52008PC0636

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 3.10.2008

COM(2008) 636 konč.

2008/0192 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive 86/613/EGS {SEC(2008)2592}{SEC(2008)2593}

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Cilj tega predloga je sprememba pravnega okvira Skupnosti za uporabo načela enakega obravnavanja žensk in moških za samozaposlene delavce in njihove zakonce. Ta predlog bo razveljavil Direktivo 86/613/EGS[1] in se uporabljal za tiste vidike, ki jih ne vključujejo direktive 2006/54/ES, 2004/113/ES in 79/7/EGS, zaradi učinkovitejšega izvajanja načela enakega obravnavanja žensk in moških, ki opravljajo samostojno dejavnost ali prispevajo k opravljanju take dejavnosti.

Komisija je napovedala revizijo Direktive 86/613/EGS v svojem zakonodajnem in delovnem programu za leto 2008 (načrtovanje programov za leto 2008, točka 2008/EMPL/021).

Splošno ozadje

Komisija je v poročilu[2] o izvajanju Direktive 86/613/EGS ugotovila, da praktični rezultati izvajanja Direktive niso bili „v celoti zadovoljivi, če se jih meri glede na glavni cilj Direktive, ki je splošno izboljšanje statusa zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti “.

Komisija je v Načrtu za enakost med ženskami in moškimi[3] napovedala, da bo za izboljšanje urejanja enakosti spolov „pregledala obstoječo zakonodajo EU o enakosti spolov, ki ni vključena v postopek prenovitve v letu 2005, (…) z namenom dopolnitve, posodobitve in prenovitve, kjer bo potrebno“. Direktiva 86/613/EGS ni bila vključena v prenovitev.

Decembra 2007[4] je Svet Komisijo pozval, naj „preuči potrebo po reviziji Direktive Sveta 86/613/EGS za zagotavljanje pravic, povezanih z materinstvom in očetovstvom samozaposlenih delavcev in njihovih zakoncev, ki jim pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, če je to potrebno“.

Evropski parlament je Komisijo dosledno pozival k reviziji Direktive,[5] zlasti zaradi izboljšanja položaja zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, v kmetijstvu.

Evropski svet v Lizboni leta 2000 je določil strateški cilj, da EU postane „najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti s številnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo“.

Za dosego strateškega cilja spodbujanja številnejših in boljših delovnih mest ter zagotavljanja enakih možnosti za vse mora Evropska unija okrepiti podjetništvo na splošno, zlasti pa še podjetništvo žensk. To je bilo potrjeno v sporočilih Komisije „Najprej pomisli na male“[6] in „Prenovljena socialna agenda“[7].

Sedanje določbe na področju predloga

Direktiva 86/613/EGS zajema dve kategoriji oseb, „samozaposlene delavce“ in njihove „zakonce, ki jim pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti“. Pravna položaja obeh kategorij oseb se razlikujeta.

Za samozaposlene delavce se za izvajanje načela enakega obravnavanja žensk in moških na nekaterih področjih uporabljajo druga pravna besedila. Diskriminacija na podlagi spola je prepovedana na področju socialne varnosti in drugih elementov socialne zaščite (Direktiva 79/7/EGS), poklicnih sistemov socialne varnosti (Direktiva 86/378/EGS), pogojev za dostop do samozaposlitve (direktivi 2002/73/ES in 2006/54/ES) in dostop do blaga in storitev ter oskrbe z njimi (Direktiva 2004/113/ES).

V zvezi z „ zakonci, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti “, je Direktiva 86/613/EGS edino pravno besedilo, ki se uporablja na ravni EU.

Komisija je leta 1994 sprejela poročilo[8] o izvajanju Direktive 86/613/EGS, v katerem je ugotovila: „S strogo pravnega vidika se zdi, da se je Direktiva 86/613/EGS v državah članicah začela izvajati. Vendar praktični rezultat ni v celoti zadovoljiv, če se ga meri glede na glavni cilj Direktive, ki je splošno izboljšanje statusa zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti.“ V poročilu je bilo poudarjeno pomanjkanje celovite politike za obravnavo položaja zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, in izpostavljeno, da „je za priznanje dela zakonca (...) edini način, kako bo ta cilj verjetno dosežen, da ti zakonci sami dobijo pravice iz socialne varnosti.“

Skladnost z drugimi politikami in cilji Unije

Cilj tega predloga je v celoti skladen s politikami EU, zlasti z lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta. V skladu s Pogodbo EU je cilj Skupnosti odpraviti neenakosti in spodbujati enakost moških in žensk pri vseh njenih dejavnostih. Enakost spolov je v središču lizbonske strategije: ker je razlika med ženskami in moškimi v samostojnih dejavnostih velika, je odprava razlik med ženskami in moškimi na področju podjetništva ključna za dosego cilja EU v zvezi s stopnjo zaposlenosti žensk.

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

Posvetovanje

Pri pripravi te pobude si je Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti prizadeval posvetovati se z vsemi zainteresiranimi stranmi, ki bi jih to lahko zanimalo, tistimi, na katere bi ta pobuda lahko vplivala, in tistimi, ki bi bile vključene v njeno izvajanje.

Komisija se je posvetovala z evropskimi socialnimi partnerji, drugimi zainteresiranimi stranmi, državami članicami in Svetovalnim odborom za enake možnosti žensk in moških.

