18.3.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 67/112

—

ob upoštevanju točke 18 ministrske deklaracije o trgovini z izdelki informacijske tehnologije (kar je znano tudi kot sporazum o informacijski tehnologiji) s prve ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije, sprejete dne 13. decembra 1996 v Singapurju,

—

ob upoštevanju ministrske deklaracije, sprejete dne 20. maja 1998 v Ženevi, o svetovnem elektronskem poslovanju z druge ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije,

—

ob upoštevanju predloga Evropskih skupnosti o vprašanjih uvrščanja in delovnem programu o elektronskem poslovanju Svetovni trgovinski organizaciji z dne 9. maja 2003,

—

ob upoštevanju točke 46 o elektronskem poslovanju ministrske deklaracije, sprejete dne 18. decembra 2005 v Hongkongu, o delovnem programu iz Dohe s šeste ministrske konference Svetovne trgovinske organizacije,

—

ob upoštevanju predloga direktive Sveta o spremembi Direktive 2002/38/ES glede obdobja uporabe ureditev davka na dodano vrednost, ki se uporabljajo za storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter za določene elektronsko opravljane storitve ter poročila Komisije Svetu o Direktivi Sveta 2002/38/ES z dne 7. maja 2002 o spremembah in začasnih spremembah Direktive 77/388/EGS glede ureditve davka na dodano vrednost, ki se uporablja za storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter za določene elektronsko opravljene storitve (KOM(2006)0210),

—

ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (direktiva o elektronskem poslovanju) (1),

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 792/2002 z dne 7. maja 2002 o začasnih spremembah Uredbe (EGS) št. 218/92 o upravnem sodelovanju na področju posrednega obdavčevanja (DDV) glede dodatnih ukrepov v zvezi z elektronskim trgovanjem (2),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 70/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (3),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 24. septembra 2008 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki spreminja Direktivo 2002/21/ES o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, Direktivo 2002/19/ES o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju in Direktivo 2002/20/ES o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (4), Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (5) in Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. maja 1998 o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski pobudi na področju elektronskega trgovanja (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje (8),

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0020/2009),

A.

ker ima dostop do interneta več kot polovica državljanov Evropske unije in skoraj 1,5 milijarde ljudi po vsem svetu; ker nakupe na spletu opravlja vsak tretji državljan Evropske unije, vendar pa jih čezmejne nakupe v Evropski uniji opravlja le 30 milijonov,

B.

ker je Svetovna trgovinska organizacija elektronsko trgovanje opredelila kot ustvarjanje, oglaševanje, prodajo in distribucijo izdelkov po telekomunikacijskih omrežjih,

C.

ker je mogoče razlikovati med dostavo vsebine na fizičnih nosilcih podatkov ter digitalno zakodirano vsebino, posredovano po elektronski poti po internetu in zatorej neodvisno od fizičnih nosilcev podatkov, prek fiksnih in brezžičnih omrežij,

D.

ker lahko elektronsko trgovanje poteka v obliki transakcij med podjetji, transakcij med podjetji in potrošniki ter transakcij med potrošniki samimi; ker je trgovanje na internetnih platformah temeljito spremenilo način trgovanja z blagom in storitvami ter ustvarilo nove priložnosti zlasti za mala in srednje velika podjetja, da ta dosežejo nove stranke prek meja,

E.

ker je ohranitev odprtosti interneta pogoj za njegovo stalno rast kot tudi za rast širšega gospodarstva in svetovne trgovine, ki vedno pogosteje potekajo prek internetnih tehnologij,

F.

ker imajo lahko mala in srednja podjetja posebno korist od elektronskega poslovanja v smislu dostopa do zunanjih trgov; ker vsemu navkljub popoln razvoj teh novih načinov elektronskega poslovanja še vedno preprečujejo različne ovire v zvezi z njihovo praktično uporabo,

G.

ker je prost pretok informacij ključen za omogočanje elektronskega trgovanja, odprto in varno omrežje, ki omogoča razširjanje internetnih informacij in dostop do njih, pa je temelj, na katerem gradi svetovno gospodarstvo 21. stoletja,

H.

ker so informacijske in komunikacijske tehnologije zdaj prisotne povsod v gospodarstvu, razvijajo in oblikujejo pa se nove platforme in omrežja; ker obstaja potreba po odprtih standardih, ki so pomembni za inovacije, konkurenco in učinkovito izbiro potrošnikov,

I.

