52009DC0388

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.7.2009

COM(2009) 388 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

Prihodnji okvir konkurenčnega prava za področje motornih vozil (Besedilo velja za EGP)

{SEC(2009) 1052}{SEC(2009) 1053}

SPOROČILO KOMISIJE

Prihodnji okvir konkurenčnega prava za področje motornih vozil (Besedilo velja za EGP)

1. NAMEN IN OBSEG SPOROčILA

1.1. Uvod

1. Proizvajalci motornih vozil opravljajo distribucijo ter zagotavljajo popravila in vzdrževanje svojih proizvodov preko mrež pooblaščenih trgovcev in serviserjev. Svežnje podobnih vertikalnih sporazumov, ki sestavljajo te mreže, bi bilo morda treba oceniti na podlagi člena 81 Pogodbe. Uredbe o skupinskih izjemah ustvarjajo varne pristane za skupine sporazumov, za katere velja prepoved iz člena 81(1), tako da strankam ni treba analizirati, ali bi bili ti sporazumi upravičeni do izjeme iz člena 81(3). Skupinske izjeme zato prispevajo k pravni varnosti in k usklajeni uporabi pravil EU na področju konkurence po vsej EU. Sporazumi, za katere skupinska izjema ne velja, se ne štejejo za nezakonite, ampak jih je treba ocenjevati posamično.

2. Za sektor motornih vozil, ki vključuje osebna in gospodarska vozila, veljajo posebne skupinske izjeme od sredine osemdesetih let. Najnovejša je Uredba Komisije (ES) št. 1400/2002 (v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki je bila sprejeta julija 2002 in je začela veljati 1. oktobra 2003. Ta uredba preneha veljati 31. maja 2010. Zainteresirane strani se skoraj v celoti strinjajo, da bi morala biti sektorju splošna ali področna skupinska izjema na voljo tudi po navedenem datumu. Namen tega sporočila je določiti osnovne usmeritve politik za prihodnji pravni okvir, ki bi moral veljati za distribucijo motornih vozil in sporazume o poprodajnih storitvah po prenehanju veljavnosti Uredbe. Vse zainteresirane strani lahko pošljejo svoje pripombe na to sporočilo do 25. septembra 2009. Komisija bo pripombe v nadaljevanju zakonodajnega postopka ustrezno upoštevala .

1.2. Postopek pregledovanja, ki je bil podlaga za to sporočilo

3. Komisija je v svojem Poročilu o vrednotenju z dne 31. maja 2008[1] v skladu s členom 11(2) Uredbe ter po poglobljeni tržni raziskavi ocenila učinek skupinske izjeme na prakse v panogi in posledice teh praks za konkurenco na trgih EU. Objava tega poročila je sprožila številne pripombe mnogih zainteresiranih strani, med njimi proizvajalcev vozil, trgovcev in pooblaščenih serviserjev, neodvisne trgovine z motornimi vozili, potrošnikov, nacionalnih organov in pravne skupnosti[2].

4. Službe Komisije so na podlagi Poročila o vrednotenju ter razprav in posvetovanj, ki so sledila, pripravile poročilo o oceni učinka, v katerem so ovrednotile možne koristi in stroške različnih možnosti politik za prihodnjo ureditev, ki bo veljala v sektorju motornih vozil. To sporočilo je zato treba brati skupaj s poročilom o oceni učinka.

5. Poročilo o oceni učinka je ocenilo štiri možnosti: (i) podaljšanje veljavnosti sedanje Uredbe; (ii) prenehanje veljavnosti sedanje Uredbe in veljavnost splošne uredbe o skupinski izjemi za vertikalne sporazume („splošna skupinska izjema“)[3] za trgovino z motornimi vozili; (iii) sprejetje področnih določb[4] v obliki smernic, ki bi spremljale splošno skupinsko izjemo ter (iv) sprejetje področnih določb v obliki uredbe o skupinski izjemi, ki bi bila usmerjena na omejevanje konkurence na poprodajnem trgu in bi dopolnjevala določbe splošne skupinske izjeme.

6. Sklepi poročila o oceni učinka so bili sicer malenkost bolj naklonjeni možnosti (iii), vendar se skupna ocena te možnosti zaradi primerjalnih prednosti in slabosti obeh scenarijev ni bistveno razlikovala od skupne ocene možnosti (iv). Poročilo o oceni učinka zato ni izključilo možnosti, da bi bila najprimernejša rešitev kombinacija najboljših lastnosti teh dveh možnosti.