Organizacije, s katerimi so potekala posvetovanja, so izrazile različna mnenja o reviziji te direktive. Sindikati in kmetijske organizacije podpirajo spremembo Direktive in izboljšanje enakosti spolov za samozaposlene delavce in zakonce, ki jim pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti. Organizacija, ki zastopa kmetijske organizacije, podpira enake pravice za enako obvezo za vse partnerje na kmetijah. Po drugi strani so organizacije, ki zastopajo mala in srednja podjetja ter sektorske delodajalce, izrazile skrb glede morebitnih stroškov zaradi katerih koli sprememb in nasprotovale vsem spremembam, ki bi povečale prispevke za socialno varnost.

Svetovalni odbor za enake možnosti žensk in moških (ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, evropskih socialnih partnerjev in nevladnih organizacij), s katerim so bila prav tako opravljena posvetovanja, meni, da je treba Direktivo spremeniti in zakoncem, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, dodeliti jasen poklicni status, vključen v sisteme socialne zaščite, in samozaposlenim delavcem ter zakoncem, ki jim pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, zagotoviti plačan porodniški/očetovski dopust.

Evropski ženski lobi podpira mnenje Svetovalnega odbora za enake možnosti. Konfederacija organizacij družin v Evropski uniji (COFACE) zavzeto podpira revizijo Direktive 86/613/EGS, da bi samozaposlene ženske dobile dovolj dolg porodniški dopust, ki bi zagotavljal ustrezen potek običajne nosečnosti in fizično okrevanje matere po normalnem rojstvu otroka, ter da bi države članice obvezali, da priznajo prispevek zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, k družinski dejavnosti in da jim zagotovijo enako stopnjo socialne zaščite kot samozaposlenim delavcem.

Tudi stališča držav članic so vse prej kot soglasna, pri čemer nekatere zahtevajo izboljšanje pravnega okvira EU, druge pa trdijo, da ne vidijo potrebe po pregledu nacionalne zakonodaje v zvezi z vprašanji, ki jih zajemata Direktiva ali pravni okvir EU.

Komisija je čim bolj upoštevala stališča, izražena med posvetovanjem, ter omejila svoje vključevanje na to, kar je nujno potrebno za izvajanje načela enakega obravnavanja, in skrbno ocenila stroške in koristi različnih politik.

Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj

Zaradi potrebe po reviziji Direktive 86/613/EGS je Komisija pozvala Mrežo neodvisnih pravnih strokovnjakov za uporabo prava Skupnosti o enakem obravnavanju moških in žensk, naj pripravi poročilo o izvajanju Direktive, njenih pravnih vrzelih in slabostih ter načinih za njeno izboljšanje.[9]

Naročena je bila študija[10], da bi dobili pregled položaja v državah članicah in oceno stroškov ter koristi različnih možnih politik.

Veliko so se uporabljale tudi druge študije, zlasti Dobre prakse o socialni zaščiti novih podjetnikov in zakoncev, ki jim pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, ter vpliv na ustanavljanje podjetij [11].

Ocena učinka

Poročilo o oceni učinka je ugotavljalo, ali bi bila revizija Direktive 86/613/EGS koristen glede na njene cilje, ki so predvsem izboljšanje uporabe načela enakega obravnavanja žensk in moških ter večja udeležba žensk v samostojnih dejavnostih.

Opredeljene so bile tri glavne možne politike: brez ukrepanja na ravni EU, nezavezujoči ukrepi in sprememba Direktive 86/613/EGS.

Poročilo je nato obravnavalo učinek teh treh možnosti. V ta namen je bila možnost spremembe Direktive razdeljena v štiri nadaljnje možne politike (ki se med seboj ne izključujejo):

- izboljšanje zaščite ob materinstvu;

- zagotavljanje dopusta za nego družinskih članov;

- priznavanje prispevka zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti;

- dodelitev pristojnosti na tem področju nacionalnim organom za enakost.

Po analizi učinka vseh teh možnosti je bilo v poročilu ugotovljeno, da neukrepanje na ravni EU ne bi izpolnilo nobenih ciljev. Ugotovljeno je bilo še, da je treba ohraniti in razvijati nezavezujoče ukrepe, vendar ti ne nadomeščajo spremembe direktive. Sprememba direktive se je zdela edina možnost, ki bi lahko izpolnila cilje.

Glede stroškov poročilo o oceni učinka ugotavlja, da bi bili stroški za zagotovitev porodniškega dopusta za samozaposlene ženske za 8 držav članic, ki tega dopusta še ne zagotavljajo, nizki. Izvajanje te možnosti bi bilo lahko nevtralno za socialno zaščito, če bi zanjo v celoti plačevali sami samozaposleni delavci. V tem primeru bi ostalo največje zvišanje prispevkov za sisteme socialne zaščite majhno (od 0,05 % v Litvi do 1,7 5% v Bolgariji). V praksi se socialna zaščita financira iz različnih virov (prispevki samozaposlenih delavcev in obdavčitve, zato bi se stroški porazdelili med države članice in samozaposlene delavce.

Finančne vplive ukrepa je mogoče zmanjšati tudi tako, da se samozaposlenim ženskam prepusti izbira, ali bodo (ali ne) izkoristile porodniški dopust.

Pri možnosti, po kateri se zakoncem, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, zagotovi enaka raven zaščite kot samozaposlenim delavcem, bi lahko bili stroški za sisteme socialne varnosti nevtralni vsaj v dveh primerih: če se v celoti preložijo na samozaposlene delavce s sorazmernim povišanjem njihovih prispevkov ali če se države članice odločijo uvesti porazdelitev dajatev in prispevkov v okviru družinskega podjetja, ki bi odražala odstotkovni vložek samozaposlenega delavca in zakonca, ki mu pomaga pri izvajanju njegove dejavnosti, v družinsko podjetje. Glede na stroške in prispevke bi bil v tem primeru ukrep lahko nevtralen za sistem socialnega varstva.

