52008PC0614

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 8.10.2008

COM(2008) 614 konč.

2008/0196 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pravicah potrošnikov

{SEC(2008) 2544}{SEC(2008) 2545}{SEC(2008) 2547}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi za predlog in njegovi cilji Predlog je rezultat pregleda pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov, ki zajema številne direktive o varstvu potrošnikov. Pregled se je začel leta 2004, njegova cilja pa sta bila poenostaviti in dopolniti obstoječi zakonodajni okvir. Vseobsegajoči cilj pregleda je doseči dejanski notranji trg za poslovanje od podjetij do potrošnikov, na katerem bi vladalo pravo ravnovesje med visoko ravnjo varstva potrošnikov in konkurenčnostjo podjetij, obenem pa bi bilo zagotovljeno spoštovanje načela subsidiarnosti. Direktive, ki so v postopku pregleda, vsebujejo klavzule o minimalnem usklajevanju, kar pomeni, da države članice lahko ohranijo ali sprejmejo strožja pravila o varstvu potrošnikov. Uporaba te možnosti je med državami članicami zelo razširjena. Rezultat je razdrobljen zakonodajni okvir po vsej Skupnosti, ki zahteva znatne stroške zaradi usklajevanja za podjetja, ki se želijo ukvarjati s čezmejno trgovino. Kolizijska pravila, kot so tista, vključena v Uredbo o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja („Rim I“), te težave ne obravnavajo. Potrošniki, ki sklenejo pogodbo s tujim trgovcem, v skladu z Uredbo Rim I ne smejo biti prikrajšani za varstvo, ki izhaja iz brezpogojnih pravil njihove matične države. Zaradi razdrobljenosti na notranjih trgih podjetja niso naklonjena čezmejni prodaji potrošnikom, kar zmanjšuje blaginjo potrošnikov. Če se potrošnikom ovira dostop do konkurenčnih čezmejnih ponudb, ne izkoristijo v celoti ugodnosti notranjega trga v smislu večje izbire in ugodnejših cen. Raven zaupanja potrošnikov v čezmejno trgovino je nizka. En izmed vzrokov za ta pojav je razdrobljenost pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov. Razdrobljenost in s tem povezana neenaka raven varstva potrošnikov otežujeta pripravljanje vseevropskih izobraževalnih kampanj o pravicah potrošnikov in izvajanje mehanizmov za alternativno reševanje sporov. Cilj predloga je prispevati k boljšemu delovanju notranjega trga za poslovanje od podjetij do potrošnikov s krepitvijo zaupanja potrošnikov v notranji trg in zmanjševanjem nenaklonjenosti podjetij čezmejni trgovini. Ta splošni cilj je treba doseči z zmanjšanjem razdrobljenosti, povezovanjem zakonodajnega okvira in zagotavljanjem visoke skupne ravni varstva potrošnikov ter ustreznih informacij o njihovih pravicah in o tem, kako jih lahko uveljavljajo. Evropska komisija bo v ta namen uvedla postopek za iskanje najprimernejšega načina za informiranje potrošnikov o njihovih osnovnih pravicah na prodajnem mestu. |