7. To sporočilo tudi upošteva, da se avtomobilska industrija trenutno sooča s težkimi okoliščinami zaradi strmega upada povpraševanja, ki ga je povzročila splošna gospodarska kriza, in poslabšanega razpoloženja, ki je potrošnike odvrnilo od nakupa dragih predmetov, kot so avtomobili. Še bolj sta upadla povpraševanje in proizvodnja gospodarskih vozil. Avtomobilska industrija je bila v celoti močno prizadeta, predvsem zato, ker jo je že prej obremenjevala strukturna presežna zmogljivost. V zvezi s tem je pomembno, da Komisija določi jasen in predvidljiv okvir politike konkurence za sektor motornih vozil ter tako prepreči negotovost, zlasti v sedanji krizi, ter da ustrezno upošteva pomen industrije za evropsko gospodarstvo in izzive, s katerimi se sooča. To sporočilo upošteva širši razmislek o prihodnosti industrije, njenih dobaviteljih (večinoma gre za mala in srednja podjetja) in njenih potrošnikih, ter jo je treba razumeti kot del splošnega okvira politike za sektor. Glede na pomen malih in srednjih podjetij, zlasti na poprodajnem trgu, je to sporočilo v skladu z načeli, določenimi v Aktu za mala podjetja.

1.3. Ključni elementi prihodnjega pravnega okvira za distribucijo motornih vozil in sporazume o poprodajnih storitvah

8. Splošni cilj politike konkurence Komisije glede vertikalnih sporazumov je zadevnim podjetjem omogočiti izkoriščanje varnega pristana s sprejetjem uredb o skupinskih izjemah, da bi zagotovili učinkovit nadzor trgov ter hkrati poenostavili upravljanje in zmanjšali stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja v skladu s členom 83(2)(b) Pogodbe.

9. Komisija potrjuje, da glede cilja zagotavljanja učinkovitega nadzora trgov ostajajo veljavni posebni cilji politik, na katerih temelji Uredba (ES) št. 1400/2002. Obravnavani so v oddelku 2 spodaj.

10. V zvezi z ukrepi, pripravljenimi za doseganje teh ciljev, je treba opozoriti, da skupinska izjema velja samo za tiste sporazume, za katere je mogoče domnevati, da izpolnjujejo vse štiri pogoje iz člena 81(3). Hkrati pa obsega skupinske izjeme ne bi smeli toliko zožiti, da bi se upravni stroški izvajalcev in stroški zaradi izpolnjevanja obveznosti podjetij neupravičeno povečali zaradi potrebe po posamičnem ocenjevanju sporazumov, ki v končni posledici nimajo nobenih protikonkurenčnih učinkov.

11. Komisija zato tudi ne bi smela uvesti regulativnih omejitev, ki jih ne upravičuje cilj varstva konkurence na trgu in bi lahko namesto tega ovirale prizadevanja industrije za povečanje konkurenčnosti na svetovni ravni. Po drugi strani bi morala prihodnja ureditev organom za konkurenco omogočiti uporabo njihovih virov za pregon najresnejših kršitev pravil o konkurenci, kar bi imelo za posledico optimizacijo izvrševanja, krepitev odvračilnega učinka člena 81 in izboljšanje rezultatov, povezanih s politiko. Tak pristop bi zato moral imeti pozitiven skupni učinek na blaginjo potrošnikov.

12. Za opredelitev ustreznega področja uporabe skupinske izjeme za sektor motornih vozil mora Komisija glede na navedeno upoštevati konkurenčne pogoje na upoštevnih trgih ter dejstvo, da bi bilo treba v osnovi razlikovati med trgi za prodajo novih vozil ter trgi za storitve popravil in vzdrževanja in/ali distribucijo rezervnih delov.

13. Komisija v zvezi s prodajo novih motornih vozil ni ugotovila večjih pomanjkljivosti glede konkurence v EU. Komisija zato meni, da bi morali biti sporazumi o distribuciji motornih vozil upravičeni do varnega pristana, ki ga zagotavlja splošna skupinska izjema za vertikalne sporazume. Treba bi bilo zagotoviti tudi področne smernice o nekaterih posebnih vprašanjih, s katerimi bi pojasnili uporabo splošnih načel ter zlasti pogoje za umik upravičenosti do splošne skupinske izjeme, kot je navedeno v točki 2.1 spodaj.

14. Komisija ugotavlja, da je na trgih za storitve popravil in vzdrževanja ter/ali distribucije rezervnih delov konkurenca manj intenzivna zaradi povezanosti z blagovnimi znamkami, zaradi česar imajo pooblaščene mreže proizvajalcev na splošno velike tržne deleže. Splošna skupinska izjema bi ob omejitvi obsega varnega pristana s 30-odstotnim pragom tržnega deleža, ki bi veljal za vse vrste sporazumov, omogočila usmerjeno in učinkovito izvrševanje člena 81 pri takih sporazumih. Vendar bo Komisija za izboljšanje učinkovitosti in predvidljivosti svoje politike konkurence splošno skupinsko izjemo dopolnila s področnimi določbami za obravnavo številnih težavnih vprašanj, ki so zlasti pomembna za sektor motornih vozil.