Na vsak način pa se finančne posledice ukrepa lahko zmanjšajo tudi tako, da se odločitev o vključitvi (ali ne) v sistem socialnega varstva, ki se uporablja za samozaposlene delavce, prepusti zakoncem, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti.

V poročilu je bilo ugotovljeno, da je možnost, ki najbolj izpolnjuje cilje, predlog Direktive o spremembi Direktive 86/613/EGS. Ob upoštevanju stroškov, ki bi jih imele posamezne možnosti za države članice in samozaposlene delavce, prednostni pristop vključuje:

- zagotavljanje možnosti porodniškega dopusta za samozaposlene ženske;

- priznavanje prispevka zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, k družinski dejavnosti, tako da se jim zagotovi možnost socialne zaščite, enakovredne socialni zaščiti njihovih samozaposlenih partnerjev, in

- dodelitev pristojnosti za primere diskriminacije nacionalnim organom za enakost.

3. PRAVNI VIDIK

Pravna podlaga

V izvirni Rimski pogodbi se člen 119 ES ni uporabljal za samozaposlene delavce. Položaj se je spremenil, ko je začela veljati Amsterdamska pogodba. Nov odstavek 3 člena 141 ES se zdaj uporablja za „zaposlovanje in poklic“ in zato vključuje samozaposlene delavce.

Zaradi te omejitve področja uporabe člena 119 Rimske pogodbe je bila Direktiva 86/613/EGS sprejeta na podlagi členov 100 in 235, dveh „preostalih“ pravnih podlag, ki Svetu omogočata sprejemanje direktiv za približevanje tistih zakonov in drugih predpisov držav članic, ki neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje skupnega trga, ali ko se pokaže, da je ukrepanje Skupnosti nujno za dosego enega izmed ciljev Skupnosti in Pogodba ni zagotovila potrebnih pooblastil.

Vendar pa sedanji predlog lahko temelji na posebni pravni podlagi, tj. členu 141 ES.

Subsidiarnost in sorazmernost

Člen 2 Pogodbe ES določa, da je spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami del nalog Evropske skupnosti.

Majhna samozaposlenost žensk je stvar neenakosti spolov: ženske so v neenakopravnem položaju z moškimi zaradi družinskih obveznosti, za katere se zdi, da negativno vplivajo na udeležbo žensk v podjetništvu v primerjavi z moškimi.

Kar se tiče zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, njihova nevključenost v sistem socialne varnosti in nepriznavanje njihovega prispevka k družinski dejavnosti dajeta nekaterim podjetjem nepošteno konkurenčno prednost, zato bi ta pobuda zagotovila enake pogoje po vsej Evropi.

EU je že sprejela Direktivo 86/613/EGS, ki vključuje zadeve, obravnavane v tem predlogu. Pravni instrument EU je edini način za zagotavljanje enakih pogojev v Evropi. Zelo različne nacionalne zakonodaje, zlasti glede statusa zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, bi lahko pripeljale do nepoštene konkurenčne prednosti podjetij, v katerih je zaščita manjša ali je ni.

Ta predlog ne presega tega, kar je nujno za zagotovitev doseganja cilja pobude.

Predlagana direktiva je instrument minimalnih standardov in bi določila osnovne minimalne standarde ter državam članicam, ki želijo storiti več, to tudi omogočila. Predvsem Direktiva ne bo zahtevala, da se vsem zakoncem, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, zagotovi enaka socialna zaščita kot samozaposlenim delavcem, ampak da lahko na lastno zahtevo uživajo vsaj enako raven zaščite kot samozaposleni delavci. Države članice ostajajo pristojne za določanje ravni prispevkov in vse režime prejemkov in plačil pod pogojem, da so izpolnjene minimalne zahteve iz te direktive.

Ta predlog zato spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, saj je sprejet na ustrezni ravni in ne presega tega, kar je na ravni EU nujno za doseganje ciljev, določenih za pobudo.

Izbira instrumenta

Ker je cilj nadomestitev obstoječe direktive, je direktiva najustreznejši pravni akt, da se to uresniči.

Poleg tega je direktiva vsekakor najustreznejši instrument, ki zagotavlja skladno najmanjšo raven zaščite v vseh državah članicah, pri čemer vsaki državi članici omogoča, da sprejme odločitev o najboljšem načinu izvajanja predpisov.

Korelacijska tabela

Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb za prenos te direktive ter korelacijsko tabelo med temi določbami in to direktivo.

Evropski gospodarski prostor

To besedilo velja za Evropski gospodarski prostor, Direktiva pa se bo uporabljala v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora, ki niso članice EU, na podlagi sklepa Skupnega odbora za EGP.

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog nima posledic za proračun Skupnosti.

5. PODROBNA OBRAZLOžITEV POSAMEZNIH DOLOčB

Člen 1:

Člen 1(1) je enak členu 1 Direktive 86/613/EGS. V njem je določen namen Direktive, tj. uveljavitev načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojne dejavnosti. Direktiva zajema samo tiste vidike, ki jih še ne vključujejo direktivi 2006/54/ES in 79/7/EGS.

Člen 1(2) določa osebno področje uporabe Direktive. To je enako kot v členu 2 Direktive 86/613/EGS: zajema samozaposlene delavce in zakonce, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti.

