52009DC0451

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 4.9.2009

COM(2009) 451 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o uporabi določb o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe v obdobju 2005–2008

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o uporabi določb o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe v obdobju 2005–2008

1. Uvod

Države članice ES si vzajemno pomagajo pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe. Zadevna zakonodaja je bila prvotno vzpostavljena z Direktivo Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976[1]. To direktivo je nadomestila Direktiva 2008/55/ES z dne 26. maja 2008[2]. Komisija mora v skladu s to zakonodajo redno poročati o uporabi določb o vzajemni pomoči. Prvo poročilo (dokument COM(2006)43) je bilo objavljeno 8. februarja 2006. Poročilo je obsegalo pregled vzajemne pomoči pri izterjavi v letih 2003 in 2004. Sedanje poročilo se nanaša na pomoč pri izterjavi, ki je bila odobrena v obdobju 2005–2008. Poročilo obravnava tudi sedanje pobude Komisije na tem področju.

2. ANALIZA UPORABE UKREPOV VZAJEMNE POMOčI V OBDOBJU 2005–2007

2.1. Uvodna pripomba

V svojem prejšnjem poročilu je Komisija navedla, da statistični podatki različnih držav članic vsebujejo nekatere neskladnosti. Na splošno statistični podatki, ki se nanašajo na število prošenj v obdobju 2005–2007, kažejo znatno zmanjšanje teh neskladnosti, čeprav se je število prošenj zelo povečalo.

To dokazuje, da so države članice namenile več pozornosti pripravi pravilnih statističnih podatkov. Natančna navodila, ki so bila sprejeta v zvezi z obveznostmi statističnega poročanja 5. decembra 2005, so nedvomno pomagala izboljšati pravilnost teh podatkov. Poleg tega je Odbor za izterjavo skrbno preučil vprašanja držav članic o tej zadevi, kar je nacionalnim organom omogočilo zmanjšanje možnosti za razhajanja v stališčih, ki bi lahko povzročila neskladnosti v statističnih poročilih.

2.2. Naraščanje prošenj za vzajemno pomoč ES

Statistični podatki, ki so jih predložile države članice, kažejo naraščanje števila prošenj za pomoč na podlagi Direktive ES ( prvi stolpec v spodnjem grafičnem prikazu).

Zdi se tudi, da se ta zakonodajni okvir ES veliko bolj uporablja med državami članicami ES kot kateri koli drug sporazum ali dogovor o vzajemni pomoči pri izterjavi. Uporaba drugih dogovorov o vzajemni pomoči med državami članicami ( drugi stolpec v spodnjem grafičnem prikazu) se je v obdobju 2005–2008 zmanjšala. (Podatki o uporabi drugih dogovorov o vzajemni pomoči so dostopni samo za obdobje od 2005 do 2008)[3].

2.2.1. Razvoj prošenj za informacije

[pic]

2.2.2. Razvoj prošenj za vročitev

[pic]

2.2.3. Razvoj prošenj za izterjavo

[pic]

2.2.4. Vrste terjatev, za katere so bile vložene prošnje za pomoč pri izterjavi

Vrste terjatev so prikazane v odstotkih celote vseh terjatev v spodnjem grafičnem prikazu[4]:

- [pic] prošnje za terjatve DDV-ja (ki se nanašajo na člen 2(e) Direktive 2008/55/ES) predstavljajo največji delež prošenj za ukrepe izterjave: njihov delež se je s 43 % v letu 2005 povišal na 57 % v letu 2007; v letu 2008 pa se je zmanjšal na 34 %.

- [pic] prošnje za terjatve davkov na dohodek in kapital (ki se nanašajo na člen 2(g) Direktive) predstavljajo drugi največji delež prošenj. Ta delež se je zmanjšal s 37 % vseh prošenj v letu 2005 na 26 % vseh prošenj v letu 2007; v letu 2008 je v to kategorijo terjatev sodilo 50 % prošenj.

- [pic] prošnje za terjatve povračil, intervencijskih in drugih ukrepov, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, prelevmanov in drugih dajatev, predvidenih v okviru skupne organizacije trgov v sektorju sladkorja, ter uvoznih in izvoznih dajatev (ki se nanašajo na člen 2(a)–(d) Direktive) predstavljajo približno 10 % vseh prošenj;

- [pic] prošnje za terjatve trošarin (ki se nanašajo na člen 2(f) Direktive) prav tako predstavljajo približno 10 % vseh prošenj (razen v letu 2007, ko se je ta delež znižal na 4 %);

- [pic] prošnje za terjatve davkov na zavarovalne premije (ki se nanašajo na člen 2(h) Direktive) predstavljajo zgolj manjši delež prošenj. V letu 2008 ni bilo nobene prošnje za terjatve takšnih davkov.