2. CILJI IN IZBIRA POLITIKE

2.1. Preprečevanje izključitve konkurenčnih proizvajalcev vozil s trga ter zaščita njihovega dostopa do trgov maloprodaje vozil in trgov popravil

15. Komisija želi zaščititi konkurenco z zmanjšanjem tveganja, da že prisotni konkurenti izključijo konkurenčne proizvajalce s trga s široko uporabo prepovedi konkurence, ki trgovcem preprečujejo prodajo konkurenčnih blagovnih znamk oziroma jih pri tem omejujejo. Vendar pa bi moralo biti tveganje za izključitev uravnovešeno z možnostjo, da prodaja več blagovnih znamk povzroči neupravičeno okoriščanje ter s tem neoptimalno raven naložb.

16. Treba je opozoriti, da se v skladu s sodno prakso Sodišča[5] obveznosti, ki določajo prodajo ene same blagovne znamke, ne štejejo za omejevanje konkurence po namenu. Take obveznosti so lahko izven področja uporabe člena 81(1) zlasti, če izpolnjujejo pogoje iz obvestila de minimis [6]. Za izključitev prodaje ene same blagovne znamke iz področja uporabe skupinske izjeme, ki jo zagotavlja Uredba, zato ni mogoče šteti, da trgovcem samodejno daje pravico do prodaje konkurenčnih blagovnih znamk ne glede na gospodarske okoliščine, v katerih velja ta obveznost. Tržna moč strank in značilnosti upoštevnega trga so ključni dejavniki pri določanju, ali za obveznosti, ki določajo prodajo ene same blagovne znamke, velja člen 81(1) in zato zahtevajo oceno v skladu s členom 81(3).

17. Zaradi upoštevanja potrebe po ustreznem uravnovešenju morebitnih protikonkurenčnih učinkov s koristmi zaradi izboljšanja učinkovitosti, splošna skupinska izjema zajema sporazume, ki zahtevajo prodajo ene same blagovne znamke, če dobaviteljev tržni delež ne presega 30 % in pod pogojem, da obveznost prodaje ene same blagovne znamke ne traja dlje kot pet let. Za upravičenost do splošne skupinske izjeme morajo biti zato trgovci zmožni dejansko končati dogovore o prodaji ene same blagovne znamke po začetnem petletnem obdobju, ne da bi pri tem izgubili svojo distribucijsko pogodbo in naložbe, povezane z blagovno znamko. Vendar je v sektorju motornih vozil ustaljena praksa, da se pogodbe o zastopništvu sklepajo za nedoločen čas ali v redkih primerih za obdobje najmanj petih let z možnostjo podaljšanja. To bi pomenilo, da splošna skupinska izjema za sedanje sporazume s proizvajalci vozil ne bi veljala, če bi ti vsebovali obveznost prodaje ene same blagovne znamke, ki bi bila veljavna več kot pet let.

18. Glavna razlika med posebnimi določbami sedanje Uredbe (ES) št. 1400/2002 in splošno skupinsko izjemo je opredelitev obveznosti, s katerimi je urejena prepoved konkurence. V skladu z Uredbo (ES) št. 1400/2002 ta pojem pomeni vsako neposredno ali posredno obveznost kupca, da mora od dobavitelja kupiti za več kakor 30 % pogodbenega blaga od svojih skupnih nakupov zadevnega blaga, tako da lahko trgovec prevzame še dve dodatni blagovni znamki konkurenčnih dobaviteljev, ki ju lahko prodaja bodisi v drugih prostorih ali v istem razstavnem prostoru. V skladu s splošno skupinsko izjemo je opredelitev omejena na tiste obveznosti (daljše od petih let), zaradi katerih trgovec ne proizvaja, kupuje, prodaja ali preprodaja blaga, ki konkurira pogodbenemu blagu, ter obveznosti, zaradi katerih mora od dobavitelja kupiti za več kakor 80 % vseh svojih nakupov zadevnega blaga. V praksi to pomeni, da bi moral imeti trgovec po petih letih možnost, da prevzame še eno dodatno blagovno znamko, vendar pa jo je lahko dolžan prodajati v ločenem razstavnem prostoru.