Iz člena 1(3) je razvidno, da ta direktiva ne zajema zadev iz Direktive 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi. Zlasti člen 5 Direktive 2004/113/ES se še naprej uporablja za pogodbe za zavarovalne in z njimi povezane finančne storitve.

Člen 2:

Člen 2 prerazporeja vse opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v Direktivi. Opredelitvi „samozaposlenih delavcev“ in „zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti“ sta vzeti iz člena 2 Direktive 86/613/EGS. Spremenjena je opredelitev „zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti“: dodane so besede „ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti“ in „ali življenjski partnerji“. Cilj spremembe je vključiti vse osebe, ki jih nacionalna zakonodaja priznava kot „življenjske partnerje“ in ki redno sodelujejo v dejavnostih družinskega podjetja, ne glede na zakonski stan. Za preprečevanje dvoumnosti se „partner“ nadomesti s „poslovni partner“.

Opredelitve pojmov „neposredna diskriminacija“, „posredna diskriminacija“, „nadlegovanje“ in „spolno nadlegovanje“ izhajajo iz prava Skupnosti in se nikakor ne oddaljujejo od predhodno dogovorjenih pristopov. Pojmi neposredne in posredne diskriminacije ter nadlegovanja na podlagi spola in spolnega nadlegovanja so smiselno enaki pojmom iz direktiv 2000/43/ES, 2000/78/ES, 2002/73/ES, 2004/113/ES in 2006/54/ES.

Nadlegovanje na podlagi spola in spolno nadlegovanje se ne dogajata samo na delovnem mestu, temveč tudi na drugih področjih posameznikovega življenja, vključno v samostojnih dejavnostih. Kot v direktivah 76/207/EGS in 2006/54/ES sta pojma opredeljena ločeno, saj sta različna pojava. Nadlegovanje na podlagi spola je neugodno obravnavanje osebe, povezano z njenim spolom, čeprav ne nujno spolne narave. Spolno nadlegovanje je neželeno fizično, besedno ali nebesedno vedenje spolne narave.

Člen 3:

Člen 3(1) določa pomen načela enakega obravnavanja za namene te direktive. Je v duhu členov 3 in 4 Direktive 86/613/EGS. Ta določba prepoveduje kakršno koli neposredno ali posredno diskriminacijo v zvezi z ustanavljanjem, opremljanjem ali razširjanjem podjetja ali vzpostavljanjem katere koli druge oblike samostojne dejavnosti.

Člen 3(2) pojasnjuje, da se obe obliki nadlegovanja štejeta za diskriminacijo na podlagi spola, in sta zato prepovedani.

Člen 3(3) navaja, da se navodilo, ki napeljuje k diskriminaciji, kot tako šteje za diskriminacijo. Podobna določba je že v direktivah 2000/43/ES in 2000/78/ES na podlagi člena 13 ES ter v Direktivi 2006/54/ES, ki temelji na členu 141(3) ES in izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnimi razmerami.

Člen 4:

Ta določba se nanaša na pozitivne ukrepe. Na podlagi modela obstoječih direktiv, zlasti Direktive 2004/113/ES, potrjuje, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo posebne ukrepe za izravnavo nekaterih neugodnosti, ki so jim izpostavljeni posamezniki obeh spolov na področju, ki ga zajema ta direktiva. Za take ukrepe je treba dokazati, da so potrebni, osredotočeni morajo biti na premagovanje posebnih neugodnosti in biti časovno omejeni, pri čemer ne veljajo dlje, kot je potrebno za reševanje opredeljene težave. Na primer, ženske so tradicionalno imele večje težave od moških pri ustanavljanju podjetij zaradi vrste dejavnikov, vključno z zbiranjem tveganega kapitala in pridobivanjem podpore za razvoj poslovnih zamisli. Čeprav bo uporaba načela enakega obravnavanja verjetno pripomogla k izboljšanju tega stanja, sama najbrž ne bo zadostovala za premagovanje neugodnosti, s katerimi se srečujejo ženske na tem področju. Komisija meni, da ta direktiva ne sme preprečiti možnosti uvedbe ukrepov za premostitev razlik med spoloma v zvezi s podjetništvom v državah članicah, zato je treba državam članicam dovoliti tako odstopanje od načela enakega obravnavanja. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti glede pozitivnih ukrepov ti ukrepi seveda ne smejo povzročiti samodejnega in brezpogojnega dajanja prednosti ženskam, kadar moški in ženske izpolnjujejo ustrezne pogoje.

Člen 5:

Člen 5 je podoben členu 5 Direktive 86/613/EGS. Najpomembnejša sprememba so dodane besede „ali življenjskima partnerjema“ za pojasnitev, da vključuje osebe, ki jih nacionalna zakonodaja priznava kot „življenjske partnerje“ samozaposlenih delavcev, in to ne glede na zakonski stan.

Člen 6:

Člen 6 je podoben členu 6 Direktive 86/613/EGS. Nova določba pa navaja, da morajo zakonci, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, na lastno zahtevo uživati vsaj enako raven zaščite kot samozaposleni delavci. Ne določa, da morajo biti samozaposleni delavci vključeni v poseben sistem socialne varnosti. Preprosto določa obveznost, da morajo imeti zakonci, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, možnost za uživanje enake socialne zaščite kot samozaposleni delavci, če se tako odločijo. V skladu s tem členom odločitev o tem, ali se bodo vključili v sistem ali ne, sprejmejo zakonci, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, od držav članic pa se zahteva samo, da jim to odločitev omogočijo. Države članice ostajajo pristojne za določanje ravni prispevkov in vse režime prejemkov in plačil pod pogojem, da so izpolnjene minimalne zahteve iz te direktive.