[pic]

2.3. Naraščanje izterjanih zneskov

2.3.1. Splošen razvoj izterjanih zneskov

Zneski, ki se dejansko izterjajo, prav tako naraščajo. V primerjavi z zneski, izterjanimi v letu 2003 (100 %), so se zneski, izterjani v letih 2006 in 2008, povišali na več kot 600 %[5].

[pic]

2.3.2. Porazdelitev zneskov, izterjanih za druge države članice, glede na leta, na katera se prošnje nanašajo

Ukrepi za izterjavo in učinki, ki jih ti ukrepi ustvarijo, trajajo nekaj časa. Tako npr. zneski, ki jih zaprošena država članica izterja v letu 2008, le delno ustrezajo prošnjam, prejetim v istem letu; ti zneski se nanašajo tudi na prošnje, prejete v prejšnjih letih. V spodnjem grafičnem prikazu v zvezi z zneski, ki so se dejansko izterjali v letih 2005–2008, je prikazano leto, na katero se prošnje nanašajo. Na podlagi teh statističnih podatkov se zdi, da se (več kot) 80 % izterjanih zneskov v tem časovnem obdobju nanaša na prošnje iz istega leta (v spodnjem grafičnem prikazu označeno kot „=“) ali iz dveh prejšnjih koledarskih let (v spodnjem grafičnem prikazu označeno kot „-1“ in „-2“).

[pic]

2.4. Pomanjkanje učinkovitosti

Statistični podatki o vzajemni pomoči pri izterjavi za obdobje 2005–2008 kažejo, da so se izterjani zneski zelo povečali. Vendar se število prošenj in zneskov, za katere so vložene prošnje za pomoč pri izterjavi, prav tako povečuje. Zato ostaja velika vrzel med zneski, za katere se vložijo prošnje za pomoč, in zneski, ki se dejansko izterjajo z vzajemno pomočjo.

Kot je bilo navedeno v točki 2.3.2., ukrepi za izterjavo, sprejeti na podlagi prošnje, prejete v določenem letu, ne pomenijo tudi neposredne izterjave v istem letu. Statistični podatki o takih zamikih učinka ukrepov za izterjavo za leta pred 2005 niso bili na voljo. Zato zdaj ni mogoče natančno ugotoviti, kakšen je delež zneskov, ki se dejansko izterjajo, v primerjavi z zneski, za katere so bile v določenem letu vložene prošnje za izterjavo. Delne informacije, ki so zdaj na voljo, pa jasno kažejo, da je splošno razmerje rešenih prošenj za izterjave med državami članicami ES verjetno okoli 5 %[6].

Glede na naraščanje števila prošenj in zneskov, za katere se vlagajo prošnje za pomoč pri terjatvah, si je treba prizadevati za izboljšanje učinkovitosti te pomoči. Ta prizadevanja so potrebna na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti:

- posamezne države članice morajo okrepiti instrumente za izterjavo, ki so na voljo v njihovi domači zakonodaji, in

- Evropska skupnost mora okrepiti in olajšati vzajemno pomoč pri izterjavi med državami članicami.

3. Nove pobude Skupnosti za okrepitev vzajemne pomoči pri izterjavi

3.1. Nova direktiva Sveta

Prvotna direktiva o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe – Direktiva 76/308/EGS – je bila večkrat spremenjena. Zaradi jasnosti in smiselnosti je bila navedena direktiva kodificirana. Nova Direktiva Sveta 2008/55/ES je bila sprejeta 26. maja 2008 in začela veljati 30. junija 2008.

3.2. Nova uredba Komisije za lažjo izmenjavo prošenj za pomoč

Komisija je 28. novembra 2008 sprejela Uredbo (ES) št. 1179/2008, ki je s 1. januarjem 2009 nadomestila Direktivo Komisije 2002/94/ES. Ta nova uredba, ki določa podrobna pravila za izvajanje Direktive Sveta, omogoča lažjo vzajemno pomoč v praksi, zlasti lažjo komunikacijo med pristojnimi organi različnih držav članic. To je glede na naraščajoče število prošenj nujno potrebno.

V skladu z novimi pravili se elektronsko sporočanje prošenj in odgovorov nanje načelno uporablja pri vseh vrstah prošenj za vzajemno pomoč. Novi standardni obrazci za prošnje prav tako pomagajo pri hitrejši komunikaciji med organom prosilcem in zaprošenim organom.