19. S tem v zvezi je treba poudariti, da je trg prodajo več blagovnih znamk v istem razstavnem prostoru sprejel le v zelo omejenem obsegu in da ni trdnih empiričnih dokazov, da je takšna oblika distribucije znatno olajšala prodor novih ponudnikov na trge EU. Poleg tega se je prodaja več blagovnih znamk tudi pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 1400/2002 izvajala na geografskih območjih, kjer je bila taka oblika gospodarsko smiselna zaradi lokalnih tržnih razmer. Zato je verjetno, da se bo ta praksa nadaljevala ne glede na morebitne spremembe pravnega okvira. Prav tako je treba poudariti, da so stroški iskanja vozila, izračunani kot odstotek vrednosti proizvoda, nizki, in so zato potrošniki ponavadi pripravljeni obiskati različne razstavne prostore ter primerjati konkurenčna vozila. Obisk več trgovcev za primerjavo cen in pogajanje za ceno je pravzaprav običajen del nakupovanja. Poleg tega lahko potrošniki preprosto primerjajo proizvode na internetu. Zaradi prodaje več blagovnih znamk v istem razstavnem prostoru lahko zbledi tudi podoba blagovne znamke, zaradi česar proizvajalci sprejmejo ukrepe za ohranitev celostne podobe svojega podjetja z ustrezno prilagoditvijo standardov za zastopnike. Poleg tega lahko nehajo vlagati v zastopništva, na primer v obliki usposabljanj, da bi preprečili neupravičeno okoriščanje. V praksi so ti dejavniki povzročili splošno povišanje stroškov distribucije, ki jih nosijo trgovci.

20. Pri storitvah popravil obveznosti, ki določajo prodajo ene same znamke, v nobenem primeru ne bi bile upravičene do splošne skupinske izjeme, ki velja za vertikalne sporazume, ker tržni deleži mrež proizvajalcev ponavadi presegajo prag 30 %. V zvezi s sporazumi o poprodajnih storitvah zato med obravnavanimi možnostmi ni razlik .

21. Komisija glede na navedeno ugotavlja, da je uporaba splošne skupinske izjeme pri obveznostih prodaje ene same blagovne znamke v sektorju motornih vozil uravnovešena rešitev, ki upošteva visoko raven konkurence med blagovnimi znamkami, ki je značilna za primarni trg, tveganje omejevanja povečanja učinkovitosti pri distribuciji zaradi regulativnih omejitev, ki ne bi bilo sorazmerno s ciljem varstva konkurence na trgu, ter zaščitne ukrepe za prodajo več blagovnih znamk, ki jih določajo splošna pravila. Poleg tega bo mehanizem umika upravičenosti do splošne skupinske izjeme ohranjen kot dodaten zaščitni ukrep v primeru, da bi obstoj vzporednih mrež sporazumov z obveznostjo prodaje ene same blagovne znamke povzročil protikonkurenčno izključevanje s trga.

22. Komisija bo za povečanje pravne varnosti določila posebne smernice, v katerih bo zapisano, da se upravičenost do splošne skupinske izjeme lahko umakne, če obveznosti prodaje ene same blagovne znamke izključujejo nove ponudnike s trga in povzročajo protikonkurenčne učinke. Te smernice bodo poleg tega pojasnile, da zahteve po minimalnem nakupu pod določenimi pogoji krepijo učinek zvestobe tudi, če ne presegajo 80 % vseh nakupov zadevnega blaga, in se jih zato lahko obravnava kot obveznost prodaje ene same blagovne znamke.

2.2. Varstvo konkurence znotraj ene blagovne znamke

23. Konkurenca znotraj ene blagovne znamke je pomembna na trgih s šibko konkurenco med blagovnimi znamkami na ravni proizvajalcev in/ali distributerjev. Na trgih z močno konkurenco pogodbene stranke zaradi konkurenčnih odnosov med dobavitelji in kupci sklepajo najbolj stroškovno učinkovite in smotrne posle, in so zaradi teh konkurenčnih odnosov posledičnih koristi deležni tudi potrošniki. V teh okoliščinah lahko regulativni poseg podjetjem naloži nepotrebno breme, kar nazadnje povzroči zmanjšanje učinkovitosti. Vendar Komisija glede zaščite vzporedne trgovine priznava, da je to eden od osrednjih ciljev skupnega trga, ki je predmet dolgotrajne sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti[7].

24. Sedanja uredba določa skupinsko izjemo za količinsko selektivno distribucijo novih motornih vozil do praga 40 % ter ta široki varni pristan združuje s strožjimi določbami o nedopustnih omejitvah in posebnimi pogoji, zlasti v zvezi z omejitvami, ki trgovcem onemogočajo oddajo dejavnosti popravil in vzdrževanja podizvajalcem ter odpiranje dodatnih prodajnih mest (tako imenovana „klavzula o lokaciji“). Ti strožji pogoji so bili uvedeni, da bi spodbudili raznolikost modelov distribucije avtomobilov kot sredstvo za ohranjanje konkurence znotraj blagovne znamke.

25. Ta strožja pravila so prinesla malo oprijemljivih koristi. Tržna raziskava, ki jo je opravila Komisija, je pokazala, da trg ni izkoristil priložnosti, da se trgovci specializirajo samo za prodajne dejavnosti, dobičkonosne storitve popravil in vzdrževanja pa oddajo podizvajalcem. Poleg tega je le malo trgovcev odprlo dodatna prodajna mesta.