Člen 7:

Člen 7 precej spreminja vsebino člena 8 Direktive 86/613/EGS. V skladu s prvotnim členom morajo države članice proučiti, ali in pod kakšnimi pogoji imajo samozaposlene delavke in žene samozaposlenih delavcev med prekinitvijo svoje poklicne dejavnosti zaradi nosečnosti ali materinstva dostop do začasnega nadomeščanja in pravico do denarnih nadomestil v okviru sistema socialne varnosti ali katerega koli drugega javnega sistema socialne zaščite.

Člen 7(1) določa, da bi morale biti samozaposlene delavke in zakonske partnerke, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, na lastno zahtevo upravičene do porodniškega dopusta, kot določa Direktiva 92/85/EGS.

V skladu s členom 7(2) in (3) je treba ta porodniški dopust plačati na ravni, ki je vsaj enaka plačilu, prejetemu v primeru bolezni, v skladu s kakršno koli zgornjo mejo, ki jo določa nacionalna zakonodaja. Če posameznik ni upravičen do boleznine, bi moralo biti plačilo enako kateremu koli ustreznemu nadomestilu, določenem na nacionalni ravni.

Za upoštevanje posebnosti samostojnih dejavnosti daje člen 7(4) samozaposlenim delavkam možnost, kolikor je mogoče, da izberejo začasno nadomeščanje namesto finančnega nadomestila. To bi samozaposlenim delavkam omogočilo izkoriščanje porodniškega dopusta in opravljanje poslovne dejavnosti z začasnim nadomeščanjem.

Člen 8:

Člen 8 se nanaša na pravno varstvo, ki omogoča izvrševanje obveznosti po tej direktivi. Osebam, ki menijo, da so bile izpostavljene diskriminaciji, zagotavlja zlasti možnost obravnave njihovih pritožb v upravnem in/ali sodnem postopku za uveljavitev njihove pravice do enakega obravnavanja.

Pravica do pravnega varstva je dodatno okrepljena tako, da se organizacijam daje možnost uveljavljati te pravice v imenu žrtve.

Člen 9:

Člen 9 obravnava odškodnino in povračilo. Države članice morajo zagotoviti, da je v nacionalni zakonodaji določba za dejansko in učinkovito odškodnino ali povračilo kot v primeru obstoječih direktiv, ki temeljijo na členih 13 in 141 ES.

Člen 10:

Člen 10 od držav članic zahteva, naj imenujejo nacionalne organe za spodbujanje enakega obravnavanja na področjih, ki jih zajema Direktiva. Povzema podobne določbe direktiv 2000/43/ES, 2002/73/ES, 2004/113/ES in 2006/54/ES.

Zagotavlja okvir za nacionalne organe, ki bodo pri spodbujanju načela enakega obravnavanja delovali neodvisno. Države članice lahko odločijo, da so taki organi isti kot tisti, ki so predvideni v Direktivi Sveta 2002/73/ES – zdaj 2006/54/ES – za trg dela in/ali v Direktivi Sveta 2004/113/ES za dostop do blaga in storitev. Države članice lahko predvidijo njihovo oblikovanje na regionalni ali lokalni ravni, če taka ureditev vključuje njihovo celotno ozemlje.

Predlog direktive določa več zahtev za te organe v državah članicah v skladu z določbami zgoraj navedenih direktiv.

Člen 11:

Člen 11 je standardna določba o potrebi po preglednosti in zagotavljanju, da so zadevne osebe opozorjene na predpise s področja, ki ga zajema ta direktiva.

Člen 12:

Ta določba je standardna klavzula, ki določa, da prenos direktive v nacionalno zakonodajo ne more biti vzrok za znižanje ravni zaščite, ki jo nacionalna zakonodaja že zagotavlja za osebe in zadeve, zajete v Direktivi.

Člen 13:

Ta določba opredeljuje postopke za spremljanje in poročanje o izvajanju načela enakega obravnavanja. V skladu s postopki poročanja morajo države članice poročati Komisiji [šest let po sprejetju], ta pa mora leto pozneje poročati Evropskemu parlamentu in Svetu.

Učinek direktive bo tako skrbno ocenjen in bo mogoče pravočasno predlagati vse potrebne spremembe pravnega okvira.

Člen 14:

Ta določba opredeljuje postopke za izvajanje direktive. Komisija predlaga, da naj bi imele države članice praviloma dve leti za prenos direktive v nacionalno zakonodajo in dodatni [dve] leti za uskladitev s členom 6, ki obravnava zakonce, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti.

Ta člen v skladu z nedavno dogovorjeno prakso zahteva, da morajo države članice Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb za prenos te direktive skupaj s korelacijsko tabelo med temi določbami in to direktivo.

Člen 15:

Ta določba razveljavlja Direktivo 86/613/EGS od datuma, ki ga člen 13 določa kot datum, od katerega države članice izvajajo Direktivo.

2008/0192 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive 86/613/EGS

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 141(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[12],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[13],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[14],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 86/613/EGS z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom[15] v državah članicah zagotavlja uporabo načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost ali prispevajo k izvajanju take dejavnosti. V zvezi s samozaposlenimi delavci in zakonci, ki jim pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, Direktiva 86/613/EGS ni bila preveč učinkovita, področje njene uporabe pa je treba znova preučiti, saj se diskriminacija na podlagi spola in nadlegovanje pojavljata tudi na drugih področjih poleg zaposlitev z redno plačo. Zaradi jasnosti je treba Direktivo 86/613/EGS nadomestiti s to direktivo.

