52009DC0612

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 28.10.2009

COM(2009) 612 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

Pobuda za preglednost v Evropi: register zastopnikov interesov, leto pozneje

SPOROČILO KOMISIJE

Pobuda za preglednost v Evropi: register zastopnikov interesov, leto pozneje

Komisija je v sporočilu o nadaljnjih ukrepih po objavi Zelene knjige „Pobuda za preglednost v Evropi“[1] izjavila, da naj bi se register zastopnikov interesov odprl spomladi 2008, leto pozneje pa naj bi se sistem pregledal.

Državljani lahko od odprtja registra junija 2008 spremljajo, kako zelo širok razpon interesov je zastopan na evropski ravni. Ugotovili so lahko, da evropski oblikovalci politik ne delujejo brez upoštevanja vprašanj in interesov civilne družbe, temveč jih obravnavajo na odprt in vključujoč način z vzpostavitvijo enakih možnosti za vse kategorije interesov. Evropska komisija je zato danes eden dokaj redkih javnih organov na svetu, ki je vzpostavil praktične okvire preglednosti na tem področju[2].

Komisija meni, da do zdaj pridobljeni rezultati, trenutni splošni trend in glavne ugotovitve tega sporočila potrjujejo pravilnost temeljnih odločitev v zvezi s tem sistemom, in sicer: prostovoljnega pristopa, primerne ravni finančnega razkritja ter sprejemanja izjav organizacij in ne posameznikov. Trenutno število registracij je trdna podlaga za razvoj sistema in kaže, da lahko nadaljnje izboljšave sistem še okrepijo.

1. Izboljšanje preglednosti: enakomerna rast števila registracij

1.1. Registracija: register je uspešen, čeprav odvetniške pisarne in možganski trusti še vedno zaostajajo

V tej fazi dokončnega oblikovanja besedila je skupno število registracij že prekoračilo mejnik 2 000 registracij. Komisija ugotavlja, da se je število registracij v zadnjih šestnajstih mesecih enakomerno povečevalo in še naprej narašča[3]. Čeprav je register že v tej fazi precej razširjen[4], še ni v celoti izkoristil svojega potenciala.

Registriralo se je več glavnih profesionalnih subjektov, ki lobirajo v imenu strank v Bruslju. Komisija je zahtevala, da se morajo zaradi verodostojnosti postopka registracije vse stranke prijaviti, in v več primerih izključila subjekte, ki niso izpolnjevali tega pogoja. Subjekti so sčasoma začeli upoštevati to obveznost.

Registriralo se je precejšnje in stalno naraščajoče število poklicnih združenj, ki delujejo na področju lobiranja, pa tudi lobističnih služb podjetij. Ta težnja za zdaj ne kaže znakov zasičenosti.

Podoben trend je mogoče zaznati v primeru nevladnih organizacij, zlasti tistih, ki pripadajo evropskim mrežam, in tudi pri velikem številu tistih, ki redno sodelujejo s službami Komisije, čeprav so se nekatere zavzemale za obvezen register.

V nasprotju s tem na splošno ugodnim trendom je treba žal opozoriti, da dve podkategoriji subjektov še vedno v glavnem nista vključeni v register:

- Večina odvetniških pisarn , ki opravljajo dejavnosti zastopanja interesov v skladu z opredelitvijo Komisije[5], je neregistriranih. Odvetniki in odvetniške pisarne po eni strani upravičeno zatrjujejo, da v skladu s pravili o zaupnosti, ki izrecno veljajo zanje, ne smejo objaviti imen strank, ki jim kot odvetniki svetujejo in jih zastopajo v postopkih pred sodiščem ali drugim organom, po drugi strani pa večina odvetniških pisarn s sedežem v Bruslju ali morda celo vse opravljajo tudi dejavnosti lobiranja v imenu svojih strank, in sicer na podoben način kot drugi zastopniki interesov, na katere se ta pobuda nanaša. Komisija ostaja prepričana, da je treba v okviru registra vzpostaviti enake pogoje za vse in da je treba vse subjekte, ki opravljajo podobne dejavnosti, obravnavati na podoben način. Komisija je podrobno opredelila dejavnosti odvetnikov in odvetniških pisarn, ki spadajo v področje registra, in tiste, ki so iz njega izključene (glej 2.1.2). Ta pristop je že zagotovil večjo jasnost in registracija subjektov, ki spadajo v to kategorijo, naj bi bila zdaj lažja.