26. Po drugi strani imajo sedanja pravila ob ostri konkurenci med blagovnimi znamkami na trgih prodaje novih motornih vozil velike pomanjkljivosti. Zlasti možnost nenadzorovanega širjenja dodatnih prodajnih mest lahko povzroči neupravičeno okoriščanje nekaterih trgovcev z naložbami drugih trgovcev, kar je v praksi povzročilo, da so proizvajalci vozil sprejeli ukrepe za ohranitev celovitosti svojih mrež s prilagoditvijo standardov kakovosti. Zaradi tega so se za trgovce stroški naložb zvišali, pribitki pa znižali.

27. Komisija zato sklepa, da bo uporaba splošne skupinske izjeme z odpravo regulativnih omejitev, ki izkrivljajo naložbene spodbude strank, prinesla koristi za podjetja in potrošnike. To pomeni, da bo za selektivno distribucijo začel veljati splošni prag tržnega deleža v višini 30 %, „klavzule o lokaciji“ in omejitve trgovcev z „izključno prodajno“ dejavnostjo pa bodo izvzeti do tega znižanega praga. Vendar Komisija za povečanje pravne varnosti in da bi omejila stroške, ki jih imajo podjetja z izpolnjevanjem obveznosti, predlaga določitev področnih smernic za ocenjevanje primerov, v katerih zadevni tržni delež presega 30 %.

28. Poleg tega bo Komisija glede na možne koristi, ki jih imajo lahko potrošniki zaradi neomejene vzporedne prodaje motornih vozil, v področnih smernicah razložila okoliščine, v katerih se sporazumi, ki omejujejo možnost trgovcev, da kupijo in preprodajo vozila s tujimi specifikacijami („klavzula o razpoložljivosti“), štejejo za posredno omejitev aktivne in/ali pasivne prodaje in zato kršijo člen 81[8].

2.3. Varstvo konkurence med neodvisnimi in pooblaščenimi serviserji

29. Konkurenca neodvisnih serviserjev konkurenčno močno omejuje mreže pooblaščenih serviserjev, saj neodvisni sektor potrošnikom ponuja primerljive in pogosto cenejše storitve. Vendar lahko neodvisni serviserji učinkovito konkurirajo samo, če imajo dostop do tehničnih informacij in do rezervnih delov, ki so ključni proizvodni dejavniki pri izvajanju popravil in vzdrževanja. Za zagotovitev dostopa do teh proizvodnih dejavnikov je sedanja uredba določila posebne stroge določbe o nedopustnih omejitvah.

30. Vprašanja v zvezi z možnimi omejitvami, ki vplivajo na dostop do rezervnih delov, so obravnavana v točki 2.5 spodaj.

31. V zvezi s tehničnimi informacijami o popravilih je treba opozoriti, da Uredba (ES) št. 715/2007[9], ki ureja homologacijo lahkih osebnih in gospodarskih vozil, določa podrobna pravila, ki vsem neodvisnim izvajalcem zagotavljajo neomejen in nediskriminacijski dostop do teh informacij. Ta uredba se že uporablja prostovoljno in bo od septembra 2009 obvezna za nove homologacije[10]. V voznem parku pa bodo še nekaj let mnoga vozila, za katere Uredba (ES) št. 715/2007 ne bo veljala in bodo znaten trg za neodvisne serviserje. Komisija zato ugotavlja, da je pomembno še naprej uveljavljati pravila o konkurenci ter tako preprečiti izključitev neodvisnih izvajalcev s trga z zagotovitvijo enakovrednih pogojev dostopa do tehničnih informacij o popravilih za obstoječi vozni park.

32. Upoštevati je treba tudi, da lahko učinki izključevanja konkurence s trga lahko izhajajo tudi iz drugih praks, ki so namenjene ščitenju pooblaščenih serviserjev pred konkurenco neodvisnih serviserjev. Značilen primer možne zlorabe zakonitih in razširjenih garancij proizvajalcev vozil, ki včasih veljajo samo pod pogojem, da vsa popravila in vzdrževalna dela, vključno s tistimi, ki jih garancija ne krije, opravi član pooblaščene mreže. Sedanja uredba ima to pomanjkljivost, da je z izvzetjem sporazumov o kakovostno selektivni distribuciji brez določitve praga tržnega deleža preprečila učinkovite korekcijske ukrepe proti takšnim potencialno škodljivim praksam.

33. Komisija zato sklepa, da bi splošna skupinska izjema ob omejitvi izvzetja selektivne distribucije do tržnega deleža 30 % omogočila bolj usmerjeno izvrševanje pri več potencialno škodljivih praksah ter s tem povečala konkurenco med neodvisnimi in pooblaščenimi serviserji. Komisija predlaga, da bi v prihodnjih področnih določbah za učinkovitejše izvrševanje pojasnila okoliščine, v katerih bi zaradi zavrnitve neomejenega in nediskriminacijskega dostopa do tehničnih informacij neodvisnim izvajalcem ali zlorabe garancij za sporazume o kakovostni selektivni distribuciji veljal člen 81 in bi se sprožilo ukrepanje.