ker nadaljnji razvoj novega digitaliziranega poslovnega okolja že ponuja in bo še naprej ponujal nove priložnosti za tradicionalne in sodobne trgovinske transakcije, s čimer se bo okrepil položaj potrošnikov v trgovinski verigi, obenem pa bo to privedlo do povsem novih poslovnih modelov v odnosu med potrošnikom in ponudnikom,

J.

ker internet v primerjavi s tradicionalnim nakupovanjem potrošnikom ponuja številne možnosti za bolj osveščene poslovne odločitve v smislu kakovosti in cene ter ker je spletno oglaševanje postalo pomembno sredstvo za lajšanje čezmejne trgovine za podjetja vseh velikosti, še posebej pa za mala in srednja podjetja, ki lahko dosežejo nove stranke,

K.

ker vedno večja uporaba interneta za trgovanje s seboj prinaša številne priložnosti, vendar tudi določene izzive,

L.

ker bi morali spodbujati podjetja, ki ponujajo storitve s spletnimi vsebinami, da sodelujejo v novih in inovativnih poslovnih modelih, ki izkoriščajo možnosti interneta in elektronskega poslovanja,

M.

ker bosta tehnologija in gospodarstvo narekovala pravne rešitve, saj sedanji razdrobljeni pravni okvir nikakor ne zadostuje,

N.

ker je elektronsko trgovanje na splošno odvisno od zaščite intelektualne lastnine ter ker so varno in predvidljivo pravno okolje za zaščito intelektualne lastnine ter izjeme in omejitve potrebni za spodbujanje njegovega razvoja ter podpiranje tehnoloških inovacij in prenos/razširjanje tehnologije,

O.

ker je bilo opaženo, da je treba v skladu z nacionalno zakonodajo pomembnih trgovinskih partnerjev EU najprej pridobiti telekomunikacijsko licenco, da bi bilo mogoče zagotavljati storitve elektronskega trgovanja, kar ustvarja nepotrebno obveznost predvsem zaradi zapletenih postopkov, ki veljajo za dodelitev teh licenc,

P.

ker se je vloga elektronskega trgovanja med članicami Svetovne trgovinske organizacije zelo povečala na področjih, kot so bančništvo, telekomunikacijski sektor, računalniška industrija, oglaševalska industrija, distribucija in hitre poštne storitve; ker že kar nekaj držav ne omejuje čezmejnega dostopa na teh področjih; ker je od začetka delovnega programa Svetovne trgovinske organizacije o elektronskem trgovanju minilo deset let,

Q.

ker je pri uporabi temeljnih načel Svetovne trgovinske organizacije o nediskriminaciji, preglednosti in progresivni liberalizaciji treba upoštevati hitrost in interaktivnost interneta, načine elektronskega plačevanja, opuščanje posrednikov, večjo integracijo poslovnih funkcij v spletni sistem, večjo prilagodljivost poslovnih organizacij ter večjo razdrobljenost podjetij,

1.

poudarja dobrodejen vpliv interneta na različne dejavnike in stopnje v čezmejnem in mednarodnem trgovanju z blagom in storitvami v zadnjih dveh desetletjih; poudarja, da elektronsko trgovanje, ki ima samo po sebi mednaroden značaj, zahteva splošno razumevanje in sodelovanje;

2.

ugotavlja, da je pri elektronskem trgovanju, ki je že samo po sebi mednarodno, potrebno splošno razumevanje in sodelovanje; poudarja, da spletni trgi delujejo kot novi posredniki, da bi olajšali izmenjavo in povečali dostopnost informacij po zelo nizki ceni ter na splošno širili obseg medpodjetniškega poslovanja;

3.

meni, da so mala in srednje velika podjetja ter mladi podjetniki, ki deloma ali v celoti poslujejo na spletu, našli platformo z razmeroma nizkimi upravnimi in poslovnimi stroški, prek katere oglašujejo s strankam prilagojenim spletnim oglaševanjem ter prodajajo svoje blago in storitve vedno širšemu krogu uporabnikov, s čimer zaobidejo nekatere trgovinske ovire, ki so včasih zastarele, in prodrejo na nekoč odmaknjene in zaprte trge, kar je mogoče pripisati predvsem izvajanju strogega nadzora na stopnji distribucije;

4.

priznava, da je treba težave glede zagotavljanja kakovosti in varnosti izdelkov zaradi pomanjkanja običajnega nadzora pri distribuciji v spletni trgovini rešiti na nove načine, kot sta potrošniško ocenjevanje prodajalcev in kolegialno ocenjevanje potrošnikov;

