(-1)

Pogodba uvaja državljanstvo Unije, ki dopolnjuje nacionalno državljanstvo držav članic in je pomemben element krepitve in varovanja procesa evropske integracije.

(-1a)

Spodbujanje dejavnega državljanstva je osrednji element za krepitev kohezije in razvoja demokracije ter vloge Evrope v svetu.

(-1b)

„Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva“ bo poudarilo, da je prostovoljstvo bistveni izraz dejavnega državljanstva in demokracije, s katerim se udejanjajo evropske vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija, in tako prispeva k usklajenemu razvoju evropskih družb.

(1)

Cilj Skupnosti in držav članic je spodbujanje razvoja človeških virov za doseganje višje stopnje zaposlenosti in boj proti socialni izključenosti.

(1)

Cilj Skupnosti in držav članic je spodbujanje razvoja človeških virov za doseganje višje stopnje zaposlenosti in boj proti socialni izključenosti , tako da se sprejmejo ukrepi za boljše znanje, vzpostavi izmenjava informacij in dobrih praks, spodbujajo inovativni pristopi in ovrednotijo izkušnje .

(3)

Prostovoljstvo pomeni neformalno izobraževalno izkušnjo , ki zagotavlja razvoj strokovnega znanja in spretnosti ter kompetenc, in je pomemben način za dejavno državljansko udeležbo. Ukrepi, ki jih izvajajo prostovoljci vseh starosti, so ključni za razvoj demokracije, ki je eno izmed temeljnih načel Evropske unije, ter prispevajo k razvoju človeških virov in socialni koheziji .

(3)

Prostovoljne dejavnosti so bogata neformalna izobraževalna izkušnja , ki omogoča razvoj strokovnega znanja ter socialnih spretnosti in kompetenc, prispeva k solidarnosti in je pomemben način za dejavno državljansko udeležbo. Prostovoljstvo promovira in spodbuja partnerstvo in dejavno državljanstvo, s čimer se udejanjajo evropske vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija. Ukrepi, ki jih izvajajo prostovoljci vseh starosti, so ključni za razvoj demokracije, zlasti participativne demokracije, ki je eno izmed temeljnih načel Evropske unije, in za promoviranje človekovih pravic v Evropski uniji in izven nje . Prostovoljne dejavnosti lahko prispevajo k osebni rasti in dobrobiti posameznikov ter usklajenemu razvoju evropskih družb, kar zadeva solidarnost, socialno vključenost in blaginjo . Prostovoljno delo in dejavnosti ne smejo nadomestiti plačanega dela, čeprav je treba prostovoljcem ustrezno povrniti stroške.

(3a)

Izraz „prostovoljne dejavnosti“ pomeni vse oblike prostovoljnih dejavnosti, bodisi formalne, neformalne, priložnostne dejavnosti in poklicno usposabljanje, ki jih oseba opravlja po lastni volji, izbiri in na lastno pobudo, pri tem pa ni finančnih koristi. Dejavnosti koristijo posameznemu prostovoljcu, skupnostim in družbi kot celoti. So tudi način, s katerim se posamezniki in združenja lahko odzovejo na človeške, socialne ali okoljske potrebe in vprašanja, zlasti ko se soočajo z izrednimi razmerami, ki lahko zadevajo družbo kot celoto. Te dejavnosti se pogosto opravljajo v podporo nepridobitnim organizacijam ali pobudi skupnosti. Prostovoljne dejavnosti ne nadomeščajo poklicnih, plačanih zaposlitvenih priložnosti, temveč dodajajo vrednost družbi zaradi svojih socialnih in kulturnih ciljev.

(4)

V hitro spreminjajočih se družbah je treba zagotoviti učinkovitost infrastrukture za prostovoljno delo , da se omogoči sodelovanje več ljudi v prostovoljnih dejavnostih. Zato je pomembno podpirati vzajemno učenje in izmenjavo dobrih praks na ravni Skupnosti.

(4)

V hitro spreminjajočih se družbah je treba zagotoviti učinkovito podporo in izvajati ukrepe za prostovoljne dejavnosti, da se omogoči sodelovanje več ljudi pri njih. Zato je pomembno podpirati vzajemno učenje in izmenjavo ter razvoj dobrih praks na ravni Skupnosti ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, med drugim z vzpostavitvijo učinkovitih sistemov sodelovanja in mrežnega povezovanja med prostovoljskimi organizacijami ter zlasti z vzpostavitvijo spletnega portala .

