52009DC0534

Bruselj, 14.10.2009

COM(2009) 534 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Kosovo ( – Uresničevanje evropske perspektive

NAMEN TEGA SPOROčILA

Komisija je v svojem sporočilu Strategija širitve za leto 2008 izrazila namero, da bo predstavila študijo izvedljivosti za Kosovo[1]. Svet je decembra 2008 z odobravanjem sprejel predlog Komisije, da predstavi študijo, v kateri se bo proučil nadaljnji politični in socialno-ekonomski razvoj Kosova. Opozoril je na pripravljenost EU, da pomaga pri gospodarskem in političnem razvoju Kosova, in sicer z jasno evropsko perspektivo, ki je skladna z evropsko perspektivo za celotno regijo.

Komisija je sporočilo o Kosovu objavila aprila 2005[2]. Države članice EU je redno obveščala o napredku na Kosovu. Namen tega sporočila je, da se oceni, kakšen napredek je doseglo Kosovo od takrat, določijo izzivi te države pri približevanju Evropi, potrdijo ukrepi, ki jih mora sprejeti za spoprijemanje s temi izzivi, ter predlagajo instrumenti Skupnosti, s katerimi bo lahko Kosovo pospešilo svoj politični in socialno-ekonomski razvoj. Ker evropska perspektiva ne zajema le Kosova, ampak vse države zahodnega Balkana, je regionalni okvir izjemno pomemben. Kosovo mora držati korak z napredkom v regiji, da bo pospešilo gospodarsko rast in spodbudilo politično stabilnost. To je v interesu Kosova in držav zahodnega Balkana ter Evropske unije kot celote.

Kosovo je svojo neodvisnost razglasilo 17. februarja 2008. Neodvisnost te države je do zdaj priznalo 62 držav. Sprejelo je ustavo, ki temelji na celovitem predlogu za rešitev vprašanja o statusu Kosova. Izvajanje tega predloga nadzira mednarodni civilni predstavnik[3].

Misija Združenih narodov na Kosovu je bila preoblikovana, Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244/99 pa se še vedno uporablja. Funkcije Misije začasne uprave Združenih narodov na Kosovu (v nadaljevanju besedila: misija UNMIK) zajemajo: nadziranje in poročanje, omogočanje lažjega zunanjega zastopanja Kosova in dialoga med Prištino in Beogradom ter dejavnosti v zvezi s praktičnimi vprašanji, ki se nanašajo na območja Kosova z večinskim srbskim prebivalstvom[4].

Meddržavno sodišče pripravlja na zahtevo Generalne skupščine Združenih narodov svetovalno mnenje o tem, ali je deklaracija Kosova o neodvisnosti skladna z mednarodnim pravom. Po pričakovanjih bo Sodišče mnenje objavilo leta 2010.

ZAVEZA EU DO KOSOVA

Države članice EU same odločijo, kakšne odnose bodo vzpostavile s Kosovom v skladu z ustaljeno nacionalno prakso in mednarodnim pravom. Neodvisnost države je priznalo 22 držav članic EU. Čeprav ne obstaja poenoteno stališče do statusa Kosova, to EU ne preprečuje tesnega sodelovanja s to državo.

EU je imenovala posebnega predstavnika EU[5], ki svetuje in podpira politični proces na Kosovu ter zagotavlja, da je ukrepanje EU usklajeno. EU je na Kosovo tudi namestila pripadnike svoje do zdaj največje civilne misije evropske varnostne in obrambne politike (EVOP)[6]. Misija Evropske unije za krepitev pravne države na Kosovu (v nadaljevanju besedila: misija EULEX) nadzoruje in usmerja to državo ter ji svetuje pri vzpostavitvi pravne države, zlasti v zvezi s policijo, pravosodjem in carinami, hkrati pa ohranja določene izvršilne pristojnosti.

Kosovo sodeluje v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu EU za države zahodnega Balkana. Marca 2007 so bile vzpostavljene izboljšane strukture mehanizma za sledenje stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, ki zagotavljajo reden dialog o inovacijah, notranjem trgu, dobrem upravljanju države, kmetijstvu, gospodarstvu in infrastrukturi. EU je 18. februarja 2008 določila prednostne naloge reform za Kosovo v evropskem partnerstvu[7].

Komisija je julija 2008 organizirala donatorsko konferenco za Kosovo, na kateri je bilo obljubljenih 1,2 milijarde EUR, ta znesek pa zajema več kot 500 milijonov EUR iz proračuna Skupnosti. EU in njene države članice so obljubile skoraj 800 milijonov EUR. Kosovo še naprej prejema finančno pomoč ES v okviru Instrumenta za predpristopno pomoč, instrumenta CARDS[8] in instrumenta za stabilnost ter iz drugih pobud. Upravičeno ostaja tudi do makrofinančne pomoči.

PRIBLIžEVANJE KOSOVA EVROPI

Komisija se je v svojem sporočilu iz leta 2005 z naslovom Evropska prihodnost za Kosovo osredotočila na gospodarske vidike razvoja, izgradnjo institucij in regionalni okvir. Kosovo je od leta 2005 na teh področjih doseglo določen napredek, toda še vedno ostajajo odprti pomembni izzivi.

Poročila o napredku, ki jih Komisija objavlja od leta 2006, potrjujejo, da je Kosovo napredovalo pri svojem približevanju evropskim standardom. Predstavitev srednjeročnega odhodkovnega okvira v letih 2008 in 2009 je znak napredka v smeri trajnostnega proračunskega okvira za Kosovo. Kosovo je junija 2009 postalo član Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Ustanovitev Agencije za usklajevanje razvoja in evropsko povezovanje v letu 2008 je pomemben korak k boljšemu usklajevanju donatorjev na Kosovu ter prizadevanj za približevanje Evropi. Kosovo je bilo udeleženo pri delu na področju Pakta stabilnosti in pri njegovem preoblikovanju v svet za regionalno sodelovanje. Udeleženo je v številnih pobudah za regionalno sodelovanje[9].