- Večina možganskih trustov koristno prispeva k evropskim institucijam, in sicer z zagotavljanjem visokokakovostnih podatkov, ki temeljijo na znanstvenih ter akademskih raziskavah, in zato ne želi biti povezana s specifičnimi ali pridobitno usmerjenimi interesi. Namen njihovih prispevkov pa je lahko tudi vpliv na sprejemanje odločitev in ukrepov evropskih institucij. Več možganskih trustov skuša privabiti potencialne člane s ponujanjem „neprimerljivih možnosti povezovanja v mrežo“ in „priložnosti neposrednega komuniciranja z osebami na visoki ravni“. Ponujajo tudi „zagotovljeno udeležbo na številnih dogodkih na visoki ravni“ in razprave, na katerih lahko člani „izrazijo svoje stališče glede različnih perečih vprašanj“. Komisija opozarja, da register vključuje vse zastopane interese, tako posebnega kot splošnega značaja, zato možganske truste poziva, naj se registrirajo (glej 2.2).

Na splošno Komisija meni, da je register v svojem prvem „pilotnem“ letu zelo napredoval tako s količinskega kot kakovostnega vidika. Ker je sistem še vedno v fazi razvoja, ni mogoče oblikovati končnega zaključka izključno na podlagi količinskih podatkov. Področje zastopanja interesov se po naravi nenehno spreminja in je neomejeno. Prostovoljni pristop na splošno deluje in bi ga bilo zato treba ohraniti.

1.2. Ta razvoj kaže na dejstvo, da postaja registracija običajen postopek za vse več organizacij

Enakomerna rast števila registracij potrjuje, da je za vse več organizacij registracija običajen postopek za tiste, ki nameravajo sodelovati z evropskimi institucijami popolnoma v skladu z načeloma dobrega upravljanja in preglednosti. Razprave se ne osredotočajo več toliko na razloge, zakaj je sistem registracije potreben, temveč bolj na načine, kako ga izboljšati.

Pomemben element je dejstvo, da registrirani subjekti, ki so se prostovoljno zavezali k preglednemu odnosu z evropskimi institucijami, zdaj upoštevajo skupni kodeks ravnanja, ki ga je uvedla Komisija, ali druge kodekse s podobnimi vsebinami. S tem bo sodelovanje med zastopniki interesov, nosilci javne funkcije in uradniki (ki jih prav tako zavezujejo stroga pravila in kodeksi ravnanja) imelo trdnejši etični okvir. Dejstvo, da se je več organizacij odločilo narediti še več, in sicer tako, da so se zavezale posebnim poklicnim kodeksom, ki presegajo okvir skupnega kodeksa[6], ali predložile o sebi več informacij, kot je bilo zahtevanih, je pozitivno sporočilo z vidika etičnega trenda na področju evropskih javnih zadev.

Po evropski pobudi za preglednost je vprašanje ureditve zastopanja interesov sprožilo različne razprave in dejavnosti v več državah in organizacijah na ravni EU[7]. Pobuda Komisije je pritegnila tudi zanimanje akademskih krogov.

1.3. Službe Komisije se začenjajo sklicevati na register

Osebje Komisije je bilo seznanjeno z obstojem registra in organizirana so bila usposabljanja na to temo. Vsi zaposleni so v skladu z notranjimi navodili pozvani k uporabi registra in k spodbujanju njegove uporabe v okviru stikov, ki jih imajo z zastopniki interesov. Te dejavnosti ozaveščanja in obveščanja se bodo nadaljevale.

Službe Komisije se sklicujejo na register v okviru stikov, ki jih imajo z zastopniki interesov. „Register deluje na prostovoljni osnovi. Če se pa generalni direktorati nameravajo posvetovati v okviru svetovalnih skupin ali posvetovalnih odborov, lahko uvedejo merila, vključno z najnižjo stopnjo preglednosti za javnost“[8], kot jo zagotavlja na primer vpis v register.

Komisija meni, da bo dejanska uporaba registra v službah Komisije naravno privedla do tega, da bo registracija zajela večino subjektov. To bo pomenilo prednost za vsakogar, ki želi sodelovati v katerem koli dialogu ali participativnem procesu, ki bi presegal okvir osnovnega javnega posvetovanja.

1.4. Samoregulativni pristop, okrepljen s smernicami, ki so jih objavile nekatere organizacije, ostaja ključni element tega sistema

Samoregulacija bi morala ostati ključni del sistema. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je več pomembnih horizontalnih mrež svojim članom priporočilo, naj se registrirajo. Komisija spodbuja ta pristop.