(5)

Na medvladni konferenci leta 1997 je bila sprejeta Deklaracija 38 o prostovoljstvu, ki je bila priložena sklepni listini Amsterdamske pogodbe in je priznala pomemben prispevek prostovoljnih dejavnosti k razvoju družbene solidarnosti.

(5)

Na medvladni konferenci leta 1997 je bila sprejeta Deklaracija 38 o prostovoljstvu, ki je bila priložena sklepni listini Amsterdamske pogodbe in je priznala pomemben prispevek prostovoljnih dejavnosti k razvoju družbene solidarnosti in spodbujanju medgeneracijskega prostovoljstva .

(12)

Prostovoljstvo je cilj več programov Skupnosti, ki se osredotočajo na mobilnost prostovoljcev , kot so Evropska prostovoljna služba programa Mladi v akciji, program vseživljenjskega učenja in program Evropa za državljane.

(12)

Prostovoljne dejavnosti so cilj več programov in omrežij Skupnosti, ki se osredotočajo na mobilnost pri prostovoljnih dejavnostih za ljudi vseh starosti , kot so Evropska prostovoljna služba programa Mladi v akciji, program Vseživljenjsko učenje in program Evropa za državljane. Glede na horizontalen značaj prostovoljstva bo to ustvarilo sinergijo med temi programi.

(12a)

Prostovoljstvo je bistveno za spodbujanje dejavnega državljanstva, razvoj civilne družbe in krepitev solidarnosti.

(13)

Po vsej Evropi se izvaja veliko različnih prostovoljnih dejavnosti, ki jih je treba ohranjati in še naprej razvijati.

(13)

Po vsej Evropi se izvaja veliko različnih in tradicionalnih prostovoljnih dejavnosti, ki jih je treba zaščititi in še naprej razvijati, med drugim z oblikovanjem čezmejnega omrežja združenj prostovoljcev v različnih državah članicah, s čimer bi nastal stalen forum za izmenjavo izkušenj in dobrih praks .

(13a)

V evropskem letu prostovoljstva bi se morala ponuditi priložnost, da se države članice spodbudi k vzpostavitvi pravne varnosti za prostovoljce glede njihovega pravnega statusa.

(13b)

Evropska unija ima pomembno vlogo pri spodbujanju, razvijanju in podpori prostovoljnih dejavnosti v vsej EU. Vendar je pomembno priznati in spoštovati raznolikost prostovoljstva v posameznih državah članicah.

(14)

Prostovoljstvo lahko prispeva k usklajenemu razvoju evropskih družb. Prostovoljne dejavnosti so pomembna neformalna izobraževalna izkušnja, s katero se dosežejo večje strokovno znanje in kompetence ter ki prispeva k zaposljivosti in občutku solidarnosti, razvija socialne spretnosti, olajša vključevanje v družbo in krepi državljansko udeležbo.

(14)

Prostovoljstvo lahko prispeva k usklajenemu razvoju evropskih družb s spodbujanjem socialne vključenosti in družbene blaginje, z bojem proti rasizmu in predsodkom ter s prispevki k medkulturnemu in medverskemu dialogu .

(14a)

Vsak bi moral imeti možnost opravljati prostovoljno delo. Za spodbujanje razvoja in udeležbe posameznikov bi morali imeti prosilci za azil, begunci in zakoniti priseljenci vedno več možnosti za sodelovanje pri prostovoljnih dejavnostih, zlasti ko se ne morejo zaposliti.

(14b)

Prostovoljne dejavnosti so bogata neformalna izobraževalna izkušnja, s katero se razširijo strokovno znanje in kompetence, ki prispeva k zaposljivosti, saj lajša ponovno vključitev na trg dela, in ki prispeva k razvoju socialnih veščin, osebni rasti in dobrobiti posameznikov.

(14c)

Prostovoljstvo lahko s pomočjo ukrepov v Evropski uniji in tretjih državah prispeva k izkoreninjanju revščine ter družbenemu in gospodarskemu razvoju.

(14d)

Delodajalci bi lahko kot del svoje strategije za družbeno odgovornost podjetij podpirali in spodbujali prostovoljne dejavnosti.