5.

poziva k natančni analizi vpliva spletne trgovine na običajne trgovinske vzorce in dejavnosti, da bi se zavedali morebitnih škodljivih učinkov in se jim posledično izognili;

6.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so potrošniki in prodajalci, ki uporabljajo informacijske in komunikacijske tehnologije, pogosto izpostavljeni diskriminatornemu ravnanju v primerjavi s potrošniki in prodajalci, ki delujejo na nespletnih trgih;

7.

pozdravlja dejstvo, da imajo potrošniki korist od dostopa do praktično neomejenega nabora blaga in storitev zaradi učinkovite odprave ovir zaradi razdalje ter geografskih in prostorskih ovir, pa tudi možnost za pridobitev preglednih in objektivnih informacij, primerjanje cen, razpoložljivost strankam prilagojenega spletnega oglaševanja ter priročno spletno iskanje in nakupovanje 24 ur na dan za vse, ki so doma, v službi ali drugje priključeni na internet;

8.

ugotavlja, da je razvijajoči se digitalni trg z neoprijemljivim blagom in storitvami že večji od tradicionalnega trgovanja in dobave ter je poleg tega ustvaril novo vrsto konceptov trgovanja in ekonomskih vrednot, kot sta digitalna posest (domenska imena) ter dostop do informacij (iskalniki);

9.

predlaga, da nezakonitega ravnanja, kot so ponarejanje, piratstvo, goljufija, kršitev varovanja transakcij in zloraba zasebnega prostora državljanov, ne bi smeli pripisati naravi medija, temveč ga obravnavati kot vidik nezakonitih poslovnih dejavnosti, ki so obstajale že v fizičnem svetu in jih omogočajo in pospešujejo številne tehnološke možnosti, do česar najpogosteje pride, kadar medij ne deluje na podlagi upoštevanja veljavnih pravil, da bi tako imel koristi od režima upravljane odgovornosti; poudarja, da je treba oblikovati mehanizme za sprejem ter krepitev potrebnih in ustreznih izvršilnih ukrepov in zagotoviti učinkovitejšo skladnost, da bi omogočili boj proti nezakonitim trgovinskim postopkom na spletu in njihovo odpravo, predvsem kar zadeva primere, ki lahko ogrozijo javno zdravje, kot so ponarejena zdravila, pri tem pa ne bi škodovali razvoju mednarodnega elektronskega trgovanja;

10.

podpira brezpogojno spoštovanje javne morale in etike držav in ljudi, vendar obžaluje vedno pogostejše zatekanje k cenzuri v zvezi s spletnimi storitvami in izdelki, ki je prikrita trgovinska ovira;

11.

priznava potrebo po odprtih standardih in njihov pomen za inovacije, konkurenčnost in učinkovito izbiro potrošnikov; predlaga, naj trgovinski sporazumi, ki jih sklepa Evropska skupnost, spodbujajo široko in odprto uporabo interneta za elektronsko trgovanje pod pogojem, da potrošniki lahko dostopajo do storitev in digitalnih izdelkov po svoji izbiri in jih uporabljajo, razen če jim to prepoveduje nacionalna zakonodaja;

12.

meni, da izredno povečanje čezmejnih transakcij, težavnost prepoznavanja značaja, izvora in namembnosti transakcij ter pomanjkanje revizijskih sledi in vzvodnih točk ogroža ozemeljski značaj davčnih režimov; ugotavlja, da obstajajo priložnosti za racionalizacijo davčnega upravljanja, nadomestitev papirne dokumentacije z izmenjavo elektronskih podatkov ter za elektronsko izpolnjevanje davčne napovedi in avtomatizacijo postopka pobiranja davkov;

13.

poudarja, da je treba izobraziti potrošnike in podjetja ter organizirati medijske kampanje obveščanja o razvojnih možnostih, pravicah in obveznostih vseh strani, ki sodelujejo v mednarodni trgovini na internetu;

14.

obžaluje, da je vedno več primerov spletne goljufije in kraje tako osebnih podatkov kot denarja; meni, da je pomanjkanje zaupanja v varnost in zaščito transakcij in plačil največja nevarnost za elektronsko trgovanje v prihodnje; poziva Komisijo, naj preuči vzroke za to in podvoji prizadevanja za oblikovanje mehanizmov za krepitev zaupanja podjetij in posameznikov v mednarodne elektronske plačilne sisteme ter naj zagotovi ustrezne načine za reševanje sporov zaradi nezakonitih trgovinskih postopkov;