2.4. Zagotavljanje učinkovite konkurence znotraj mrež pooblaščenih serviserjev proizvajalcev

34. Konkurenca med pooblaščenimi serviserji določene blagovne znamke je zlasti pomembna za voznike z novejšimi avtomobili (tj. starimi do štiri leta). Delež popravil teh vozil, ki jih opravijo pooblaščeni servisi, je visok zaradi želja potrošnikov in zlasti zaradi višje preostale vrednosti, ki jo ponavadi doseže avto, ki so ga redno vzdrževali pooblaščeni serviserji.

35. Trgi za storitve popravil in vzdrževanja se štejejo za povezane z blagovnimi znamkami. Intenzivnost konkurence med pooblaščenimi serviserji določene blagovne znamke je odvisna od pogojev za dostop do mrež, vzpostavljenih s standardnimi sporazumi za pooblaščene serviserje. Tržni delež mreže pooblaščenih serviserjev in distributerjev rezervnih delov za posamezno blagovno znamko ponavadi krepko presega 30 %, zato lahko proizvajalci, ki želijo biti upravičeni do koristi iz Uredbe (ES) št. 1400/2002, uporabljajo samo kakovostno selektivno distribucijo. To pomeni, da mora njihova mreža pooblaščenih serviserjev temeljiti na izbirnih merilih, ki jih objektivno upravičuje to, da prinašajo koristi končnim potrošnikom. Uporaba splošne skupinske izjeme bo prinesla enak rezultat.

36. Za zagotovitev pravne varnosti in učinkovitega izvrševanja bo Komisija s prihodnjimi področnimi določbami pojasnila okoliščine, v katerih za kakovostno selektivno distribucijo ne bi veljala prepoved iz člena 81(1) ter okvir analize za ocenjevanje sporazumov, za katere ne velja varni pristan splošne skupinske izjeme. Področne določbe bodo zlasti pojasnjevale okoliščine, v katerih sporazumi, ki povezujejo prodajo s poprodajnimi storitvami, ne bodo kršili člena 81, na primer v primeru novih ponudnikov, ki poskušajo vstopiti na trg.

2.5. Preprečevanje izključevanja proizvajalcev rezervnih delov s poprodajnih avtomobilskih trgov

37. Poleg delov, ki nosijo blagovno znamko proizvajalca vozila (deli proizvajalca originalne opreme, „OEM parts“), obstajajo deli, proizvedeni na isti proizvodni liniji kot originalni sestavni del vozila (deli dobavitelja originalne opreme, „OES parts“), in tisti, ki jih izdelujejo proizvajalci delov „enake kakovosti“. Deli iz teh kategorij so pogosto cenejši od identičnih delov, opremljenih z blagovno znamko proizvajalca vozila. Zato je pomembno zaščititi alternativne preskrbovalne poti za rezervne dele tako za pooblaščene kot za neodvisne serviserje z omejitvijo možnosti proizvajalcev avtomobilov, da dobaviteljem preprečujejo prodajo na poprodajnih trgih.

38. V skladu s sedanjo uredbo so omejitve, ki zmanjšujejo možnosti dobaviteljev originalne opreme, da prodajajo rezervne dele pooblaščenim serviserjem, omejitve, ki zmanjšujejo možnosti pooblaščenih serviserjev, da prodajajo dele neodvisnim serviserjem, omejitve, ki zmanjšujejo možnosti pooblaščenih serviserjev, da konkurenčne dele nabavljajo pri drugih virih in ne le pri proizvajalcu vozil, ter omejitve, ki omejujejo možnosti dobaviteljev originalne opreme, da namestijo svoj logotip na dele, ki jih proizvajalcem vozil dobavijo za prvo montažo, uvrščene na seznam nedopustnih omejitev, zato se šteje, da je njihov namen omejevanje konkurence.

39. V skladu s splošno skupinsko uredbo se ta vprašanja ne bi obravnavala kot omejitve po namenu, ampak bi se obravnavala posamično. Z uveljavitvijo praga 30-odstotnega tržnega deleža sporazumi o distribuciji rezervnih delov na splošno ne bi bili upravičeni do varnega pristana, ki ga zagotavlja splošna skupinska izjema, saj je delež proizvajalcev vozil na upoštevnih trgih rezervnih delov verjetno precej višji od 30 %. Zgoraj naštete prakse zato ne bi bile upravičene do skupinske izjeme in bi se ob manjkajočih dokazih nasprotno delujoče učinkovitosti člen 81 lahko uveljavljal neposredno zoper sporazume, katerih učinek je omejevanje konkurence.