Toda država mora pri svojem procesu približevanja EU zagotoviti, da bo sprejeta zakonodaja ustrezno izvedena in izvršena. Obseg sive ekonomije v kosovskem gospodarstvu je velik, stanje na področjih upravljanja gospodarstva, regulativnega okvira in poslovnega okolja pa vzbuja skrb. Podjetja nimajo izvoznih zmogljivosti. Kosovo mora izboljšati obseg in učinkovitost svojega sistema socialnega varstva ter se usmeriti k bolj strateškemu pristopu do zaposlovanja. Javna uprava Kosova je še vedno slaba. Država izredno težko sodeluje v regionalnih forumih. S Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini ni bilo mogoče rešiti embarga na izvoz iz Kosova v Srbijo ter tranzitne trgovine v Bosno in Hercegovino.

URESNIčEVANJE EVROPSKE PERSPEKTIVE ZA KOSOVO

EU je večkrat potrdila, da evropska perspektiva ne zajema le Kosova, ampak celotno regijo. Evropski svet je decembra 2007 potrdil, da bi bila EU pripravljena pomagati pri gospodarskem in političnem razvoju Kosova, in sicer z jasno evropsko perspektivo, ki je skladna z evropsko perspektivo za celotno regijo. Svet je februarja 2008 ponovno potrdil svojo zavezo, da bo v celoti in učinkovito podpiral evropsko perspektivo za države zahodnega Balkana, ter Komisijo pozval, naj pri spodbujanju gospodarskega in političnega razvoja uporablja instrumente Skupnosti, širši regiji pa naj tudi predlaga konkretne ukrepe za napredek v tej smeri. EU je decembra 2008 znova poudarila svojo pripravljenost, da pomaga pri gospodarskem in političnem razvoju Kosova, in sicer z jasno evropsko perspektivo, ki je skladna z evropsko perspektivo za celotno regijo.

V regiji je bil dosežen precejšen napredek na področju evropskega povezovanja. Vse države so se z EU pogajale o stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumih. Hrvaška in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija imata status kandidatk. Komisija na prošnjo Sveta pripravlja mnenje o prošnji za članstvo, ki jo je prejela od Črne gore. Svet je prejel prošnjo za članstvo od Albanije. Kosovo mora držati korak s tem napredkom, saj je to v interesu politične stabilnosti in gospodarskega napredka v regiji.

Komisija je marca 2008 v svojem sporočilu z naslovom Zahodni Balkan: okrepitev evropske perspektive [10] opredelila instrumente Skupnosti za spodbujanje demokratične reforme, gospodarskega napredka in dobrih sosedskih odnosov. Kosovo se je znašlo pred številnimi pomembnimi izzivi, instrumenti Skupnosti pa bi lahko državi pomagali, da bi se z njimi spoprijela. Ugodnosti, ki jih bo lahko imelo od teh instrumentov, so odvisne od napredka države pri reformi. Kosovo mora utrditi svojo evropsko agendo, zagotoviti trajnostni socialno-ekonomski razvoj, okrepiti sektorsko usklajevanje in se dejavno vključiti v regionalno sodelovanje. EU lahko Kosovu pomaga pri teh prizadevanjih.

Kljub različnim stališčem držav članic EU do statusa Kosova Komisija pozitivno ocenjuje dejstvo, da zagotavlja pristop, pri katerem se mnenja glede priznanja Kosova kot države razhajajo, a so hkrati enotna v zavezi k reševanju tega vprašanja, konstruktivno podlago za napredek. EU se lahko v skladu s sklepi Sveta strinja z ukrepi, namenjenimi podpiranju političnega in gospodarskega razvoja Kosova ne glede na stališča držav članic EU do statusa.

UTRJEVANJE EVROPSKE AGENDE KOSOVA

Kosovo je večkrat potrdilo, da je odločeno doseči napredek v zvezi s svojo evropsko agendo. Približevanje EU je še naprej gonilna sila reforme v tej državi. Aprila 2008 je sprejelo načrt za evropsko povezovanje, avgusta 2009 pa je posodobilo svoj akcijski načrt za evropsko partnerstvo.

V sklepnih ugotovitvah Poročila o napredku za Kosovo iz leta 2009 je potrjeno, da se je država znašla pred večjimi izzivi. Kosovo je nadalje napredovalo pri vzpostavljanju in utrjevanju pravne države, izboljšati pa mora delovanje ter neodvisnost svojega sodstva. Pridobiti si mora izkušnje na področju boja proti korupciji, pranja denarja in organiziranega kriminala, na podlagi katerih bo lahko dokazalo, da so bili doseženi dejanski rezultati. Prav tako mora izboljšati usposobljenost, neodvisnost in strokovnost javne uprave ter poslovnega okolja, zlasti na področju predpisov, nadzora in upravljanja podjetij. Zagotoviti mora, da bo postopek zaposlovanja vodilnih kadrov na javnih funkcijah popolnoma pregleden ter da bodo javna naročila skladna z načeli neodvisnosti, nepristranskosti in preglednosti. Vzpostaviti mora trajnostno makroekonomsko in davčno politiko.

Kosovo mora zagotoviti, da bodo lokalne volitve, načrtovane za november 2009, pravično in pregledno izvedene. Manjšinske skupnosti mora v celoti vključiti v postopek decentralizacije. Zagotoviti mora boljšo zaščito Srbov in ostalih manjšin ter spodbujati dialog in spravo med skupnostmi. Okrepiti mora socialno kohezijo. Razviti mora zmogljivo in učinkovito javno upravo. Ob pripravi zakonodaje mora v celoti in pravočasno izkoristiti mednarodno znanje in izkušnje, ki jih ima na razpolago. Največjo pozornost mora nameniti pravilnemu izvajanju sprejete zakonodaje, vključno z dodelitvijo primernega osebja in opreme. Bistveno je, da Kosovo konstruktivno in pragmatično pristopi do regionalnega sodelovanja.