15.

poudarja bistveni pomen, ki ga imata varnost in verodostojnost transakcij, povezanih s kulturnimi dobrinami ali storitvami prek interneta;

16.

ugotavlja, da zaupanje ni odvisno samo od enostavnega, zanesljivega in varnega načina uporabe interneta, ampak med drugim tudi od kakovosti blaga in storitev ter razpoložljivosti ustreznih pravnih sredstev;

17.

poudarja, da je za izkoristek polnega potenciala elektronskega trgovanja treba doseči mednarodno regulativno sodelovanje; meni, da je zaradi zaščite zasebnosti potrošnikov, nižjih stroškov ter novih priložnosti za poslovanje, ki izhajajo iz interneta, potreben nov in sodoben pristop do problematičnih področij elektronskega trgovanja;

18.

meni, da bi morala razprava o sedanjih in bodočih izzivih svetovnega spletnega trgovanja potekati v vzajemno podprtem in strukturiranem skupnem okviru, temelječem na institucionaliziranih sistemih pravil med neodvisnimi akterji, ki omogoča sodoben in vključujoč proces upravljanja več interesnih skupin, kot je forum o upravljanju interneta; ugotavlja, da je za sedanje načine internetnega upravljanja značilna hibridnost, nimajo pa funkcionalnih in regulativnih hierarhičnih usmerjevalnih instrumentov;

19.

obžaluje, da na pogajanjih Svetovne trgovinske organizacije o pomembnem vprašanju klasifikacije t. i. digitaliziranih izdelkov ni bilo doseženega nobenega napredka, da krog razvojnih pogajanj iz Dohe ne določa organizacije posebnih pogajanj o elektronskem trgovanju ter da ni bilo napredka glede vzpostavitve trajnega moratorija Svetovne trgovinske organizacije na carine za elektronske prenose; ugotavlja, da je še vedno veliko negotovosti glede ustrezne carinske obravnave digitalnih izdelkov ter ni dogovora, katera pravila in obveznosti (splošni sporazum o carinah in trgovini, splošni sporazum o trgovini s storitvami (GATS) ali sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine) naj bi se uporabljala za digitalno posredovane izdelke;

20.

pozdravlja predlog Komisije, da bi Svetovna trgovinska organizacija posodobila in razširila omenjen sporazum o informacijski tehnologiji, pri čemer bi določili kratek rok, da bi dodatno spodbudili trgovino s temi izdelki, privabili več udeležencev, obravnavali necarinske ovire ter obravnavali vedno večje izzive tehnološkega razvoja in konvergence; obžaluje, da si udeležene strani ta sporazum različno razlagajo, in poziva Komisijo, naj v celoti uveljavi besedilo in duha sedanjega sporazuma o informacijski tehnologiji ter naj podpira moderen in realističen pristop k prihodnjim sporazumom v skladu z zahtevo po večji količini izdelkov informacijske tehnologije brez uvoznih dajatev;

21.

pozdravlja dosežen napredek v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami, pogodb o internetu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO), vzorčnega zakona Komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), obsežno delo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), obsežen okvir politike, sprejet na ministrskem srečanju OECD v Seulu leta 2008 in svetovnega vrhunskega srečanja o informacijski družbi v Ženevi decembra 2003 in v Tunisu novembra 2005;

22.

poudarja pomen Konvencije Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja kot bistvenega instrumenta za zagotavljanje ohranitve kulturne izjeme pri transakcijah v mednarodni trgovini z blagom ter storitvami kulturne in ustvarjalne narave v mednarodnem okviru Svetovne trgovinske organizacije; poziva Svet in Komisijo, naj začneta konvencijo hitro izvajati v notranji in zunanji politiki Evropske unije;

23.

poudarja, da dvostranski in regionalni sporazumi o prosti trgovini nimajo popolnih odgovorov na daljnosežen dostop do trga; zato poziva EU, naj v svoje dvostranske in regionalne trgovinske sporazume sistematično vključuje izrecne določbe o obsežni in odprti uporabi interneta za trgovino z blagom, storitvami in neomejenimi informacijskimi tokovi, tako da ne uvaja ali vzpostavlja nepotrebnih ovir za čezmejne informacijske tokove ter da za internetne transakcije uveljavi načela nediskriminatorne in pregledne zakonodaje, ki čim manj omejuje trgovino; podpira prizadevanja EU za vzpostavitev dialoga o sodelovanju o regulativnih vprašanjih kot dela dvostranskih sporazumov s trgovinskimi partnerji iz tretjih držav; poziva ustrezne institucije EU in države članice EU, naj bodo po sklenitvi teh sporazumov pripravljene na sodelovanje v tem dialogu;

