopka pridobivanja vizuma za beloruske državljane, vključno z znižanjem stroškov za njihov vstop v schengensko območje;

22.

želi pohvaliti francosko predsedovanje Svetu, saj je zagotovilo, da je imela EU ključno vlogo pri končanju vojne v Gruziji; poziva EU in zlasti njenega posebnega odposlanca za krizne razmere v Gruziji, da podpira načelo ozemeljske celovitosti Gruzije in spoštovanje manjšin, medtem ko si prizadeva doseči sporazum, ki bo zagotovil učinkovite mehanizme vračanja notranje razseljenih oseb in beguncev in učinkovitega nadzora nad varnostjo regije;

23.

poziva Svet, naj vztraja na popolnem izvajanju sporazuma o premirju in zagotovi, da je nadzornikom EU zagotovljen popoln dostop do vseh območij, ki jih je prizadel konflikt, v skladu z mandatom misije EUMM; meni, da je zelo pomembno, da je redno in popolno informiran o poročilih, ki jih pripravi EUMM;

24.

meni, da bi morala EU natančno spremljati druge potencialne konflikte v tem delu soseske EU in si prizadevati za to, da prispeva k njihovi rešitvi, vključno z vzpostavljanjem kontaktov in odpiranjem kanalov za komunikacijo z vsemi zadevnimi regionalnimi udeleženci; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba vzpostaviti tesno sodelovanje s Turčijo;

25.

meni, da mora partnerstvo med EU in Rusijo temeljiti na dosledni strategiji in jasni zavezi obeh strani, da bosta v celoti spoštovali mednarodno pravo ter dvostranske in večstranske sporazume; v skladu s sklepi predsedstva Evropskega sveta z dne 1. septembra ter z dne 15. in 16. oktobra 2008 poudarja, da mora Rusija ravnati v skladu z obveznostmi, ki jih je sprejela s sporazumoma z 12. avgusta in 8. septembra 2008; zato meni, da sta soglasje Rusije o tem, da mednarodni opazovalci lahko opazujejo razmere v južni Osetiji in Abhaziji, ter njeno spoštovanje celotnega načrta v šestih točkah nujni za normalizacijo odnosov med EU in Rusijo; meni, da strateško partnerstvo ni mogoče, če ni popolne podpore in spoštovanja vrednot demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države; poziva Svet, da te vrednote umesti v središče tekočih pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju z Rusijo;

26.

obžaluje poslabšanje razmer na Bližnjem vzhodu in visoko število civilnih žrtev zaradi oboroženega konflikta v Gazi, kar še poslabša dejstvo, da bližnjevzhodni mirovni proces ni bistveno napredoval; opozarja na pretek roka, dogovorjenega na konferenci v Annapolisu leta 2007, in je prepričan o dodani vrednosti, ki jo lahko procesu iz Annapolisa prinese okrepljeno čezatlantsko sodelovanje; meni, da bi morala EU prevzeti močno in vidno politično vlogo na tem območju, v sorazmerju s finančnimi sredstvi, ki jih je dala na razpolago, zlasti za reševanje resne humanitarne krize v Gazi; poziva Svet, naj si prizadeva za dosego trajnega premirja v Gazi v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1860 (2009), da bi se lahko začela mirovna pogajanja med Izraelom in palestinskim ljudstvom, v sodelovanju z drugimi regionalnimi udeleženci; poziva Svet, naj prouči vsa sredstva za spodbujanje trajnega miru na tem območju, vključno z napotitvijo misije EVOP (evropske varnostne in obrambne politike);

27.

pozdravlja namen Sveta, da policijski misiji EU na palestinskih ozemljih obnovi mandat, in meni, da je še vedno potrebna trdnejša podpora za razvoj pravne države in policijskih sposobnosti; nadalje ugotavlja, da je Svet sklenil podaljšati mandat obmejne misije pomoči EU v Rafi in da je odločen in pripravljen, da jo ponovno aktivira; meni, da bi ta odločenost morala prinesti konkretne pobude za ponovno vzpostavitev svobode gibanja na palestinskih ozemljih;