Nekatere mreže so svojim članom celo zagotovile neposredne informacije o poteku samega postopka registracije. Komisija je bila obveščena o posebnih prizadevanjih na tem področju, vključno s prizadevanji Evropske zveze svetovalcev za javne zadeve (EPACA, European Public Affairs Consultancies' Association) in Združenja strokovnjakov za evropske zadeve (SEAP, Society of European Affairs Professionals), pa tudi prizadevanji Kontaktne skupine civilne družbe v EU (EU Civil Society Contact Group) v sodelovanju s Koalicijo za preglednost lobiranja in etično regulacijo v EU (AlterEU, Alliance for lobbying transparency and ethics regulation in the EU). Te dejavnosti vključujejo preproste obrazložitvene dokumente, pa tudi podrobnejše smernice o elementih, ki jih je treba vključiti v finančno razkritje, ter načinih predložitve zahtevanih informacij.

Komisija vse mreže spodbuja k uporabi teh dobrih praks, s katerimi bi bila sčasoma zagotovljena dosledna uporaba sistema. Od avtorjev teh smernic pričakuje, da jih bodo objavili, kar bi omogočilo popolno preglednost teh dejavnosti.

V nekaterih primerih[9] se v smernicah v okviru aktivne kampanje za spodbujanje obsežnejših informacij, ki jih je treba vključiti v register, predlaga, da se ne zagotovijo le zahtevane minimalne informacije. Po mnenju Komisije so take prakse sestavni del prostovoljne in samoregulacijske razsežnosti sistema. S polji za prosto besedilo v obrazcih za registracijo so zagotovljene večje možnosti in večja prilagodljivost za tiste, ki želijo vključiti dodatne informacije.

2. Izboljšave

Komisija že od vzpostavitve registra junija 2008 poudarja, da so konstruktivne kritike dobrodošle. Objavljene so na spletni strani registra.

Tehnične pripombe na zadeve, ki se ne nanašajo na osnovna načela (kot so prijaznost spletne strani za uporabnike, predstavitev informacij, razpoložljivost obrazcev v PDF formatu za notranje postopke itd.), je Komisija upoštevala pri trenutnih izboljšavah sistema.

Nekatere pripombe so bolj vsebinske in izpostavljajo možne izboljšave ali popravke, ki jih je treba uvesti v sistem na podlagi izkušenj. Ta vprašanja ter smernice v okviru vzpostavitve enotnega medinstitucionalnega registra so navedeni v nadaljevanju.

Poudariti je treba, da prilagoditve, predstavljene v tem sporočilu, ne vplivajo na skladnost registra s pravili o varstvu osebnih podatkov.

2.1. Finančno razkritje: jasnejša pričakovanja Komisije

2.1.1. Obseg upravičenih dejavnosti

Subjekti, registrirani v kategoriji II[10], še vedno opozarjajo na težave, ki jih imajo pri tem, da v dobri veri ocenijo „stroške, povezane z neposrednim lobiranjem v institucijah EU“[11]. Želijo si podrobnejše smernice o tem, katere stroške je treba upoštevati pri opredelitvi „ neposrednega lobiranja“, in v sedanjem stanju vidijo precejšnjo negotovost, saj se bojijo, da bi bile lahko njihove izjave kadar koli vprašljive.

Splošneje gledano tudi subjekti, registrirani v drugih kategorijah, zahtevajo podrobnejše smernice za dejavnosti in stroške, ki jih je treba upoštevati. Na podlagi teh izkušenj in smernic, ki so jih oblikovala nekatera združenja, je treba sedanje smernice iz pojasnjevalnih dokumentov Komisije (kot so pogosto zastavljena vprašanja, objavljena na spletu) podrobneje opredeliti, in sicer z upoštevanjem naslednjega:

- Registrirani subjekti bi morali razkriti vse izdatke, ki se nanašajo na ukrepe, katerih namen je vplivati na oblikovanje evropskih politik ali na postopke odločanja, ne glede na uporabljen komunikacijski kanal ali komunikacijsko sredstvo (neposredno ali posredno z uporabo zunanjih izvajalcev, medijev, pogodb s poklicnimi posredniki, možganskih trustov, „platform“, forumov, kampanj itn.). Družabni dogodki ali konference spadajo v področje uporabe registra, če se vabila pošljejo osebju ali članom evropskih institucij.