Komisija predlaga, naj Kosovo sredstva iz Instrumenta za predpristopno pomoč (v nadaljevanju besedila: instrument IPA) usmeri tako, da bodo podpirala pravno državo, reformo javne uprave in prizadevanja za izboljšanje nacionalnega poslovnega okolja, zlasti s pomočjo tesnega medinstitucionalnega sodelovanja. Proučila se bo tudi potreba glede pomoči za infrastrukturo.

PRIBLIžEVANJE EU DRžAVLJANOM KOSOVA

Številne države v regiji so znatno napredovale na področju prostega gibanja. Po sklenitvi sporazumov o ponovnem sprejemu lahko EU s temi državami v zameno sklene sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov. Časovni načrti za liberalizacijo vizumskega režima so zagotovili dragocene nasvete o vprašanjih, kot so varnost dokumentov, boj proti organiziranemu kriminalu, migracije in varstvo meja. Dialog na ravni višjih uradnikov je omogočil spremljanje in ocenjevanje napredka. Možnost potovanj brez vizumov je te države močno spodbudila k izvajanju reform. Zato je Komisija predlagala, naj se ustrezna Uredba Sveta[11] spremeni, da bodo lahko državljani Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Črne gore in Srbije od januarja 2010 potovali po EU brez vizumov, medtem ko bodo lahko državljani Albanije ter Bosne in Hercegovine izkoristili to ugodnost, takoj ko bosta državi izpolnili preostale zahteve.

Kosovo je začelo julija 2008 izdajati svoje lastne potne liste. Postopki oddajanja vlog za izdajo vizuma za posamezne državljane Kosova so se poenostavili. Večina držav članic EU uporablja prožnost, ki jo omogočajo pravni predpisi EU, da poenostavi postopke izdaje vizumov za kratkoročno bivanje za posamezne državljane Kosova.

Državljani Kosova morajo imeti še dodatne koristi od približevanja EU, vključno z možnostjo potovanja po EU brez vizumov. Vendar je to možno le, če lahko država zagotovi, da se izvajajo zadevne reforme ter da se spoštujejo pravila in postopki, s čimer se zmanjšajo s tem povezana varnostna tveganja za države članice EU. Izhodišče za te reforme pa so pravilno delujoči sporazumi o ponovnem sprejemu. Kosovo mora prilagoditi svojo zakonodajo, izboljšati svojo upravno usposobljenost za obravnavanje vlog za ponovni sprejem in izvesti učinkovito strategijo ponovnega vključevanja. Prav tako mora povečati varnost svojih meja ter zavarovati upravljanje matičnih registrov in izdajo dokumentov.

Komisija predlaga, da se s sprejetjem strukturiranega pristopa naredi korak v smeri povečanja pomena EU za državljane Kosova, in sicer v okviru dialoga o vprašanju vizumov z namenom morebitne liberalizacije vizumskega režima, brž ko bodo izvedene potrebne reforme. Komisija na podlagi temeljite ocene predlaga, da se naredi osnutek celovite strategije, ki bo Kosovo usmerjala v prizadevanjih za izpolnitev zahtev EU za liberalizacijo vizumskega režima. Ta strategija bo določila merila uspešnosti, s katerimi se bo meril napredek Kosova v okviru dialoga o vprašanju vizumov, v vednost pa bo predstavljena tudi Svetu.

Komisija bo redno ocenjevala napredek Kosova pri izvajanju strategije ter se pri tem opirala na ocenjevalne misije strokovnjakov držav članic in Komisije. Pri izvajanju navedene strategije bo Komisija Kosovo podpirala s tehnično in finančno pomočjo. Poleg tega bo Komisija v širšem okviru pravne države in kot posledico dejavnosti misije EULEX proučila možnost, da bi Kosovo vključila v pobude za pravosodno sodelovanje na regionalni ravni. Ureditev, da bi lahko ta država sodelovala z Europolom, Eurojustom in Frontexom ter se pridružila njihovemu delu, je treba temeljiteje proučiti, tudi z morebitno vključitvijo misije EULEX[12].

PODPIRANJE SOCIALNO-EKONOMSKEGA RAZVOJA KOSOVA

Socialna in politična stabilnost Kosova je odvisna od trajnostnega gospodarskega razvoja ter okrepljene socialne kohezije. Svetovna gospodarska kriza je Kosovo relativno malo prizadela, ker je država le delno vključena na svetovne trge. Vendar naj bi pritok neposrednih tujih naložb in nakazil po pričakovanjih upadel. Ravni javnih naložb naj bi po pričakovanjih padle, saj so prihodki vlade pod vse večjim pritiskom. Predvideno je, da se bo v letu 2009 proračunski primanjkljaj povišal na 7 % BDP.

Kosovo se spoprijema z resnimi gospodarskimi izzivi. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada je BDP Kosova na prebivalca 1 726 EUR, kar pomeni 6,9 % povprečja EU-27. Država ima še vedno precejšen primanjkljaj pri trgovanju z blagom in s storitvami. Celoten trgovinski primanjkljaj je v letu 2009 ocenjen na 43 % BDP. Visoka zunanja neravnovesja razkrivajo premalo razvito domačo proizvodno zmogljivost in kažejo precejšnjo ranljivost.

Kosovo mora poleg izvajanja trajnostnih makroekonomskih politik rešiti vprašanja omejitev v zvezi z dobavo, kot so infrastrukturne pomanjkljivosti, težave pri oskrbi z energijo, visoki stroški kapitala in nizka raven usposobljenosti. Bistveno je, da Kosovo izboljša konkurenčnost svojega gospodarstva, poveča storilnost in okrepi sektor izvoza.