(15)

Kljub temu možnosti prostovoljstva še niso v celoti izkoriščene. Evropsko leto prostovoljstva bo priložnost, da se na evropski ravni dokaže, da prostovoljstvo povečuje državljansko udeležbo. Prostovoljstvo lahko prispeva h krepitvi občutka pripadnosti in zavezanosti državljanov svoji družbi na vseh ravneh, tj. lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

(15)

Kljub temu možnosti prostovoljstva še niso v celoti izkoriščene. Poleg tega na evropski ravni doslej ni bilo uradno priznano delo vseh, ki se v prostem času ukvarjajo s prostovoljstvom. Evropsko leto prostovoljstva bo tako priložnost, da se na evropski ravni dokaže, da prostovoljstvo povečuje državljansko udeležbo. Prostovoljstvo lahko pri državljanih prispeva h krepitvi občutka pripadnosti in zavezanosti svoji družbi na vseh ravneh, tj. lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, države članice pa lahko spodbuja k boju proti diskriminaciji, tako da tujim državljanom s stalnim prebivališčem in tudi prosilcem za azil v vseh državah članicah omogočijo opravljanje prostovoljnega dela za nepridobitne organizacije ali neplačanega dela .

(15a)

Države članice je treba spodbujati, naj čim bolj zmanjšajo birokratske obveznosti, ki prostovoljce omejujejo pri opravljanju prostovoljnih dejavnosti.

(15b)

Evropsko leto prostovoljstva bi moralo poudariti temeljno vlogo prostovoljnih dejavnosti, hkrati pa opozoriti države članice, da se te dejavnosti ne bi smele uporabljati za zadovoljevanje osnovnih potreb na področju socialnih storitev ali kot nadomestilo za ukrepe javnih organov.

(16)

Leto 2011 bo deseta obletnica mednarodnega leta prostovoljcev, ki so ga leta 2001 razglasili Združeni narodi.

(16)

5. december je mednarodni dan prostovoljstva in leta 2011 bo deseta obletnica mednarodnega leta prostovoljcev, ki so ga leta 2001 razglasili Združeni narodi.

(16a)

Prostovoljstvo ima poleg svoje socialne vloge tudi ekonomsko vrednost in pomembno prispeva h gospodarstvu.

(16b)

Prostovoljstvo ima pomembno vlogo pri varstvu okolja in civilni zaščiti, njegov prispevek pa je treba priznati in podpirati na vseh področjih, zlasti v novih demokracijah EU.

(16c)

S priznanjem prostovoljstva kot ustrezne dejavnosti, s katero si je mogoče pridobiti kompetence in znanja, na primer v dokumentu Youthpass in s povezavo na dokument Europass, bi zagotovili, da prostovoljstvo ne bi bilo obravnavano kot alternativa formalnemu usposabljanju, ampak kot njegova dopolnitev, poleg tega pa bi spodbudili mobilnost prostovoljcev.

(16d)

S priznanjem časa, ki ga prispevajo prostovoljci, kot enakovrednega finančnim prispvekom (prispevki v naravi) pri evropskih in nacionalnih projektih bi na oprijemljiv način priznali vrednost prizadevanj prostovoljcev, hkrati pa bi prostovoljskim organizacijam olajšali njihove dejavnosti.

1.

vzpostavljanje ugodnega okolja za prostovoljstvo v EU – za uveljavitev prostovoljstva kot načina za spodbujanje državljanske udeležbe in dejavnosti na medosebni ravni v EU;

1.

vzpostavljanje ugodnega okolja za prostovoljstvo v EU – za uveljavitev prostovoljstva kot načina za spodbujanje državljanske udeležbe, partnerstva in dejavnosti na medosebni ravni v EU;

2.

okrepitev pristojnosti prostovoljskih organizacij in izboljšanje kakovosti prostovoljnega dela – za olajševanje prostovoljstva ter spodbujanje mrežnega povezovanja, mobilnosti, sodelovanja in sinergije med prostovoljskimi organizacijami in drugimi sektorji v EU;

2.

okrepitev pristojnosti prostovoljskih organizacij ob spoštovanju njihovih ciljev, prednostnih nalog ter neodvisnosti in izboljšanje kakovosti prostovoljnega dela – za promoviranje prostovoljstva ter dostopa prostovoljskih organizacij do zadostnega in trajnega financiranja s spodbujanjem mrežnega povezovanja, mobilnosti, sodelovanja in sinergije med prostovoljskimi organizacijami in drugimi nepridobitnimi sektorji v EU ; s spodbujanjem pobud v izrednih razmerah za ljudi in okolje s preprečevanjem in z ustreznim ravnanjem ob njih, s primernim usposabljanjem prostovoljcev za ravnanje v nujnih primerih in učinkovito soočenje z njimi ter z omogočanjem trajne prostovoljne dejavnosti. Dolžnost prostovoljskih organizacij, da skrbijo za prostovoljce, je treba zakonsko urediti, da bo zajemala ustrezno varstvo, in sicer zavarovanje, ukrepe za varovanje zdravja in varnost pri delu ter usposabljanje.