(2) V Načrtu za enakost med ženskami in moškimi [16] je Komisija napovedala, da bo za izboljšanje urejanja enakosti spolov pregledala zakonodajo EU o enakosti spolov, ki ni vključena v prenovitve za leto 2005, z namenom dopolnitve, posodobitve in prenovitve, kjer bo to potrebno. Direktiva 86/613/EGS ni bila vključena v prenovitev.

(3) V sklepih Sveta „Uravnotežene vloge žensk in moških za delovna mesta, rast in socialno kohezijo“[17] je Svet Komisijo pozval, naj preuči potrebo po reviziji Direktive Sveta 86/613/EGS za zagotavljanje pravic, povezanih z materinstvom in očetovstvom samozaposlenih delavcev in njihovih zakoncev, ki jim pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, če je to potrebno.

(4) Evropski parlament je Komisijo dosledno pozival, naj pregleda Direktivo 86/613/EGS, zlasti zaradi izboljšanja položaja zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, v kmetijstvu.

(5) Komisija je v Sporočilu „ Prenovljena socialna agenda: Priložnosti, dostop in solidarnost v Evropi 21. stoletja “[18] potrdila potrebo po sprejetju ukrepov v zvezi z razlikami med spoloma v podjetništvu in izboljšanju usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja.

(6) Obstaja že več pravnih instrumentov za izvajanje načela enakega obravnavanja, ki urejajo samostojne dejavnosti, zlasti Direktiva Sveta 79/7/EGS o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti[19] in Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (prenovitev)[20]. Ta direktiva se zato ne sme uporabljati za področja, ki jih že vključujejo druge direktive.

(7) Direktivo je treba uporabljati za samozaposlene delavce in zakonce, ki jim pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, saj oboji sodelujejo v dejavnostih podjetja.

(8) Direktiva se ne uporablja za zadeve, vključene v druge direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk, zlasti Direktivo 2004/113/ES. Zlasti člen 5 Direktive 2004/113/ES o zavarovalnih in z njimi povezanih finančnih storitvah se uporablja še naprej.

(9) Za preprečevanje diskriminacije na podlagi spola je treba Direktivo uporabljati za neposredno in posredno diskriminacijo. Nadlegovanje in spolno nadlegovanje je treba šteti za diskriminacijo in ju zato prepovedati.

(10) Države članice lahko na podlagi člena 141(4) Pogodbe ohranijo ali sprejmejo ukrepe o posebnih ugodnostih, s katerimi se nezadostno zastopanemu spolu olajša opravljanje samostojne dejavnosti ali preprečijo ali izravnajo prikrajšanosti v poklicni karieri. Ukrepov za dosego dejanske enakosti se načeloma ne sme obravnavati, kot da kršijo pravno načelo enakega obravnavanja žensk in moških.

(11) Na področju samozaposlovanja uporaba načela enakega obravnavanja pomeni, da ne sme biti diskriminacije v zvezi z ustanavljanjem, opremljanjem ali razširjanjem podjetja ali katere koli druge oblike samostojne dejavnosti.

(12) Zagotoviti je treba, da ni diskriminacije na podlagi zakonskega stanu ali družinskega statusa v zvezi s pogoji za ustanovitev družbe med zakoncema ali življenjskima partnerjema, če nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo.

(13) Zaradi svojega prispevka k družinskemu podjetju morajo biti zakonci, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, na lastno zahtevo upravičeni do vsaj enake ravni zaščite pod enakimi pogoji kot samozaposleni delavci, zlasti glede prispevkov. Od držav članic je treba zahtevati, da sprejmejo potrebne ukrepe, ki omogočajo to možnost. Vsekakor je raven zaščite samozaposlenih delavcev in zakoncev, ki jim pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, lahko sorazmerna s stopnjo udeležbe v dejavnostih družinskega podjetja.

(14) Ekonomska in fizična ranljivost nosečih samozaposlenih delavk in zakonskih partnerk, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, zahteva, da jim je treba zagotoviti pravico do porodniškega dopusta, od katerega ga je treba del šteti za obveznega. Države članice ostajajo pristojne za določanje ravni prispevkov in vse režime prejemkov in plačil pod pogojem, da so izpolnjene minimalne zahteve iz te direktive. Treba je upoštevati poseben položaj samozaposlenih delavcev in zakoncev, ki jim pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, in jim omogočiti, da sami sprejmejo končno odločitev o tem, ali bodo izkoristili porodniški dopust ali ne.

(15) Zaradi upoštevanja posebnosti samostojnih dejavnosti je treba zagotoviti, da lahko samozaposlene delavke in zakonske partnerke, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, izbirajo med finančnim nadomestilom in začasnim nadomeščanjem med porodniškim dopustom, kolikor je to mogoče.

(16) Krepitev učinkovitosti in uspešnosti sistemov socialnega varstva, zlasti z boljšimi spodbudami, boljšim upravljanjem, ocenjevanjem in prednostno obravnavo programov porabe, je postala ključna za zagotavljanje dolgoročne finančne trajnosti evropskih socialnih modelov. Pri načrtovanju ukrepov, potrebnih za izvajanje te direktive, morajo države članice posebno pozornost posvetiti izboljšanju ter zagotavljanju kakovosti in dolgoročne trajnosti svojih sistemov socialne zaščite.

(17) Osebe, ki so bile izpostavljene diskriminaciji na podlagi spola, morajo imeti na voljo ustrezna pravna sredstva. Za zagotovitev učinkovitejšega pravnega varstva je treba združenjem, organizacijam in drugim pravnim osebam dati pooblastila za sodelovanje v postopkih, kot to določijo države članice, v imenu ali v podporo žrtve, brez poseganja v nacionalna postopkovna pravila v zvezi z zastopanjem in obrambo pred sodišči.