Trgovina

Trgovina in zmogljivosti za trgovanje so bistvene pri pridobivanju naložb, spodbujanju rasti ter zagotavljanju socialno-ekonomskega razvoja. EU je glavni trgovinski partner Kosova. Trgovinski preferenciali ES so bili tej državi dodeljeni v skladu z avtonomnimi trgovinskimi ukrepi ES[13]. Toda ti preferenciali bodo prenehali veljati ob koncu leta 2010. Kosovo trenutno nima sklenjenega niti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma niti začasnega sporazuma. Zaradi postopnega začetka veljavnosti teh dveh instrumentov[14] za ostale države zahodnega Balkana ter prenehanja veljavnosti sedanjega preferencialnega režima se bo poslabšal tržni položaj Kosova v absolutnem in relativnem smislu. Kosovo poleg tega ne more izkoristiti diagonalne kumulacije porekla med EU in večino držav, vključenih v stabilizacijsko-pridružitveni proces, kar omejuje razvoj regionalnih trgovinskih komplementarnosti. Zato je Kosovo tudi manj privlačno za tuje vlagatelje, možnosti kosovskih proizvajalcev za izvoz v EU pa so omejene.

Da bi lahko Kosovo še naprej izkoriščalo sedanji preferencialni režim, bi bilo treba veljavnost tega režima podaljšati. Vendar bi bila njegova veljavnost podaljšana le začasno. Trgovinski odnosi med EU in Kosovom, ki bi temeljili le na avtonomnih trgovinskih preferencialih, ne nudijo zadovoljive perspektive za trajen dolgoročen gospodarski razvoj te države. Taka perspektiva se lahko zagotovi le s trgovinskim sporazumom med Evropsko skupnostjo in Kosovom.

Trgovinski sporazum daje Kosovu in EU pomembne prednosti, saj ponuja pravni okvir, ki vlagateljem zagotavlja stabilnost in predvidljivost. Poleg tega je po obsegu širši, s čimer zagotavlja dostop do trga ter hkraten napredek na področju pravic intelektualne lastnine, konkurence, usklajenosti s standardi in upravnega sodelovanja. Možnost sklenitve sporazuma bo pomembna spodbuda za Kosovo, da bo pospešilo svoje reforme na vseh področjih, ki zadevajo notranji trg, vključno z upravno usposobljenostjo. Država bo morala prav tako izvajati učinkovito trgovinsko politiko in upravljati svoje meje. Sporazum je predpogoj za sodelovanje Kosova v diagonalni kumulaciji porekla med EU in državami, vključenimi v stabilizacijsko-pridružitveni proces.

Kosovo še ni pripravljeno za pogajanja o trgovinskem sporazumu in izvajanje takega sporazuma. Vzpostaviti je treba na primer upravno usposobljenost, s katero se zagotovi učinkovito izvajanje protimonopolne politike in predpisov o državni pomoči. Kar zadeva pravice intelektualne lastnine, so uvedeni bistveni elementi zakonodaje o pravicah industrijske lastnine, vendar mora Kosovo še vedno vzpostaviti osnovno upravno usposobljenost za zagotavljanje skladnosti. Precej mora napredovati pri prilagajanju nacionalne zakonodaje na področju avtorskih pravic in njenem izvrševanju ter pri zakonodajnih in institucionalnih strukturah, ki vplivajo na trgovanje z blagom, vključno s sanitarnimi in fitosanitarnimi zadevami. Učinkovito je treba uporabljati institucionalni okvir, ki omogoča ustrezno akreditiranje, certificiranje, standardizacijo in nadzor trga.

Komisija bo ocenila napredek Kosova glede krepitve njegovih zmogljivosti in izvajanja reform na področjih, ki so najpomembnejša za trgovinski sporazum. Določila bo ukrepe, ki jih mora država sprejeti. Ko bo Kosovo izpolnilo zadevne obveznosti, bo Komisija pripravila pogajalske direktive, da se bo začela Skupnost v ustreznem trenutku pogajati o trgovinskem sporazumu. Da bi se ohranjali sedanji trgovinski odnosi, dokler ne bo dosežen napredek na poti do trgovinskega sporazuma, bo Komisija predlagala podaljšanje avtonomnih trgovinskih ukrepov. Kosovo bo kot udeleženec v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu vključeno v razširitev vseevropsko-sredozemske kumulacije porekla na države zahodnega Balkana s konvencijo o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu.

Makroekonomska in proračunska vzdržnost

Za razvoj Kosova je bistven vzdržen makroekonomski in proračunski okvir. EU in drugi donatorji so v podporo temu cilju podprli vzpostavitev srednjeročnega odhodkovnega okvira, ki je postal ključni element nacionalnega proračunskega cikla.

Kosovo in Komisija sta leta 2008 v tesnem sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom začela posvetovalni mehanizem za nadzor proračuna. Ta mehanizem Kosovu pomaga, da se pripravi na nemoteno vključevanje v obstoječe nadzorne okvire EU na gospodarskem in proračunskem področju. Kosovo mora razviti svoje zmogljivosti za izvajanje skladnega in usklajenega sklopa makroekonomskih in proračunskih politik. Glede na tozadevni napredek, bo država povabljena k sodelovanju v okviru rednih predstavitev gospodarskih in proračunskih poročil, ki je bil uveden za države zahodnega Balkana, ter bo predložila letni srednjeročni gospodarski in proračunski program. Komisija bo še naprej podpirala prizadevanja Kosova za napredek v tej smeri in bo vzdrževala redni dialog za spremljanje gospodarskega napredka.

Razvoj zasebnega sektorja

Mala in srednja podjetja po ocenah prispevajo 40 % k BDP Kosova in 60 % delovnih mest, pomenijo pa 99 % vseh podjetij na Kosovu. MSP imajo glavno vlogo pri spodbujanju produktivnosti, inovacijah in ustvarjanju delovnih mest. Sektor je treba bolje podpreti, da se zagotovijo pobude za podjetništvo, neprijavljene podjetniške dejavnosti pa preoblikujejo v prijavljena podjetja.