3.

nagrajevanje in priznavanje prostovoljnih dejavnosti – za spodbujanje ustreznih spodbud za posameznike, podjetja in organizacije za razvoj prostovoljstva ter doseganje bolj sistematičnega priznavanja prostovoljstva pri oblikovalcih politike, organizacijah civilne družbe in delodajalcih na ravni EU in v državah članicah v zvezi z znanjem in kompetencami, pridobljenimi pri prostovoljnem delu;

3.

nagrajevanje in priznavanje prostovoljnih dejavnosti – za spodbujanje ustreznih spodbud za posameznike, podjetja in organizacije za razvoj prostovoljstva (med drugim z ustreznim zdravstvenim varstvom in kritjem prostovoljcev med opravljanjem prostovoljnega dela s pomočjo nezgodnega zavarovanja in zavarovanja osebne odgovornosti, z učinkovitim priznavanjem pridobljenega znanja v obliki priznanja izkušenj ter s priznanjem enakovrednosti za namene usposabljanja in iskanja zaposlitve ) ter doseganje bolj sistematičnega priznavanja prostovoljstva pri oblikovalcih politike, organizacijah civilne družbe in delodajalcih na ravni EU in v državah članicah v zvezi z znanjem in kompetencami, pridobljenimi pri prostovoljnem delu;

3a.

Krepitev mednarodne in evropske solidarnosti s spodbujanjem miru, sodelovanja med severom in jugom ter varstva okolja in priznavanje socialnega in solidarnega gospodarstva prek prostovoljstva.

4.

krepitev ozaveščenosti o koristih in pomembnosti prostovoljstva – za večjo splošno ozaveščenost o pomembnosti prostovoljstva kot izraza državljanske udeležbe, ki prispeva k zadevam v skupnem interesu vseh držav članic, kot sta skladen družbeni razvoj in gospodarska kohezija.

4.

krepitev ozaveščenosti o koristih in pomembnosti prostovoljstva – povečati splošno ozaveščenost o pomembnosti prostovoljstva kot izraza državljanske udeležbe, ki prispeva k zadevam v skupnem interesu vseh držav članic, kot sta skladen družbeni razvoj ter ekonomska in socialna kohezija, ter promovirati prostovoljne dejavnosti, da bi bile privlačnejše za državljane, in jim tako omogočiti sodelovanje pri državljanskih dejavnostih .

4a.

priprava bele knjige o prostovoljstvu – za spodbujanje ugodnega okolja za prostovoljstvo v Evropski uniji.

4b.

spodbujati priznavanje uspeha prostovoljstva v državah članicah in med njimi, s čimer bi zagotovili, da se dobre prakse in uspešne strategije prostovoljstva zlahka širijo v Evropski uniji.

—

izmenjava izkušenj in dobrih praks;

—

izmenjava izkušenj in dobrih praks, zlasti z učinkovitim sodelovanjem in mrežnim povezovanjem med prostovoljskimi organizacijami ;

—

razširjanje rezultatov ustreznih študij in raziskav;

—

konference, dogodki in pobude za spodbujanje razprav in krepitev ozaveščenosti o pomembnosti in koristih prostovoljstva ter počastitev prizadevanj prostovoljcev ;

—

konference, dogodki in pobude za spodbujanje dialoga, inovativnih pristopov in ovrednotenja izkušenj; krepitev ozaveščenosti o pomembnosti in koristih prostovoljstva ter spodbujanje mednarodnih omrežij za dejavno razpravo ;

—

informativne in promocijske kampanje za posredovanje ključnih sporočil.

—

informativne in promocijske kampanje za posredovanje ključnih sporočil, med drugim z uporabo novih medijev in interneta ter z vzpostavitvijo evropskega portala v ta namen;

—

zasnova in vzpostavitev evropske spletne baze podatkov z vsemi akterji, organizacijami in zainteresiranimi stranmi, dejavnimi na posameznem področju prostovoljstva, vključno z njihovimi zaključenimi projekti, projekti v teku ter pobudami za prihodnje, da bi izboljšali medsebojno povezovanje in komunikacijo;

—

spodbujanje priznanja časa prostovoljcev kot enakovrednega finančnim prispevkom pri evropskih projektih.