28.

je zadovoljen z napredkom, ki je bil na Evro-sredozemskem vrhu ministrov v Marseillesu dne 3. in 4. novembra 2008 dosežen pri opredelitvi institucionalnega okvira Unije za Sredozemlje; meni, da vprašanj človekovih pravic, miru, varnosti in razvoja v sredozemski regiji ni mogoče reševati v osamitvi; poudarja, da morajo imeti politični in kulturni dialog, gospodarski odnosi, upravljanje z migracijskimi tokovi, okoljski ukrepi in varnost, vključno z bojem proti terorizmu, pomembno vlogo na evro-sredozemskih srečanjih; poziva Svet in Komisijo, naj Turčiji namenita pomembno in primerno vlogo v uniji za Sredozemlje; meni, da je za Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino bistveno, da se vgradi v strukturo Unije za Sredozemlje, s čimer lahko zagotovi svojo parlamentarno razsežnost;

29.

meni, da bi morala EU okrepiti sodelovanje z Irakom ter skupaj z iraško vlado in Združenimi narodi podpreti proces razvoja demokratičnih institucij, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, kot tudi podpreti postopek sprave tako v Iraku samem kot med Irakom in njegovimi sosedami; podpira razširitev integrirane misije EU za krepitev pravne države v Iraku (EUJUST LEX) ter napredek pri pripravi prvega sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Irakom;

30.

poziva EU, naj vzpostavi učinkovitejši in širši odnos z Iranom, ki bi, poleg obravnavanja vprašanja jedrskega orožja, vključeval tudi sodelovanje na področju trgovine in energetike, regionalno stabilnost ter nenazadnje dobro upravljanje in spoštovanje človekovih pravic;

31.

meni, da bi EU morala spodbujati nov pristop do Afganistana in se uskladiti z novo vlado ZDA tako, da bi odprla možnost za pogajanja med afganistansko vlado in tistimi, ki so pripravljeni sprejeti ustavo in prekiniti z nasiljem; meni, da bi se morala pomoč bolj osredotočiti na pravno državo, dobro upravljanje, nudenje osnovnih storitev (pri čemer je treba posebno pozornost nameniti zdravju), gospodarski razvoj in razvoj podeželja, tudi prek spodbujanja pravih alternativ proizvodnji opija;

32.

je zaskrbljen zaradi slabšanja varnostnih razmer v Afganistanu; ponovno poudarja, da je nujno treba premagati institucionalne ovire in izboljšati sodelovanje med EU in Natom, da se olajšajo dejavnosti policijske misije EU v Afganistanu (EUPOL); meni, da bi morale EU in ZDA bolje usklajevati svoje pobude na področju policijskih reform; pozdravlja zavezo držav članic k povečanju števila osebja EUPOL in poziva k njihovi čimprejšnji napotitvi; je prepričan, da je uspeh operacije velikega pomena za prihodnost čezatlantskega zavezništva in, s tem v mislih, da bi si morale vse države članice bolj prizadevati pri doseganju stabilnosti v Afganistanu;

33.

poziva Svet, naj razširi seznam dejavnosti v zvezi z Afriko, tako da bo vključenih več ukrepov kot sedaj, in naj jih v zunanjepolitičnem delovanju EU opredeli kot prednostno nalogo;

34.

meni, da je podpora EU Združenim narodom v vzhodnem Čadu še vedno pomembna kot del rešitve za Darfur, ki bi zajemala vso regijo; ugotavlja, da bo vojaška operacija Evropske unije v Republiki Čad (EUFOR Čad) zaključil delovanje v skladu z načrti in svoje operacije prepustil misiji pod vodstvom Združenih narodov; poziva Svet, naj olajša gladek prehod in naj usklajeno prouči, kako lahko EU pomaga trenutno preobremenjenemu oddelku za mirovne operacije ZN pri razmeščanju misij Združenih narodov;

35.