Kosovo bi imelo koristi od programov, ki so namenjeni povečanju konkurenčnosti njegovega gospodarstva ter hkrati usmerjeni na sprejemanje novih tehnologij, večjo produktivnost, nižje stroške dela in ustvarjanje delovnih mest. S takimi programi bi bilo treba povečati preglednost poslovnih predpisov, zlasti na področju licenc, dovoljenj in certificiranja, zagotoviti učinkovit in neodvisen nadzor ter podpreti pobude za povezovanje v omrežja.

Kosovo mora doseči nadaljnji napredek pri postopku privatizacije. Kosovo bi imelo koristi od nadaljnjega razvoja mikrofinančnih institucij, da bi se podprla mala podjetja v sektorjih s potencialom rasti, kot so kmetijstvo, podeželski turizem, proizvodna dejavnost majhnega obsega in urbane storitve.

Imelo bi tudi koristi od članstva v Evropski banki za obnovo in razvoj ter večjih posojil Evropske investicijske banke. Poslovno okolje države, še zlasti MSP, bi imelo koristi od večjega sodelovanja in tesnejše povezave z zadevnimi pobudami EU, od zakona o malem podjetništvu (Small Business Act) in sedmega okvirnega programa za raziskave. Če bo Kosovo izpolnilo zadevne pogoje, bo Komisija predlagala, da naj sodeluje pri dejavnostih, ki se odvijajo v teh različnih okvirih, po potrebi s pomočjo tehnične in finančne podpore.

Politika zaposlovanja in socialna politika

Izredno visoka stopnja brezposelnosti (po ocenah blizu 40 % v letu 2008) pomeni obremenitev za kosovsko gospodarstvo. Brezposelnost mladih je poseben izziv s približno 75 % mladih brez dela. Kosovo mora problem brezposelnosti reševati strateško s kombinacijo pazljivo usklajenih ukrepov. Izboljšati je treba zmogljivost zavodov za zaposlovanje ter nadalje razviti povezave z univerzami in šolami, da se premosti prepad med izobrazbo in delovnim mestom. Država bi imela koristi od uvedbe sistema delovnih spodbud za prejemnike socialne pomoči, ki so zmožni za delo.

EU lahko Kosovu pomaga tako, da ga vključi v svoja prizadevanja, s katerimi spodbuja dostop do zaposlitve za vse, izboljšuje dialog s socialnimi partnerji in civilno družbo ter bolje usmerja svoji politiko zaposlovanja in socialno politiko. Komisija bo v tej zvezi predstavila študijo o socialni zaščiti in socialni vključenosti na Kosovu, ki bo tej državi pomagala, da se pripravi na okrepljeno usklajevanje socialnih politik in politik zaposlovanja. Komisija predlaga, da se Kosovo vključi v program Progress[15], ki je odprt za vse države zahodnega Balkana. Podprla bo udeležbo Kosova v prizadevanjih za regionalno sodelovanje v zvezi s politiko zaposlovanja in socialno politiko v okviru mreže za zaposlovanje in socialno politiko ter mreže za zdravje v jugovzhodni Evropi. Komisija tudi predlaga, da se vzpostavijo stiki s sekretariatom Desetletja vključevanja Romov za še večjo udeležbo Kosova ter podprejo prizadevanja za vključitev manjšinskih skupnosti v ukrepe za socialno zaščito in vključevanje.

Izobraževanje, usposabljanje in raziskave

Prebivalstvo Kosova je mlado, saj je povprečna starost 26 let. Približno tretjina prebivalstva je stara pod 15 in več kot polovica pod 25 let. V naslednjih petih letih bo 200 000 ljudi postalo delovno sposobnih in vstopilo na trg dela. Zaradi zelo visokega števila brezposelnih med mladimi je izobrazba bistvena prednostna naloga Kosova.

Treba je dvigniti standarde na področju izobraževanja, zmanjšati delež osipa v šolah, izobraževalni sistem pa narediti dostopnejši za vse. Prednostno je treba izboljšati usposobljenost in znanje učiteljev, posodobiti obstoječe izobraževalne ustanove ter narediti šole in višje oziroma visoke šole dostopnejše za učence in študente različnih skupnosti. Srednješolsko poklicno usposabljanje, poklicno usposabljanje odraslih in vseživljenjsko učenje bi imelo koristi od več sredstev. Šolski programi pa bi se morali osredotočiti na možnost zaposlitve.

S programom Tempus se bo še naprej podpirala reforma visokega šolstva na Kosovu. Poleg Univerze v Prištini je projekte začela predstavljati tudi Univerza v Mitrovici. Kosovski univerzi, študenti, profesorji, mladi in mladinske organizacije morajo v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih nudita programa Erasmus Mundus in Mladi v akciji. Predlog Komisije zajema povečanje obsega finančnih sredstev v okviru instrumenta IPA za programe Tempus, Erasmus Mundus in Mladi v akciji, po potrebi namenske dodelitve ter več navezovanja stikov z morebitnimi upravičenci do pomoči.

Komisija bo s Kosovom proučila možnosti in ureditev, v skladu s katerimi bi se lahko kosovske izobraževalne ustanove pridružile nekaterim dejavnostim programa vseživljenjskega učenja. Poleg tega bo Komisija z Evropsko fundacijo za usposabljanje proučila, kako lahko spodbudi dejavnosti fundacije na Kosovu in poveča ozaveščenost o dejavnostih EU, povezanih z izobraževanjem. V okviru mehanizmov za zagotavljanje kakovosti bo Komisija začela dialog s kosovskimi organi, ki bo namenjen izboljšanju kakovosti šolskih programov za vse skupnosti. Proučila bo tudi načine, kako podpreti ustanovitev oddelka za evropske študije na Univerzi v Prištini.