(18) Zaščito pred diskriminacijo na podlagi spola je treba okrepiti tako, da bi bili v vsaki državi članici organi, pristojni za analizo s tem povezanih težav, za preučitev mogočih rešitev in zagotovitev dejanske pomoči žrtvam. Organ ali organi so lahko isti kot organi, ki so na nacionalni ravni pristojni za varovanje človekovih pravic ali zaščito pravic posameznikov ali izvajanje načela enakega obravnavanja. Pri izvrševanju svojih pooblastil in izpolnjevanju odgovornosti po tej direktivi morajo ti organi delovati na način, ki je skladen s pariškimi načeli Združenih narodov v zvezi s statusom in delovanjem nacionalnih ustanov za varstvo in spodbujanje človekovih pravic.

(19) Ker ciljev ukrepa, ki ga je treba sprejeti, in sicer zagotoviti skupno visoko raven zaščite pred diskriminacijo v vseh državah članicah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same in jih je lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, potrebnega za dosego navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Predmet in področje uporabe

1. Ta direktiva določa okvir za uveljavitev načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost ali prispevajo k izvajanju take dejavnosti v državah članicah, v zvezi s tistimi vidiki, ki jih ne urejajo direktivi 2006/54/ES in 79/7/EGS.

2. Direktiva zajema samozaposlene delavce in zakonce, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti.

3. Izvajanje načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbe z njimi še naprej zajema Direktiva 2004/113/ES.

Člen 2 Opredelitve pojmov

1. V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „samozaposleni delavci“: vse osebe, ki zase opravljajo pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja, vključno s kmeti in osebami v svobodnem poklicu;

(b) „zakonci, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti“: zakonci ali življenjski partnerji samozaposlenih delavcev, če jih priznava nacionalna zakonodaja, ki niso zaposleni delavci ali poslovni partnerji, kadar v skladu s pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja, običajno sodelujejo v dejavnostih samozaposlenega delavca in opravljajo enake ali pomožne naloge;

(c) „neposredna diskriminacija“: kadar je, je bila ali bi bila neka oseba obravnavana manj ugodno na podlagi spola kot neka druga oseba v primerljivi situaciji;

(d) „posredna diskriminacija“: kadar je zaradi navidezno nevtralne določbe, merila ali prakse oseba nekega spola v posebej neugodnem položaju v primerjavi z osebami drugega spola, razen če ta določba, merilo ali praksa objektivno ne temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna;

(e) „nadlegovanje“: kadar ima neželeno vedenje, povezano s spolom neke osebe, učinek ali namen prizadeti dostojanstvo te osebe in ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje;

(f) „spolno nadlegovanje“: kadar ima neželeno besedno, nebesedno ali fizično vedenje spolne narave učinek ali namen prizadeti dostojanstvo neke osebe in zlasti ustvariti zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Člen 3 Načelo enakega obravnavanja

1. Načelo enakega obravnavanja pomeni, da ne sme biti diskriminacije na podlagi spola, neposredne ali posredne, zlasti glede na zakonski ali družinski status, predvsem v zvezi z ustanavljanjem, opremljanjem ali razširjanjem podjetja ali ustanovitve ali širjenja katere koli oblike samostojne dejavnosti.

2. Nadlegovanje in spolno nadlegovanje se štejeta za diskriminacijo na podlagi spola in sta zato prepovedana. Če neka oseba takšno vedenje zavrne ali se mu podredi, to ne sme biti podlaga za odločitev, ki bi vplivala na to osebo.

3. Navodila, ki napeljujejo k diskriminaciji posameznikov zaradi spola, se štejejo za diskriminacijo.

Člen 4 Pozitivni ukrepi

Da bi zagotovili dejansko popolno enakost moških in žensk, načelo enakega obravnavanja nobeni državi članici ne preprečuje ohraniti ali sprejeti posebne ukrepe za preprečevanje ali izravnavo prikrajšanosti, povezanih s spolom.

Člen 5 Ustanovitev podjetja

Brez poseganja v posebne pogoje za dostop do nekaterih dejavnosti, ki se enako nanašajo na oba spola, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da pogoji za ustanovitev družbe med zakoncema ali življenjskima partnerjema, če nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, niso bolj omejevalni kot pogoji za ustanovitev družbe z drugimi osebami.

Člen 6 Socialna zaščita za zakonce, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotovijo, da zakonci, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, na lastno zahtevo uživajo vsaj enako raven zaščite kot samozaposleni delavci in pod enakimi pogoji kot samozaposleni delavci.

Člen 7 Porodniški dopust

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da so lahko samozaposlene delavke in zakonske partnerke, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, na lastno zahtevo upravičene do enakega porodniškega dopusta, kot določa Direktiva 92/85/EGS.

2. Da se osebam iz odstavka 1 zagotovi možnost uresničevanja njihovih pravic, kot so priznane v tem členu, države članice sprejmejo ukrepe, ki zagotavljajo prejemanje ustreznega nadomestila med porodniškim dopustom.

3. Nadomestilo iz odstavka 2 se šteje za ustrezno, če zagotavlja dohodek, ki je vsaj enak tistemu, ki bi ga zadevna oseba prejela v primeru prekinitve svojih dejavnosti zaradi razlogov, ki so povezani z njenim zdravstvenim stanjem, ali, če to ni mogoče, kakršnemu koli nadomestilu, določenemu z nacionalno zakonodajo, v skladu s kakršno koli zgornjo mejo, ki je določena z nacionalno zakonodajo.