40. Komisija na podlagi zgoraj naštetih razlogov sklepa, da bi bilo ob uporabi splošnih pravil za takšne omejitve izvrševanje enako učinkovito kot zdaj. Vendar bo Komisija glede na negotovost, ki lahko spremlja takšen pristop, v področnih določbah pojasnila okoliščine, v katerih bi zaradi zadevnih omejitev za sporazume, ki jih vsebujejo, veljal člen 81 in bi se sprožilo ukrepanje[11].

2.6. Ohranitev odvračilnega učinka člena 81

41. Zadnji cilj je ohranitev odvračilnega učinka člena 81, da bi preprečili, da bi proizvajalci uporabljali skupinske izjeme za oviranje neodvisnega za konkurenco spodbudnega ravnanja pooblaščenih trgovcev in serviserjev. Uredba za izpolnitev tega cilja vsebuje vrsto ukrepov, katerih namen je zaščititi nepovratne stroške trgovcev (npr. trajanje pogodbe, odpovedni roki, razlogi za odpoved pogodbe in prenos zastopniških pogodb med člani iste mreže v skladu s členom 3), za katere ponavadi velja nacionalno pogodbeno pravo.

42. Obstaja vrsta razlogov za sklep, da zaščita neodvisnosti trgovcev z določbami, usmerjenimi v urejanje posameznih pogodbenih določb v okviru skupinske izjeme ni več ne učinkovito ne ustrezno sredstvo za dosego tega cilja.

43. Prvič, kot je poudarjeno v Poročilu Komisije o vrednotenju, ni dokazov, da so imele te določbe načrtovani odvračilni učinek. Nasprotno, Uredba je imela morda negativne učinke, ker so zaradi nje proizvajalci vozil težje prilagajali svoje mreže spreminjajočim se gospodarskim razmeram, v katerih je sposobnost hitre reorganizacije mreže odločilnega pomena za evropsko avtomobilsko industrijo pri dolgoročnem ohranjanju in krepitvi njene konkurenčnosti.

44. Drugič, trgovci ne bi imeli nobenega učinkovitega pravnega sredstva, če bi njihov pogodbeni partner odklonil izdajo pogodbe z domnevno zaščitnimi določbami. Te določbe namreč ne ustvarjajo ne pravic za trgovce ne obveznosti za proizvajalce vozil, ampak le odpravljajo upravičenost do skupinske izjeme, kar ne pomeni, da bi zadevne pogodbe samodejno kršile člen 81(1).

45. Tretjič, Komisija bi v morebitni prihodnji okvir konkurenčnega prava verjetno stežka vključila ukrepe za pogodbeno zaščito glede na to, da je zdaj meja med nacionalnim pogodbenim in trgovinskim pravom na eni ter konkurenčnim pravom EU na drugi strani pojasnjena z Uredbo (ES) št. 1/2003. Med pogajanji o navedeni uredbi je Komisija izjavila, da se želi „uskladiti z mnenjem Sveta, da je cilj členov 81 in 82 Pogodbe varstvo konkurence na trgu[12]. Določbe, ki so pretežno namenjene izpolnjevanju drugih ciljev, so ponavadi v nacionalnem pogodbenem pravu.

46. Komisija zato predvideva uporabo splošnih pravil. Tako bi nastal bolj gospodaren pristop, ki bi znatno izboljšal doslednost konkurenčne politike na področju vertikalnih omejitev ter omogočil uporabo učinkovitih pogodbenih ureditev.

47. Zagotovljene bodo tudi področne smernice, ki bodo pojasnile, da bi pregledna razmerja med strankami običajno zmanjšala tveganje za proizvajalce, da bodo odgovarjali za uporabo posrednih oblik pritiska, namenjenih doseganju protikonkurenčnih rezultatov[13].

3. SKLEP

48. Komisija glede na zgoraj navedeno predlaga naslednje:

- V zvezi s sporazumi o prodaji novih motornih vozil naj se uporabljajo splošna pravila, kot trenutno določa predlagana nova skupinska izjema za vertikalne sporazume. Komisija bo glede na to, da so zainteresirane strani v sektorju motornih vozil vajene področnih pravil od leta 1985 in glede na to, da so udeleženci na trgu izrazili željo po pravni varnosti, sprejela področne smernice za vprašanja, navedena v točkah 2.1, 2.2 in 2.6 zgoraj.

Komisija predlaga, da določbe Uredbe, ki veljajo za sporazume o distribuciji motornih vozil, ostanejo v veljavi do 31. maja 2013, da bi se izvajalci lahko prilagodili na splošno ureditev.

- V zvezi s sporazumi o popravilih in vzdrževanju ter/ali dobavi in distribuciji rezervnih delov naj se uporabljajo splošna pravila, kot trenutno določa predlagana nova skupinska izjema za vertikalne sporazume, dopolnjena s področnimi smernicami, z usmerjeno uredbo o skupinski izjemi ali s kombinacijo obeh instrumentov, z namenom okrepiti sposobnost organov za konkurenco, da se na težave z zvezi konkurenco odzovejo širše in bolj celovito, in sicer zlasti v zvezi z naslednjimi težavami: (i) dostop do tehničnih informacij; (ii) dostop do rezervnih delov; (iii) zloraba garancij in (iv) dostop do mrež pooblaščenih serviserjev (točke 2.3, 2.4 in 2.5).