Raziskave so pomembne za socialno-ekonomski razvoj države in zagotavljajo možnosti za okrepitev dejavnosti regionalnega sodelovanja. Države zahodnega Balkana so se pridružile sedmemu okvirnemu programu EU za raziskave, v katerem lahko sodeluje tudi Kosovo kot partner v mednarodnem sodelovanju. Imenovalo je kontaktno točko sedmega okvirnega programa za raziskave in si prizadeva izdelati nacionalni akcijski načrt, s katerim bo okrepilo svoje zmogljivosti za raziskave. Sodelovanje Kosova v raziskovalnih dejavnostih EU se mora nadaljevati in še povečati[16].

Kultura in Evropa za državljane

Spoštovanje kulturne in verske dediščine je bistven element sprave, zaupanja in stabilnosti, pomembno pa lahko prispeva tudi k socialno-ekonomskemu razvoju Kosova. Kosovo je doseglo napredek pri zaščiti in obnovi kulturne ter verske dediščine. Sodelovanje v ljubljanskem procesu, pri delih komisije za izvedbo obnov in tehničnem forumu za kulturno dediščino je bilo koristno ter ga je treba nadaljevati. Kosovo mora koristno uporabiti naložbe v ta sektor kot del obsežne razvojne strategije, iz katere se mora zrcaliti vključenost vseh zainteresiranih strani pri zasnovi ter izvedbi. Posebno pozornost mora nameniti boju proti dejavnostim, ki niso zakonsko urejene, in potekajo na območjih ali v bližini območij dediščine.

Več držav zahodnega Balkana sodeluje v programih „Kultura“ in „Evropa za državljane“. Sodelovanje v teh programih temelji na okvirnem sporazumu o splošnih načelih, ki urejajo njihovo sodelovanje v programih Skupnosti. Kosovo trenutno nima sklenjenega takega sporazuma. Toda sodelovanje v teh programih bo prebivalce Kosova približalo evropskemu projektu. Dokler ne bo sprejet okvirni sporazum, bo instrument IPA podpiral dejavnosti, ki krepijo zmogljivost organizacij civilne družbe, občin in kulturnih izvajalcev ter omogočajo lažje povezovanje v mreže z istovrstnimi organizacijami v EU in regiji. Komisija bo proučila možnost poenostavitve kulturnih izmenjav in štipendij, tako da bo obseg programa „Young Cell Scheme“, ki je trenutno omejen na pravo, razširila na področje kulture.

POGLOBITEV SEKTORSKEGA USKLAJEVANJA

Energetika

Prekinjena oskrba z električno energijo ostaja glavna ovira za gospodarsko rast in povečanje neposrednih tujih naložb na Kosovu. Brez varne in trajnostne oskrbe z energijo bo gospodarski razvoj te države omejen.

Privatizacija nekaterih delov sektorja energetike bo precej razbremenila nacionalni proračun in omogočila naložbe v druga prednostna področja ter obenem izboljšala uspešnost in učinkovitost oskrbe z energijo. Izboljšati je treba izterjavo odprtih računov, kar bo podjetjem za proizvodnjo in distribucijo električne energije omogočilo varnejšo in zanesljivejšo oskrbo. Vseeno pa je privatizacija le en del rešitve. Kosovo mora še povečati svojo udeležbo v regionalnih mehanizmih za sodelovanje na področju energije in za proizvodnjo energije, izvajati ukrepe, namenjene zmanjšanju povpraševanja po energiji, ter povečati uporabo obnovljivih in alternativnih virov proizvajanja energije.

Bistveno je, da Kosovo še naprej sodeluje pri Pogodbi o ustanovitvi Skupnosti za energijo. Obseg svojega sodelovanja mora okrepiti ter razširiti, zlasti na mehanizem nadomestil med upravljavci prenosnih omrežij in mehanizem za dodeljevanje zmogljivosti. Vse pogodbenice iz regije morajo Kosovu omogočiti, da izkoristi prednosti teh mehanizmov kot enakopraven partner. Kosovski dobavitelji energije, regulativni organi in drugi operaterji morajo v celoti izkoristiti obstoječe regionalne mehanizme za sodelovanje. Kosovo mora imeti možnost, da izkoristi pobude EU na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, slednje pa je tudi v interesu regije v širšem smislu.

Promet

Kosovo mora nujno izboljšati svojo prometno infrastrukturo. Začelo je izvajati obsežnejši program za izgradnjo cest, ki pa precej obremenjuje nacionalni proračun. Uporabiti je treba alternativne vire financiranja, kar se mora zgoditi v okviru uravnoteženega pristopa, ki podpira tudi naložbe v železniški sektor ter zagotavlja sredstva za vzdrževanje cestnega omrežja in izgradnjo novih cest. Kosovo si mora še naprej prizadevati za izvajanje Sporazuma o skupnem evropskem zračnem prostoru, vključno s pravnim redom na področju letalstva.

Pogodba o prometni skupnosti je namenjena temu, da se ob postopnem prenosu pravnega reda Skupnosti s področja prometa, ki ga opravijo podpisnice, izvaja postopno povezovanje regionalnega trga in trga EU. Ta pogodba je za Kosovo ključnega pomena. Vse pogodbenice te pogodbe morajo zagotoviti udeležbo Kosova, da bo lahko v celoti sodelovalo v pobudah, ki so s tem povezane. Kosovo mora začeti uresničevati časovni načrt za uporabo pravnega reda na področju kopenskega prometa, da lahko na ta način izkoristi določbe o povezovanju regionalnega trga.

Okolje

Okolje na Kosovu je zaradi dolgoletnega onesnaževanja in zanemarjanja utrpelo škodo. Ocenjuje se, da kosovske termoelektrarne izpuščajo 25 ton pepela in prahu na uro ali 74-krat več od stopnje, ki jo dovoljujejo standardi EU. Tudi voda pomeni poseben problem, saj je le 70 % prebivalstva priključenega na dovod pitne vode, le tretjina pa je priključena na sistem kanalizacije. Na Kosovu je treba nujno izboljšati okolje, da se bo izboljšalo zdravje njegovih državljanov. Kosovo še naprej vidno napreduje pri pravnem prenosu standardov EU, vendar je zaradi premajhne usposobljenosti in virov njihovo izvajanje neustrezno. Manj kot 1 % nacionalnega proračuna se porabi za financiranje okoljskih dejavnosti.