1.

Informativne in promocijske kampanje, ki vključujejo:

1.

Informativne in promocijske kampanje, ki vključujejo:

—

odmevne dogodke in forume za izmenjavo izkušenj in dobrih praks;

—

odmevne dogodke in forume za izmenjavo izkušenj in dobrih praks, prednost imajo programi tesnega sodelovanja in mobilnosti, pri čemer sodelujejo evropske organizacije ali organi, dejavni na področju prostovoljstva, predstavniki združenj delodajalcev in sindikatov, Evropski parlament, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij ;

—

tekmovanja z nagradami ali brez njih;

—

sodelovanje z zasebnim sektorjem, izdajatelji radijskih in televizijskih programov in drugimi mediji kot partnerji pri razširjanju informacij o evropskem letu prostovoljstva ;

—

sodelovanje z zasebnim sektorjem, izdajatelji radijskih in televizijskih programov in drugimi mediji kot partnerji pri razširjanju informacij o prostovoljnih dejavnostih in evropskem letu;

—

pripravo gradiva in orodij za medije, ki bodo na voljo v vsej Skupnosti za povečanje zanimanja javnosti;

—

pripravo gradiva in orodij za medije, ki bodo na voljo v vsej Skupnosti za povečanje zanimanja javnosti;

—

ukrepe za javno objavljanje rezultatov in večjo prepoznavnost programov, projektov in pobud Skupnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta prostovoljstva ;

—

ukrepe za javno objavljanje rezultatov in večjo prepoznavnost programov, projektov in pobud Skupnosti, ki prispevajo k ciljem evropskega leta;

—

vzpostavitev informacijske strani na spletni strani Europa, vključno s portalom za nosilce projektov v zvezi s prostovoljstvom, ki jih bo vodil po različnih programih in pobudah Skupnosti.

—

vzpostavitev informacijske strani na spletni strani Europa, vključno s portalom za nosilce projektov v zvezi s prostovoljstvom, ki jih bo vodil po različnih programih in pobudah Skupnosti , ki bo stalen forum za interaktivno sodelovanje med različnimi zainteresiranimi stranmi;

—

ukrepe za večjo vidnost prispevka prostovoljnih dejavnosti k nacionalnemu dohodku in njegovega učinka na družbo z vključitvijo prostovoljstva kot posebne kategorije v statistične račune Eurostata, s pripravljanjem satelitskih računov o nepridobitnih oragnizacijah, v katere je vključeno neplačano prostovoljno delo, in z vsakoletnim praznovanjem mednarodnega dneva prostovoljstva 5. decembra, ki ga je Organizacija združenih narodov razglasila leta 1985.

—

raziskave in študije na ravni Skupnosti za oceno in poročanje o pripravi, učinkovitosti, vplivu in dolgoročnem spremljanju evropskega leta prostovoljstva .

—

raziskave in študije na ravni Skupnosti za oceno in poročanje o pripravi, učinkovitosti in vplivu evropskega leta ter za vzpostavitev temeljev za njegovo dolgoročno spremljanje in nadaljnje ukrepanje .

(a)

srečanja in dogodke, povezane s cilji evropskega leta, vključno z nacionalnimi dogodki za začetek in promocijo evropskega leta, ustvarjanje spodbujevalnega učinka in zagotovitev odprtega prostora za razpravo o konkretnih pobudah;

(a)

srečanja in dogodke, povezane s cilji evropskega leta, vključno z nacionalnimi dogodki za začetek in promocijo evropskega leta, ustvarjanje spodbujevalnega učinka in zagotovitev odprtega prostora za razpravo o konkretnih pobudah;

(b)

seminarje vzajemnega učenja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

(b)

konference in tematske seminarje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki omogočajo vzajemno učenje in izmenjavo dobrih praks ;

(c)

informativne, izobraževalne in promocijske kampanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni , vključno z organizacijo nagrajevanja in tekmovanj ;

(c)

informiranje , raziskovalne dejavnosti in s tem povezane študije , izobraževalne in promocijske kampanje na nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

(d)

sodelovanje z mediji.

(d)

sodelovanje z zasebnim in nedržavnim sektorjem ter mediji pri širjenju informacij o evropskem letu in pri ukrepih, katerih namen je dolgoročni dialog o vprašanjih, povezanih s prostovoljstvom in z dejavnostmi poklicnega usposabljanja za prostovoljce, da bi zagotovili stalnost teh dejavnosti tudi po izteku evropskega leta 2011 .