Uporaba nove ureditve na poprodajnem trgu lahko prinese takojšnje koristi za podjetja in potrošnike, zato Komisija predlaga njeno uporabo za vertikalne sporazume pri določbah o storitvah popravil in vzdrževanja ter o dobavi in distribuciji rezervnih delov od 31. maja 2010.

49. Vse zainteresirane strani lahko pošljejo svoje pripombe k temu sporočilu do 25. septembra 2009. Pripombe se pošljejo po elektronski pošti na naslov:comp-car-sector@ec.europa.eu po navadni pošti na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Antitrust Greffe

B-1049 Brussels

Belgija

[1] http://ec.europa.eu/competition/sectors/motor_vehicles/documents/evaluation_report_sl.pdf.

[2] Prejete pripombe so bile objavljene na spletnem mestu GD za konkurenco na naslovu: http://ec.europa.eu/competition/consultations/2008_motor_vehicle/index.html.

[3] V možnostih (ii), (iii) in (iv) je predvideno, da bo Komisija sprejela novo splošno skupinsko izjemo, ki bo nadomestila trenutno Uredbo Komisije (ES) št. 2790/1999 z dne 22. decembra 1999 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj, potem ko bo ta maja 2010 prenehala veljati. Predhodni predlog, ki ga je Komisija odobrila 8. julija 2009, predvideva uvedbo številnih izboljšav, katerih dokončno sprejetje ne bi bistveno spremenilo analize učinkov, povezanih z zgoraj omenjenimi možnostmi. Če bi se Komisija odločila sedanje predloge spremeniti na način, ki bi znatno vplival na trgovino z motornimi vozili, se razume, da se takšne spremembe ne bi samodejno prenesle v sektor motornih vozil, ampak bodo o njih po objavi tega sporočila opravljena nadaljnja posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi. Izraz „splošna skupinska izjema“ v tem sporočilu pomeni sedanje predloge za skupinsko izjemo, ki naj bi nadomestila Uredbo št. 2790/1999.

[4] Če ni drugače določeno, izraz „področne določbe“ v tem sporočilu pomeni dodatne smernice iz možnosti (iii) ali dopolnilno področno uredbo o skupinskih izjemah iz možnosti (iv) ali pa kombinacijo obeh.

[5] V sodbi z dne 28. februarja 1991 v zadevi C-234/89, Stergios Delimitis proti Henninger Bräu AG , je SES navedlo, da sporazumi, ki vsebujejo obveznosti, ki določajo prodajo ene same blagovne znamke, za cilj nimajo preprečevanja konkurence v smislu člena 85(1) (zdaj člen 81(1)).

[6] Obvestilo Komisije o sporazumih manjšega pomena (obvestilo de minimis ); (UL C 368, 22.12.2001, str. 13).

[7] Glej sodbe v zadevi C-551/03 P, General Motors , [2006] ZOdl., str. 1-3173, točke 67–68, zadevi C-338/00 P, Volkswagen/Komisija , [2003], Recueil, str. I-9189, točki 44 in 49, in zadevi T-450/05, Peugeot/Komisija, sodba z dne 9. julija 2009, še ni objavljena, točke 46–49.

[8] Sodba z dne 28. februarja 1984, združeni zadevi 228 in 229/82, Ford of Europe Inc. in Ford-Werke Aktiengesellschaft proti Komisiji, Recueil (1984) 1129.

[9] Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

[10] Za podrobnosti glej člen 10 Uredbe (ES) št. 715/2007.

[11] Poleg tega lahko sporazumi, ki neodvisnim serviserjem preprečujejo dostop do originalnih rezervnih delov, v skladu s sodno prakso v zadevi Volvo Veng (zadeva 238/87, Volvo (AB) proti Eriku Vengu, [1988], Recueil 6211) kršijo člen 82, če ima proizvajalec vozil prevladujoč položaj pri določeni kategoriji rezervnih delov (npr. deli blagovne znamke) in je mogoče dokazati, da bo izključitev neodvisnih serviserjev po vsej verjetnosti odpravila učinkovito konkurenco na trgu.

[12] Glej uvodno izjavo 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1–25, prvi stavek).

[13] S tem v zvezi je treba omeniti tudi, da sta se glavni združenji proizvajalcev motornih vozil (ACEA, JAMA) nedavno dogovorili, da bosta predlagali kodeks ravnanja, ki vsebuje nekatere osnovne določbe, izpeljane iz sedanje Uredbe (ES) št. 1400/2002.