24.

poziva Komisijo, naj pregleda uporabnost trgovinskih instrumentov, da bi tako uskladila in odprla uporabo spektra z namenom spodbujanja mobilnega dostopa do spletnih storitev, ki spodbujajo inovacije, rast in konkurenčnost;

25.

poudarja, da je pozornost treba nameniti temu, da zagotavljanje spletnih storitev, vključno z elektronsko trgovino, ne bo podvrženo nepotrebnim domačim postopkom odobritve (tako v EU kot tudi v državah naših trgovinskih partnerjev), ki bi pomenili dejansko oviro zagotavljanju takih storitev;

26.

meni, da nove oblike na primer kombinatoričnih dražb za konzorcije malih in srednjih podjetij, spletna objava in oglaševanje razpisov v okviru mednarodnih javnih naročil, kjer nove tehnologije dopuščajo čezmejno elektronsko trgovino, omogočajo znatna povečanja trgovine javnih naročil, ne samo v Evropski uniji, temveč v svetu, in s tem spodbujajo čezmejno elektronsko trgovino;

27.

opozarja, da bi morala sklenitev trgovinskega sporazuma o boju proti ponarejanju vzpostaviti ravnotežje med učinkovitim izvajanjem pravic intelektualne lastnine in zaščito temeljnih pravic potrošnikov ter prispevati k inovacijam, pretoku informacij in k uporabi zakonitih storitev v spletnem trgovinskem okolju;

28.

poziva Komisijo, naj izvede kampanje obveščanja in izobraževanja z uporabo tradicionalnih in spletnih orodij, da bi se izboljšala ozaveščenost potrošnikov o njihovih pravicah z namenom okrepitve njihovega zaupanja v spletno trgovanje;

29.

obžaluje razdrobljenost spletnega trga EU, ki je nastala zaradi regulativnih določb, ki dopuščajo ali zahtevajo geografsko razdelitev trga, regulativnih določb, ki preprečujejo ali ovirajo ponudbo blaga ali storitev na spletu, pogodbenih omejitev za distributerje, pravne negotovosti, pomanjkanja zaupanja potrošnikov v varnost plačilnih sistemov, visokih stroškov dostopa do interneta ter vseh omejitev za razpoložljivost možnosti dobave;

30.

poziva Komisijo, naj na svoji spletni strani objavi informacije o pravicah potrošnikov pri mednarodni spletni trgovini s posebnim poudarkom na vprašanjih o sklepanju pogodbe, varstvu potrošnikov pred nepošteno poslovno prakso, zasebnosti in avtorskih pravicah;

31.

meni, da regulativne pomanjkljivosti spletnega trga v EU ovirajo razvoj stabilnega in močnega evropskega spletnega gospodarskega in trgovinskega okolja, zaradi česar prihaja do nezadovoljivih ravni sodelovanja evropskih potrošnikov v evropskih in mednarodnih trgovinskih transakcijah, ovirane pa so tudi ustvarjalnost ter inovacije v trgovinski dejavnosti; obžaluje, da je izredno malo podjetij s sedežem v Evropski uniji, ki ponujajo izključno spletne storitve;

32.

je seznanjen s predlogom za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potrošnikov (KOM(2008)0614), za katero se pričakuje, da bo prinesla večjo pravno varnost, preglednost in zaščito vse večjemu številu potrošnikov, ki nakupujejo prek interneta, predvsem glede dobave, prenosa tveganja, skladnosti s pogodbo in tržne garancije;

33.

opozarja, da je za izkoriščanje vseh možnosti, ki jih nudi internetna trgovina, ključno zaupanje, zlasti potrošnikov ter malih in srednje velikih podjetij, kot je poudarjeno v njegovi zgoraj navedeni resoluciji z dne 21. junija 2007;

34.

poziva Komisijo in države članice, naj izkoristijo vsako priložnost za okrepitev zaupanja prek delovanja na pomembnih mednarodnih forumih, kot je Svetovna trgovinska organizacija, ter naj si prizadevajo za vzpostavitev svetovnih standardov in norm, kjer bodo upoštevane najboljše evropske prakse;

35.