Kosovo ima koristi od regionalnih okoljskih dejavnosti EU, kot je pomoč, ki jo trenutno prejema prek Regionalnega centra za okolje v zvezi s sprejemanjem, izvajanjem in izvrševanjem zakonodaje. Poleg tega sodeluje v regionalni okoljski mreži za pristop, ki bo pomagala z izmenjavami najboljših praks, izboljšanjem upravne usposobljenosti in usposabljanjem. Komisija predlaga, naj se ta prizadevanja dopolnijo zlasti s programom za načrtovanje infrastrukture (Infrastructure Project Facility), da se tako podpre priprava projektov, ki se bodo nato izvajali ob pomoči sredstev mednarodne finančne institucije.

UčINKOVITO IN VSEM DOSTOPNO REGIONALNO SODELOVANJE

Regionalno sodelovanje je bistveni element politike EU za jugovzhodno Evropo. Sodelovanje med Kosovom in ostalo regijo je ključno za njegovo agendo približevanja EU, njegovo trajno sodelovanje v pobudah za regionalno sodelovanje ter vključevanje v te pobude pa ima trgovinski, gospodarski in politični pomen.

Misija UNMIK je v imenu Kosova podpisala številne regionalne mehanizme za sodelovanje. Med pooblastila preoblikovane misije UNMIK je zajeto „omogočanje lažjega zunanjega zastopanja Kosova“. Vendar so zmogljivosti misije UNMIK omejene. Kosovo bi imelo koristi od konstruktivnega in pragmatičnega pristopa v svojih prizadevanjih, da bi spodbudilo sodelovanje s sosednjimi državami. Sredstva, ki jih ima na voljo, mora uporabiti strateško. Vlada mora izdati jasen in celovit sklop smernic, ki bi ga vse javne institucije dosledno uporabljale na vseh ravneh regionalnega sodelovanja. Kosovo mora polno sodelovati v novoustanovljeni Regionalni visoki šoli za javno upravo. Vse pogodbenice zadevnega sporazuma morajo zagotoviti udeležbo Kosova.

Komisija ponavlja poziv delegacije EU, ki je junija 2009 na zasedanju Sveta za regionalno sodelovanje v Chisinauu spodbudila vse zadevne strani, naj s sprejetjem konstruktivnega pristopa najdejo pragmatične rešitve, s katerimi se bo zagotovilo, da bo regionalno sodelovanje v jugovzhodni Evropi proces, dostopen vsem. Komisija močno spodbuja vse strani pri iskanju praktičnih in pragmatičnih rešitev ter je pripravljena pospešiti vsa prizadevanja v tej smeri.

NOVA STOPNJA V DIALOGU MED EU IN KOSOVOM

Kosovo sodeluje v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu. Prva srečanja so bila leta 2003, izboljšan mehanizem za sledenje stabilizacijsko-pridružitvenega procesa pa je bil vzpostavljen leta 2007. Da bi se zaznamovala nova stopnja v odnosih med EU in Kosovom, se mora mehanizem za sledenje stabilizacijsko-pridružitvenega procesa razviti v okrepljen politični dialog, ki je osredotočen na napredek z reformami in s sodelovanjem.

Plenarno zasedanje mora biti priložnost za razpravo o prednostnih nalogah kosovske evropske agende. Sektorska srečanja bodo oblikovana po vzoru političnega dialoga z državami kandidatkami in potencialnimi kandidatkami, njihova osrednja tema pa bodo kosovska evropska agenda, izgradnja institucij ter sprejetje, izvajanje in izvrševanje evropskih standardov. Medsektorskim vprašanjem, kot sta reforma javne uprave in sodstva, bo treba nameniti poglobljeno razpravo.

Srečanja bodo potekala redno ter tako omogočila učinkovito pripravo, usklajevanje in spremljanje izpolnjevanja zavez, ki jih je sprejelo Kosovo, kar je pomembno za usmeritev pomoči in upoštevanje rezultatov medsebojnih pregledov. Sektorska srečanja bodo potekala v Prištini in Bruslju, da se bo omogočila večja udeležba služb Komisije. Za okrepitev sodelovanja civilne družbe pri procesu približevanja bo vsako leto potekalo srečanje z organizacijami civilne družbe.

Komisija predlaga, da se proces preimenuje v „dialog o stabilizacijsko-pridružitvenem procesu“.

BOLJšA UPORABA FINANčNE POMOčI ES

Kosovo je prejelo znatno finančno pomoč ES. Komisija je na donatorski konferenci za Kosovo v letu 2008 obljubila več kot 500 milijonov EUR. Kosovo je v okviru instrumenta IPA v obdobju med 2007 in 2009 prejelo 359 milijonov EUR, trenutni večletni orientacijski finančni okvir za obdobje 2010–2012 pa mu dodeljuje še dodatnih 206 milijonov EUR. Pod neposrednim upravljanjem Urada za zvezo Komisije v Prištini je država vidno napredovala pri izvajanju instrumenta IPA, kar mora še nadaljevati.

Pomoč v okviru instrumenta IPA mora biti usmerjena na omejeno število bistvenih prednostnih nalog, ki morajo biti tesno usklajene z evropskim programom reform Kosova in morajo odražati stroškovno ovrednotene sektorske strategije. Pri izboru projektov morajo biti vidni bolj dovršeno načrtovanje, opredelitev in zaporedje prednostnih nalog ter boljše usklajevanje z drugimi donatorji. Proučena bo možnost vključevanja drugih donatorjev v upravljanje instrumenta IPA, in sicer na tistih področjih, na katerih imajo primerjalno prednost. Po donatorski konferenci mora Kosovo prevzeti večjo odgovornost za projekte instrumenta IPA.