- Za finančno razkritje registra je treba prijaviti tiste dejavnosti, ki so namenjene vsem evropskim institucijam in organom, njihovim članom in službam ter evropskim agencijam in njihovim zaposlenim. Te dejavnosti vključujejo dejavnosti, namenjene stalnim predstavništvom držav članic, vključno s predsedstvom Sveta. Dejavnosti, katerih cilj je vplivati na organe držav članic v glavnih mestih ali na kakršne koli organe na lokalni ravni, ne spadajo v področje uporabe registra.

- Za določitev, ali dejavnost spada v področje uporabe izjave, je treba torej odgovoriti na dve vprašanji: kaj je namen dejavnosti in komu je namenjena? Glede na prejšnja pojasnila iz sporočila iz leta 2008[12], v katerem je Komisija iz področja uporabe izključila vse dejavnosti „odzivanja na neposredne zahteve Komisije“, se lahko doda tretje vprašanje, in sicer: kdo je dal pobudo za začetek dejavnosti?

Na podlagi teh pojasnil bo beseda „neposreden“ zbrisana iz opredelitve izdatkov, ki jih morajo subjekti, registrirani v kategoriji II[13], prijaviti, saj je povzročala zmedo. Kategorije izjem, opredeljene v prejšnjih sporočilih, ostanejo nespremenjene.

2.1.2. Pojasnitev področja uporabe izjeme glede pravnega svetovanja in pomoči

Številni subjekti kategorije I[14] so zahtevali podrobnejšo opredelitev izjeme, ki se uporablja za nekatere njihove dejavnosti. To se nanaša zlasti na posebne dejavnosti odvetnikov, ki ne spadajo v področje uporabe registra.

Naslednje besedilo, ki se je že pojavilo v izmenjavi dopisov z zainteresirano stranjo, zagotavlja potrebna pojasnila in bo vključeno v pojasnjevalne dokumente (kot so pogosto zastavljena vprašanja): „V področje uporabe registra zastopnikov interesov (ne glede na subjekte) ne spadajo dejavnosti svetovanja in stiki z javnimi organi z namenom obveščanja strank o splošnem pravnem položaju, njihovem lastnem pravnem položaju, možnosti ali dopustnosti pravne ali upravne pobude v okviru veljavnega prava, vključno z nasveti stranki pri organiziranju njenih dejavnosti ob upoštevanju zakonov. Enako velja za zastopanja v okviru sprave ali mediacije, da se prepreči reševanje spora pred sodiščem ali upravnim organom. Ta pristop velja za vsa področja dejavnosti Komisije in ni omejen na določene postopke (konkurenca)[15].“

2.1.3. Preglednost in dvojno štetje

Zastavljena so bila številna vprašanja glede „dvojnega štetja“, tj. večkratne prijave istih zneskov s strani različnih registriranih subjektov[16]. Spremeniti je treba naslednje:

Dvojno štetje ni več izključeno. Pričakuje se, da registrirani subjekti zagotovijo preglednost, in sicer tako, da take primere v svojih izjavah opišejo v poljih za prosto besedilo, zlasti za zagotovitev podrobnih pojasnil, kot na primer: „ ocena naših stroškov vključuje naše pogodbe z lobističnim podjetjem X, naše članarine za poklicno združenje Y “ ali „ prispevali smo (z osebjem, storitvami itn.) za dejavnosti lobiranja naše zveze Z “.

Zdi se, da je ta pristop najenostavnejši in najboljši način za reševanje vprašanja dvojnega štetja. Če bi bil namen registra zagotoviti podrobne podatke o skupnem znesku, porabljenem za dejavnosti lobiranja v evropskih institucijah, bi bilo dvojno štetje težava, saj bi pomenilo previsoko oceno tega zneska. Namen politike Komisije dejansko ni doseči konsolidirane analize, ampak zagotoviti preglednost na ravni posameznih registriranih subjektov. Vključitev istih stroškov, ki jih prijavijo različni subjekti, torej ne vpliva na osnovni namen registra, ki je zagotoviti informacije o tem, koliko posamezni subjekt porabi za lobiranje.

2.1.4. Finančno razkritje: prilagoditev zahtev za kategorijo I

Subjekti, registrirani v kategorijo I, morajo razkriti promet, ki ga ustvarijo z lobiranjem v evropskih institucijah, in celoten seznam svojih strank.