poziva Komisijo, naj izboljša pravno interoperabilnost spletnih storitev z razvojem vzorčnih licenc in drugimi pravnimi rešitvami, ki so v skladu s sodnimi praksami, kjer zasebno pravo še ni usklajeno, še posebej za prostovoljno patentno odškodovanje mednarodnih spletnih standardov, ter naj spodbuja obstoječe evropske rezultate pravne interoperabilnosti kot sredstvo za zmanjšanje transakcijskih stroškov in pravne negotovosti spletnih ponudnikov;

36.

poziva Komisijo, naj po potrebi in v povezavi z OECD pripravi podrobno študijo, ki bo vključevala statistične podatke o mednarodni elektronski trgovini;

37.

poziva Komisijo, naj oblikuje celovito strategijo za odpravo ovir za uporabo elektronske trgovine, ki še vedno vplivajo na mala in srednje velika podjetja (dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, stroški razvoja in vzdrževanja sistemov elektronskega poslovanja, pomanjkanje zaupanja, pomanjkanje informacij, pravna negotovost glede mednarodnih sporov itd.), in priporočila za ustrezno politiko, vključno z zagotavljanjem spodbud za mala in srednje velika podjetja za okrepljeno sodelovanje v spletnem trgovanju z izdelki in storitvami; v zvezi s tem spodbuja k oblikovanju podatkovne baze, namenjene zagotavljanju informacijske podpore in upravljavskega usmerjanja novim in neizkušenim udeležencem v spletnem trgovanju in k izvedbi primerjalne ekonomske analize koristi elektronske trgovine in spletnega oglaševanja za mala in srednje velika podjetja ter študije primerov uspešnih malih in srednje velikih podjetij v EU, ki trgujejo na spletu;

38.

poziva Komisijo in države članice, da mala in srednja podjetja spodbujajo k delovanju prek spleta in k vzpostavitvi platform za izmenjavo informacij in najboljše prakse, ter priporoča, naj Komisija in države članice spodbujajo javne razpise v elektronski obliki ter pri tem posvečajo veliko pozornost zagotavljanju elektronske dostopnosti;

39.

pozdravlja pobudo Komisije za začetek javne razprave prek njenega dokumenta o priložnostih v zvezi z blagom in storitvami na spletu ter prek ustanovitve skupine svetovalcev za sodelovanje pri pripravi poročila o pomembnih vprašanjih;

40.

opozarja, da se je z internetom oblikoval nov pristop k nastanku, uporabi in širjenju kulturnih dobrin in storitev, kar lahko na podlagi prostega in pravičnega dostopa do novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter spoštovanja kulturne in jezikovne raznolikosti prispeva k medkulturnemu razumevanju;

41.

poudarja, da imajo kulturni in umetniški izdelki ter storitve istočasno ekonomsko in kulturno vrednost ter da je pomembno to razumevanje ohraniti v mednarodnih trgovinskih pogajanjih in sporazumih ter prek svetovnih omrežij s pravno zavezujočim izvajanjem konvencije Unesca;

42.

poziva Svet in Komisijo, naj zagotovita, da bo evropska kulturna industrija v celoti izkoristila nove priložnosti, ki jih prinaša spletno trgovanje, zlasti v avdiovizualni, glasbeni in založniški panogi, hkrati pa nudila učinkovito varstvo pred nezakonito trgovino in piratstvom; to pa ne sme vplivati na politiko Skupnosti, ki je jasno zapisana v pogajalskem mandatu, o nedajanju ponudb in nesprejemanju zahtev po liberalizaciji v avdiovizualni in kulturni panogi;

43.

meni, da postaja internet najučinkovitejši medij za premostitev trgovinske ločnice med severom in jugom; meni, da internet odpira nove trgovinske kanale, ki povezujejo najmanj razvite države in države v razvoju z naprednimi in osrednjimi trgovinskimi sistemi, povečuje njihov izvoz ter odpravlja pomanjkljivosti tradicionalnih načinov trgovanja;

44.

meni, da je treba udeležbo najmanj razvitih držav in držav v razvoju v mednarodni trgovini prek interneta podpreti z večjimi naložbami predvsem v osnovno infrastrukturo, kot so telekomunikacijska omrežja in oprema za dostop; poudarja potrebo po cenovno ugodnejši ter kvalitetnejši ponudbi internetnih storitev; ugotavlja, da je liberalizacija telekomunikacijskih storitev privedla do povečanja naložb v infrastrukturo, boljših storitev in inovacij;

45.

se zaveda, da v številnih državah uporabniki dostopajo do interneta z mobilnimi napravami;

46.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.