Čezmejno sodelovanje v okviru komponente II programa instrumenta IPA lahko dragoceno prispeva k spravi in dobrim sosedskim odnosom. Poleg tega bi lahko pristop tipa „učenje skozi prakso“, uporabljen pri čezmejnem sodelovanju, prispeval k izboljšanju usposobljenosti na lokalni ravni. Po mnenju Komisije je postopna uporaba komponente II instrumenta IPA za Kosovo primerna in časovno ustrezna.

SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIPOROčILA

Evropski svet je večkrat poudaril, da evropska perspektiva ne zajema le Kosova, ampak vse države zahodnega Balkana. V tem sporočilu so določeni instrumenti Skupnosti, ki jih lahko EU uporabi za spodbujanje političnega in socialno-ekonomskega razvoja Kosova. Ta država je dosegla določeno politično stabilnost, vendar so varnostne razmere še vedno negotove. Ne sme se zgoditi, da bi Kosovo začelo zaostajati, medtem ko druge države iz regije zahodnega Balkana napredujejo k EU.

Stališča držav članic EU do statusa Kosova se razlikujejo, vendar to ne sme ovirati pomembnega napredka v odnosih med EU in Kosovom. Pristop, pri katerem se mnenja glede priznanja Kosova kot države razhajajo, a so hkrati enotna v zavezi k reševanju tega vprašanja, deluje in ga je treba okrepiti. Ne glede na status Kosova Komisija predlaga, da EU sprejme nekaj praktičnih ukrepov, s katerimi se bo zagotovil nepretrgan napredek k Evropi. Ob napredovanju Kosova pri izvajanju evropske agende Komisija predlaga, da se:

- s sprejetjem strukturiranega pristopa naredi nadaljnje korake pri približevanju EU državljanom Kosova, in sicer v okviru dialoga o vprašanju vizumov z namenom morebitne liberalizacije vizumskega režima, brž ko bodo izvedene potrebne reforme in izpolnjeni pogoji;

- razširijo avtonomni trgovinski ukrepi, potem ko bo Kosovo izpolnilo zadevne obveznosti, pa bo v ustreznem trenutku predlagala tudi pogajalske direktive za trgovinski sporazum;

- poenostavi sodelovanje Kosova v vseevropsko-sredozemski kumulaciji porekla, ko bo sklenjen trgovinski sporazum;

- Kosovo postopoma vključi v okvir za nadzor gospodarstva in financ, ki je bil vzpostavljen z državami zahodnega Balkana;

- prouči možnost okvirnega sporazuma s Kosovom o splošnih načelih njegovega sodelovanja v programih Skupnosti ter na tej osnovi pripravijo pogajalske direktive;

- okrepi in poglobi sodelovanje Kosova v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu z vzpostavitvijo rednega „dialoga o stabilizacijsko-pridružitvenem procesu“;

- postopoma pospeši komponenta instrumenta IPA za čezmejno sodelovanje (komponenta II) za Kosovo.

Komisija bo zgornje pobude podprla s finančno in tehnično pomočjo.

( V skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244/1999.

[1] V skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244/1999.

[2] Evropska prihodnost za Kosovo – COM(2005) 156, 20.4.2005.

[3] Mednarodni civilni predstavnik poroča Mednarodni usmerjevalni skupini za Kosovo.

[4] Poročilo generalnega sekretarja ZN o Misiji začasne uprave Združenih narodov na Kosovu za informacije članom Varnostnega sveta z dne 12. junija 2008.

[5] Skupni ukrep Sveta 2008/123/SZVP z dne 4. februarja 2008.

[6] Skupni ukrep Sveta 2008/124/SZVP z dne 4. februarja 2008.

[7] Sklep Sveta 2008/213/ES.

[8] Pomoč Skupnosti za obnovo, razvoj in stabilizacijo.

[9] Kosovo sodeluje pri Pogodbi o ustanovitvi Skupnosti za energijo, Sporazumu o skupnem evropskem zračnem prostoru, Prometnem observatoriju za jugovzhodno Evropo, Srednjeevropskem sporazumu o prosti trgovini in Listini EU za mala podjetja. Kosovo je postalo član pobude za širokopasovnost v JV Evropi (Broadband Southeast Europe Initiative), pobude za elektroniko v JV Evropi (Electronic Southeast Europe Initiative), Regionalne visoke šole za javno upravo (ReSPA), pobude za sodelovanje v JV Evropi (Southeast European Cooperative Initiative), dveh regionalnih okoljskih pobud (RENA in ECENA) ter pobude v zvezi s paktom za naložbe (Investment Compact initiative). Ta seznam ni izčrpen.

[10] Zahodni Balkan: okrepitev evropske perspektive – COM(2008) 127, 5.3.2008.

[11] Uredba Sveta (ES) št. 539/2001.

[12] Europol: člen 42 Konvencije o Europolu in Akt Sveta z dne 3. novembra 1998; Eurojust: člen 26a Sklepa 2002/187/ES, kakor je bil spremenjen; Frontex: člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004, kakor je bil spremenjen z Uredbo (ES) št. 863/2007.

[13] Uredba Sveta (ES) št. 2007/2000, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 407/2008 z dne 7. maja 2008.

[14] Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (stabilizacijsko-pridružitveni sporazum – april 2004), Črna gora (začasni sporazum – januar 2008), Bosna in Hercegovina (začasni sporazum – julij 2008) ter Albanija (stabilizacijsko-pridružitveni sporazum – april 2009). Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum s Srbijo je bil podpisan aprila 2008.

[15] Program Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost.

[16] Kosovo je vključeno na seznam držav partneric v mednarodnem sodelovanju, priložen k delovnim programom sedmega okvirnega programa na področju raziskav in tehnološkega razvoja.