Če se odločijo promet prikazati po razredih, je druga najvišja stopnja, ki je na voljo v sedanji shemi, „950 000–1 000 000 EUR“ in najvišja „> 1 000 000 EUR“. V praksi je torej stopnja preglednosti, ki se pričakuje od registriranih subjektov z manjšim prometom, višja od stopnje za registrirane subjekte z večjim prometom. Za zagotovitev enakih pogojev za vse registrirane subjekte bi bilo treba seznam stopenj razširiti nad sedanjo mejo, ki znaša 1 000 000 EUR.

Registrirani subjekti morajo prijaviti tudi relativni delež svojih strank v tem prometu, in sicer tako, da vse svoje stranke razporedijo po razredih. Razredi trenutno zajemajo razpone v višini 50 000 EUR ali 10 odstotnih točk.

Ta sistem pomeni, da za registrirane subjekte, ki se odločijo za uporabo odstotnih razredov, ne veljajo enaki pogoji, kar so poudarili številni manjši svetovalci za javne zadeve in nevladne organizacije. Registrirani subjekti z zelo velikim prometom in številnimi strankami, ki se odločijo za odstotne razrede, si dejansko lahko privoščijo znatno manjšo preglednost kot registrirani subjekti z manjšim prometom in le nekaj strankami. Svojim strankam lahko ponudijo veliko večjo stopnjo zaupnosti glede vrednosti njihovih pogodb kot manjša podjetja. Nekateri menijo, da je to diskriminatorno, ker praktično vse stranke največjih registriranih subjektov spadajo v razred 0–10 %, medtem ko je delež posameznih strank manjših registriranih subjektov ponavadi porazdeljen po različnih razredih. Da se ta pristranskost odpravi, namerava Komisija opustiti odstotne razrede in namesto tega uvesti diferencirane razrede glede na znesek prijavljenega prometa. Razdelitev bo taka:

Stopnja prometa (v EUR) | Velikost razreda (v EUR) |

0–500 000 | 50 000 |

500 000–1 000 000 | 100 000 |

> 1 000 000 | 250 000 |

2.2. Omogočanje lažje registracije možganskih trustov

Registrirani subjekti lahko izbirajo med štirimi kategorijami[17]. Možganski trusti naj bi se registrirali v kategorijo III („nevladne organizacije in možganski trusti“). V okviru te kategorije obstaja posebna podkategorija za „možganske truste“, zato dejansko ne bi smelo prihajati do zamenjave z nevladnimi organizacijami. Da se to ločevanje še okrepi, bi bilo treba kategorijo „nevladne organizacije in možganski trusti“ razdeliti na dve kategoriji in oblikovati novo posebno kategorijo za možganske truste.

2.3. Ocena števila zadevnih posameznikov

Vprašanje „koliko posameznikov zastopa interese v institucijah EU?“ še vedno privablja zunanjo pozornost. Številne zainteresirane strani tudi trdijo, da je število posameznikov, ki bi lahko sodelovali, pomemben vidik preglednosti, ki jo zagotavlja register. Številni sedanji registrirani subjekti so dejansko prostovoljno razkrili posamezna imena, kar se že zahteva za lobiste, akreditirane za dostop do Evropskega parlamenta. Ker se bo sedanji poudarek na organizacijah ohranil, bodo morali registrirani subjekti oceniti število sodelavcev, vključenih v zastopanje interesov, kot je določeno v registru.

2.4. Mehanizem za spremljanje in izvajanje

V zadnjih mesecih je bilo vloženih 10 pritožb, od katerih so štiri dovolj utemeljene za upravno preiskavo. V treh primerih ni bilo ugotovljenih kršitev kodeksa ravnanja. En registrirani subjekt se je po kratki izključitvi strinjal, da bo svojo izjavo popravil; eden je podal prepričljivo razlago, na podlagi katere je Komisija zaključila preiskavo brez nadaljnjega ukrepanja.

Ker so nekatere zainteresirane strani zahtevale pojasnitev mehanizma, namerava Komisija v posebnem pojasnilu izdati podrobnejši opis tega upravnega postopka.

3. Medinstitucionalno sodelovanje

Evropski parlament in Evropska komisija si prizadevata za vzpostavitev skupnega registra. Skupna delovna skupina se že je aprila 2009 strinjala glede prvega sklopa ukrepov za dosego tega cilja ter glede svežnja smernic[18] in osnutka revidiranega kodeksa ravnanja. Čeprav enotni register še ni uveden, sta instituciji vzpostavili skupno spletno stran[19], ki z zagotovitvijo dostopa do obeh obstoječih sistemov prek ene spletne strani državljanom ponuja celovitejši pregled subjektov, ki skušajo vplivati na odločanje na ravni EU.