je zelo zaskrbljen zaradi resnih humanitarnih razmer v Somaliji; poziva EU, naj prouči, kako lahko pomaga Združenim narodom, v sodelovanju z Afriško unijo, pri hitrem reševanju te varnostne, politične in humanitarne težave; opozarja na vse večje grožnje piratstva ob somalijski obali in v zvezi s tem pozdravlja odločitev EU, da bo sprožila pomorsko operacijo evropske varnostne in obrambne politike;

36.

je zaskrbljen zaradi povečanja nasilja in konfliktov v Demokratični republiki Kongo, ki bi lahko povzročili resno humanitarno krizo; vse strani, vključno z vladnimi četami, poziva, da prenehajo z vsesplošnim nasiljem in kršitvami človekovih pravic, ki vključujejo civilno prebivalstvo, da se ponovno vključijo v mirovna pogajanja, ki so se začela v Gomi in Nairobiju, in podprejo program, ki ga je sprejela narodna skupščina Demokratične republike Kongo; meni, da morajo prizadevanja EU v Demokratični republiki Kongo presegati tehnično pomoč, ki jo zagotavljata misija EU za reformo varnostnega sektorja (EUSEC Kongo) in policijska misija EU (EUPOL Kongo) v Demokratični republiki Kongo, ter morajo zagotoviti oprijemljivo podporo mirovni misiji Združenih narodov, ki doslej ni uspela preprečiti nasilja;

37.

pozdravlja veliko zmanjšanje napetosti na območju tajvanske ožine in v sedanjem dialogu med Pekingom in Taipeijem glede dvostranskih medsebojnih vplivov in pomembnega sodelovanja Tajvana v mednarodnih organizacijah; zelo zagovarja izjavo Sveta z dne 19. septembra 2008, ki ponovno poudarja podporo sodelovanju Tajvana na specializiranih večstranskih forumih, vključno z odobritvijo statusa opazovalca, kjer članstvo Tajvana ni mogoče;

38.

je seznanjen s stalno rastjo gospodarskih odnosov med EU in Kitajsko ter s povečanjem stikov med ljudmi; obenem ostaja zelo zaskrbljen zaradi pomanjkanja pripravljenosti kitajskih organov, da obravnavajo številne kršitve človekovih pravic in zagotovijo, da državljani uživajo osnovne pravice in svoboščine; v zvezi s tem izraža globoko razočaranje zaradi razlogov za odločitev kitajskih organov, da preložijo 11. srečanje na vrhu med EU in Kitajsko; ugotavlja, da je novo srečanje na vrhu med EU in Kitajsko predvideno v prvi polovici leta 2009, in upa, da bo ob tej priložnosti mogoč napredek na vseh področjih sodelovanja;

39.

obžaluje odločitev kitajskih oblasti, da končajo pogovore s predstavniki dalajlame, in jih opominja na zaveze, dane po tragičnih dogodkih marca 2008 pred olimpijskimi igrami; ponovno poziva Svet, naj imenuje posebnega odposlanca za Tibet, da se bodo razmere natančno spremljale, in spodbudi ponovno vzpostavitev dialoga med stranmi;

40.

opozarja na predlog, ki ga je dal v svoji resoluciji z dne 15. novembra 2001 o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji odnosov med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko (6) in ki ga je ponovil v svojih resolucijah z dne 27. aprila 2006 (7) in 24. aprila 2008 (8), ki sta bili sprejeti zaradi vrhunskih srečanj EU-LAK (Latinska Amerika in Karibi) na Dunaju in v Limi, in sicer, da se sestavi evro-latinskoameriška listina za mir in varnost, ki bi na podlagi listine Združenih narodov omogočala skupne politične, strateške in varnostne dejavnosti in pobude; poziva Svet in Komisijo, naj sprejmejo aktivne ukrepe za uresničitev tega ambicioznega cilja;

41.

pozdravlja prizadevanja za sklenitev dvoregionalnih sporazumov o pridružitvi z Latinsko Ameriko, ki so prvi tovrstni sporazumi, ki jih bo sklenila EU;

42.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Nata, predsedujočemu OVSE, predsedniku parlamentarne skupščine OVSE, predsedniku odbora ministrov Sveta Evrope in predsedniku Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.