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da imajo samozaposlene delavke in zakonske partnerke, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti, čim boljši dostop do služb, ki ponujajo začasno nadomeščanje, ali nacionalnih socialnih služb kot nadomestne možnosti za nadomestilo iz odstavka 2.

Člen 8 Pravno varstvo

1. Države članice zagotovijo, da so vsem osebam, ki menijo, da jim je bila storjena škoda ali krivica, ker ni bilo uporabljeno načelo enakega obravnavanja, na voljo sodni ali upravni postopki, vključno s poravnalnimi postopki, kadar države članice menijo, da je ustrezno, tudi ko se je razmerje, v katerem je domnevno prišlo do diskriminiranja, že končalo.

2. Države članice zagotovijo, da lahko združenja, organizacije in druge pravne osebe, ki imajo v skladu z merili, določenimi z nacionalno zakonodajo, legitimen interes za zagotavljanje upoštevanja določb te direktive, če se tožeča stranka s tem strinja, sodelujejo v njenem imenu ali njej v podporo v katerem koli sodnem ali upravnem postopku, predvidenem za izvršitev obveznosti iz te direktive.

3. Odstavka 1 in 2 ne vplivata na nacionalne predpise o rokih za začetek postopka v zvezi z načelom enakega obravnavanja.

Člen 9 Odškodnina ali povračilo

Države članice uvedejo v svoj nacionalni pravni sistem ukrepe, potrebne za zagotovitev dejanske in učinkovite odškodnine ali povračila, kot to določijo države članice, za izgubo ali škodo, ki jo je oseba utrpela zaradi diskriminacije v smislu te direktive, pri čemer sta taka odškodnina ali povračilo odvračilna in sorazmerna z nastalo škodo. Taka odškodnina ali povračilo ne smeta biti omejena z vnaprej določeno zgornjo mejo.

Člen 10 Organi za enakost

1. Države članice sprejmejo potrebne določbe in imenujejo enega ali več organov, ki skrbijo za spodbujanje, analiziranje, spremljanje in podpiranje enakega obravnavanja vseh oseb brez diskriminacije zaradi spola. Ti organi so lahko del agencij, ki so na nacionalni ravni odgovorne za varstvo človekovih pravic ali varovanje pravic posameznikov ali izvajanje načela enakega obravnavanja.

2. Države članice zagotovijo, da naloge organov iz odstavka 1 vključujejo:

(a) zagotavljanje neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije pri njihovih pritožbah zaradi diskriminacije, brez poseganja v pravice žrtev in združenj, organizacij ali drugih pravnih oseb iz člena 8(2);

(b) opravljanje neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo;

(c) objavljanje neodvisnih poročil in dajanje priporočil o vseh vprašanjih v zvezi s tako diskriminacijo.

Člen 11 Razširjanje informacij

Države članice zagotovijo, da se z ukrepi, sprejetimi v skladu s to direktivo, in z veljavnimi predpisi seznanijo vse zadevne osebe na njihovem ozemlju.

Člen 12 Raven zaščite

Izvajanje te direktive v nobenem primeru ne sme biti vzrok za znižanje ravni zaščite pred diskriminacijo, ki jo države članice že zagotavljajo na področjih, zajetih v tej direktivi.

Člen 13 Poročila

1. Države članice do [6 let po sprejetju] sporočijo Komisiji vse informacije, ki so na voljo glede uporabe te direktive.

Komisija pripravi zbirno poročilo, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje [7 let po sprejetju]. Po potrebi se temu poročilu priložijo predlogi za spremembo te direktive.

2. V poročilu Komisije se upošteva stališča zainteresiranih strani.

Člen 14 Izvajanje

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [2 leti]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Zaradi upoštevanja posebnih pogojev imajo države članice po potrebi lahko dodatno [dveletno] obdobje, potrebno za uskladitev s členom 6.

3. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15 Razveljavitev

Z učinkom od [rok za začetek izvajanja] preneha veljati Direktiva 86/613/EGS.

Člen 16 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 17 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] Direktiva Sveta 86/613/EGS z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom (UL L 359, 19.12.1986, str. 56).

[2] Poročilo Komisije o izvajanju Direktive Sveta z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom. COM(94) 163.

[3] Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Načrt za enakost med ženskami in moškimi. COM(2006) 92.

[4] 4. decembra 2007 (dokument SOC 385).

[5] Glej zadnje poročilo, ki ga je sprejel Evropski parlament 12. marca 2008 o položaju žensk na podeželskih območjih EU (2007/2117(INI), poročevalka Christa Klass, A6-0031/2008.

[6] COM(2008) 394.

[7] COM(2008) 412.

[8] Poročilo Komisije o izvajanju Direktive Sveta z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom. COM(94) 163.

[9] Študija je na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/employment_social/gender_equality/legislation/report_draft2.pdf.

[10] Še ni na voljo na spletu.

[11] Ta študija je na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/enterprise/entrepreneurship/craft/craft-studies/documents/social_protection_final_report_en.pdf.

[12] UL C , str. .

[13] UL C , str. .

[14] UL C , str. .

[15] UL L 359, 19.12.1986, str. 56.

[16] COM(2006) 92.

[17] 4. december 2007 (dokument SOC 385).

[18] COM(2008) 412.

[19] UL L 6, 10.1.1979, str. 24.

[20] UL L 204, 26.7.2006, str. 23.