To sporočilo, ki temelji na rezultatih in izkušnjah prvega leta delovanja registra ter na prispevkih številnih registriranih subjektov in uporabnikov, bo podlaga za skupni pristop, o katerem bosta instituciji kmalu razpravljali.

PRILOGA 1

10. maja 2009 je bilo v registru 2014 zastopnikov interesov. |

Poklicne svetovalne službe / odvetniške pisarne, ki lobirajo v institucijah EU | 112 |

odvetniške pisarne | 9 |

svetovalne službe za javne zadeve | 61 |

neodvisni svetovalci za javne zadeve | 29 |

druge (podobne) organizacije | 13 |

lobistične službe podjetij in poklicna združenja, ki delujejo na področju lobiranja | 1 129 |

podjetja | 276 |

poklicna združenja | 654 |

sindikati | 56 |

druge (podobne) organizacije | 143 |

nevladne organizacije / možganski trusti | 559 |

nevladne organizacije / združenja nevladnih organizacij | 434 |

možganski trusti | 51 |

druge (podobne) organizacije | 74 |

druge organizacije | 214 |

akademske organizacije / združenja akademskih organizacij | 45 |

predstavniki ver, cerkva in svetovnonazorskih združenj | 8 |

združenja javnih organov | 37 |

druge (podobne) organizacije | 124 |

PRILOGA 2

[pic]

[1] COM(2007) 127 konč.

[2] Glej: „Self regulation and regulation of the lobbying profession“ OECD – April 2009-07-16 („Samoregulacija in regulacija lobistične dejavnosti“ OECD – april 2009-07-16): http://www.olis.oecd.org/olis/2009doc.nsf/ENGDATCORPLOOK/NT00002A56/$FILE/JT03263523.PDF.

[3] Glej graf v Prilogi 2.

[4] Nekatere organizacije imajo pomisleke glede registracije, ker se bojijo, da bi lahko taka registracija vplivala na njihovo obravnavo pri nacionalnih davčnih organih.

[5] „…dejavnosti, ki se opravljajo z namenom vplivati na oblikovanje politike in odločanje v evropskih institucijah“, COM(2007) 127 konč.

[6] Seznam poklicnih kodeksov ravnanja, ki imajo po izjavi zastopnikov interesov podobna pravila kot kodeks ravnanja Komisije: https://webgate.ec.europa.eu/transparency/regrin/infos/codeofconduct.do?locale=en.

[7] Francija, Irska, Italija, Združeno kraljestvo, pa tudi dejavnosti v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

[8] Dopis z dne 7. aprila 2009, ki ga je podpredsednik Kallas poslal Konfederaciji evropske papirne industrije.

[9] Kontaktna skupina civilne družbe v EU v sodelovanju s Koalicijo za preglednost lobiranja in etično regulacijo v EU.

[10] Podjetniški lobisti in poklicna združenja/zveze.

[11] COM(2007) 127 konč.

[12] COM(2008) 323 konč.

[13] V skladu z dokumentom COM(2007) 127 konč. morajo lobistične službe podjetij in poklicna združenja, ki delujejo na področju lobiranja, zagotoviti „oceno stroškov, povezanih z neposrednim lobiranjem v institucijah EU“.

[14] Poklicne svetovalne službe in odvetniške pisarne, ki lobirajo v institucijah EU.

[15] Dopis z dne 6. aprila 2009, ki ga je podpredsednik Kallas poslal delegaciji odvetnikov Francije (Délégation des Barreaux de France).

[16] Podjetje je lahko v prijavo vključilo znesek, ki jim ga je zaračunalo podjetje za javne zadeve, kateremu je dalo navodila. Slednje mora objaviti seznam svojih strank, vključno z relativnim deležem vsake stranke v prometu podjetja. Isti znesek se torej objavi dvakrat.

[17] Tri kategorije se nanašajo na subjekte, za katere se pričakuje, da se bodo registrirali; ena posebna kategorija je namenjena drugim subjektom, ki se po želji lahko prijavijo, čeprav niso navedeni v zadevnih sporočilih.

[18] Smernice so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/commission_barroso/kallas/doc/joint_statement_register.pdf.

[19] Povezava na skupno spletno stran: http://europa.eu/lobbyists/interest_representative_registers/index_en.html.