Elektronska različica teh novih obrazcev, ki se zdaj razvija, bo omogočila samodejno prevajanje. V poskusni fazi uporabe teh elektronskih obrazcev za prošnje, ki se je začela 1. junija 2008, sodelujejo organi iz šestih držav članic. Predvideva se, da bodo lahko vse države članice zmožne uporabljati nove elektronske obrazce v letu 2010.

3.3. Predlog nove direktive Sveta

Komisija je 2. februarja 2009 predložila predlog COM(2009)28 za nadomestitev Direktive Sveta 2008/55/ES z novimi določbami, da se okrepi pomoč pri izterjavi.

Glavni cilji in elementi predloga so:

- razširitev področja uporabe na prelevmane, ki še niso zajeti v sedanji zakonodaji ES, saj na konkurenčnost in fiskalno nevtralnost notranjega trga ne vpliva samo neplačilo davkov, ki zdaj spadajo v področje uporabe Direktive 2008/55/ES. Izkrivljanje pogojev na notranjem trgu ter ogrožanje finančnih interesov Skupnosti in držav članic sta lahko tudi posledica goljufij, povezanih z drugimi davki;

- prednost uporabe zakonodaje ES pri vseh prošnjah za vzajemno pomoč pri izterjavi med državami članicami ES. To naj bi zadevnim uradnikom omogočilo, da se izognejo težavam pri uporabi različnih sporazumov in dogovorov, ki imajo vsak svoje možnosti, pogoje ter načine in metode komuniciranja;

- okrepitev možnosti načinov vlaganja prošenj za vzajemno pomoč in pospešitev obravnave prošenj za vzajemno pomoč. To se zdi bistveno, saj je jasno, da se verjetnost za izterjavo zmanjšuje z oddaljevanjem od dejanskega datuma terjatve. Za izboljšanje verjetnosti izterjave Komisija predlaga naslednje ukrepe:

- možnost za vložitev prošnje za ukrepe izterjave, tudi če država članica prosilka ni izvedla vseh ustreznih ukrepov za izterjavo;

- spontana izmenjava nekaterih kategorij informacij;

- možnost, da so uradniki, pristojni za izterjavo, prisotni v upravnih uradih, ter da sodelujejo v upravnih preiskavah v drugi državi članici;

- poenostavitev postopkov vročanja dokumentov z uvedbo enotnega standardnega obrazca za vročanje;

- razvoj enotnih instrumentov Skupnosti za izvrševanje ali previdnostne ukrepe, kar bo odpravilo težave s prevajanjem in priznavanjem tujih instrumentov.

4. Sklepi in priporočila

4.1. Sklepi

Naraščanje števila prošenj za pomoč kaže, da se države članice zavedajo potrebe po tesnem sodelovanju v boju proti davčnim goljufijam.

Čeprav so se izterjani zneski v obdobju 2005–2008 povečali, je za primerno obravnavo naraščajočega števila prošenj za pomoč in izboljšanje učinkovitosti pomoči pri izterjavi potrebna dodatna okrepitev obstoječe zakonodaje na tem področju.

4.2. Priporočila

Države članice so pozvane, da okrepijo instrumente za izterjavo, ki so na voljo v njihovi domači zakonodaji.

Svet in Parlament sta pozvana, da po hitrem postopku sprejmeta predlog, ki ga je Komisija predstavila 2. februarja 2009, kar bo omogočilo okrepitev vzajemne pomoči pri izterjavi.

[1] UL L 73, 19.3.1976, str. 18.

[2] UL L 150, 10.6.2008, str. 28.

[3] Informacije so v skladu s statističnimi podatki, ki so jih sporočile zaprošene države članice.

[4] Statistični podatki temeljijo na povprečju prejetih in poslanih prošenj. Za leto 2005 ti statistični podatki temeljijo na podatkih, ki jih je sporočilo 17 držav članic; za leto 2006 na podatkih, ki jih je sporočilo 20 držav članic; za leto 2007 na podatkih, ki jih je sporočilo 24 držav članic; in za leto 2008 na podatkih, ki jih je sporočilo 25 držav članic.

[5] Statistični podatki, ki so jih sporočile zaprošene države članice pri izterjavah na prošnjo drugih držav članic.

[6] Kljub temu je treba poudariti, da skupna vsota zneskov iz prošenj za izterjavo ne ustreza nujno resnično dolgovanemu znesku, saj se lahko ista terjatev pošlje v več prošnjah različnim državam članicam, nekatere prošnje pa se pozneje celo umaknejo, če se terjatve prostovoljno plačajo ali uspešno izpodbijejo. Razpoložljivi statistični podatki zdaj ne omogočajo upoštevanja vseh teh različnih okoliščin.