120 | Splošno ozadje Stroški, ki jih imajo podjetja zaradi usklajevanja z razdrobljenim pravnim redom Skupnosti o varstvu potrošnikov, so znatni. Raziskave so pokazale, da za večino trgovcev takšni stroški zaradi usklajevanja pomenijo znatno oviro za čezmejno trgovino, kar zmanjšuje njihovo spodbudo za čezmejno prodajo, zlasti potrošnikom v majhnih državah članicah. Brez zakonodajnih ukrepov na ravni Skupnosti se bodo takšni stroški še naprej prenašali na potrošnike v obliki višjih cen ali, še slabše, podjetja bodo še naprej zavračala prodajanje čez mejo ali pa bodo uvedla geografsko diskriminacijo med potrošniki glede na njihovo državo prebivališča. Evropski parlament je v resoluciji z dne 16. julija 2007 priporočil sprejetje zakonodajnih ukrepov in izrazil naklonjenost sprejetju instrumenta v obliki horizontalne direktive na podlagi usmeritve k popolnoma ciljno usmerjenemu usklajevanju. Komisija je v sporočilu „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ z dne 20. novembra 2007 navedla, da mora enotni trg prinašati boljše rezultate in oprijemljive ugodnosti za potrošnike in MSP. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog Cilj predloga je revizija Direktive 85/577/EGS o pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, Direktive 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, Direktive 97/7/ES o pogodbah na daljavo, Direktive 1999/44/ES o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij. Te štiri direktive zagotavljajo pogodbene pravice potrošnikov. Predlog združuje te štiri direktive v enoten horizontalni instrument, ki sistematično ureja skupne vidike, poenostavlja in posodablja obstoječa pravila, odstranjuje nedoslednosti in zmanjšuje vrzeli. Predlog se odmika od pristopa minimalne uskladitve iz štirih obstoječih direktiv (tj. države članice lahko ohranijo ali sprejmejo strožja nacionalna pravila, kot so predpisana v Direktivi) in prevzema pristop popolne uskladitve (tj. države članice ne morejo ohraniti ali sprejeti določb, ki odstopajo od določb iz Direktive). |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Direktiva 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu vsebuje nekaj osnovnih zahtev po informacijah, ki jih trgovci morajo izpolniti pred sklenitvijo pogodbe. Direktive 85/577/EGS, 97/7/ES in 99/44/EGC prav tako vsebujejo nekaj zahtev po informacijah. Predlog v skladu s ciljem boljše zakonodaje zagotavlja doslednost teh različnih direktiv in ureja pravne posledice neizpolnjevanja takšnih zahtev. Predlog dosega visoko raven varstva potrošnikov v potrošniških pogodbah. Zato je predlog skladen s temeljnimi pravicami, zlasti členom 38 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Predlog je skladen tudi s temeljnimi načeli Pogodbe ES, kot sta načeli prostega pretoka blaga in pravice opravljanja storitev, ki ne bodo omejena s strožjimi nacionalnimi predpisi na področju, usklajenem z Direktivo, razen z nujnimi in sorazmernimi ukrepi, ki jih države članice lahko sprejmejo na podlagi javne politike, javne varnosti, javnega zdravja ali varstva okolja v skladu z zakonodajo Skupnosti. |

2. POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Komisija je 8. februarja 2007 sprejela Zeleno knjigo o pregledu pravega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov, ki povzema prve ugotovitve Komisije in začenja javno posvetovanje, osredotočeno na medsektorska vprašanja (tj. horizontalna vprašanja) direktiv, ki so v postopku pregleda. Na Zeleno knjigo se je odzval širok krog zainteresiranih strani, tj. podjetij, potrošnikov, Evropskega parlamenta, držav članic, akademikov in pravnikov. Komisija je objavila tudi dva posvetovalna dokumenta o Direktivi 97/7/ES in Direktivi 85/577/EGS, osredotočena na določena vprašanja (tj. vertikalna vprašanja), ki zadevajo ti direktivi. Vse zainteresirane strani so bile povabljene, da predložijo odgovore Komisiji do 21. novembra 2006 oziroma 4. decembra 2007. Komisija je od vseh zadevnih zainteresiranih strani prejela 84 oziroma 62 odgovorov. Rezultati teh dveh posebnih posvetovanj so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/consumers/rights/gen_rights_en.htm. Komisija je 14. novembra 2007 izvedla celodnevno konferenco za zainteresirane strani. Pogodbeni izvajalec Komisije je 20. decembra 2007 zainteresiranim stranem poslal dva vprašalnika (prvega podjetjem, drugega potrošnikom). O tekočih problemih in predvidenih zakonodajnih spremembah z različnimi možnostmi so razpravljale zainteresirane strani podjetij in potrošnikov, ki so bile povabljene, da februarja 2008 na delavnicah odgovorijo na vprašanja o verjetnih učinkih vsake možnosti. |

212 | Povzetek odgovorov in kako so bili upoštevani Večina vprašancev je v odzivih na Zeleno knjigo pozvala k sprejetju horizontalnega zakonodajnega instrumenta, ki bi se uporabljal za notranje in čezmejne transakcije, temeljil bi pa na popolnoma ciljnem usklajevanju, tj. usmerjen bi bil k vprašanjem povečevanja bistvenih ovir pri trgovanju za podjetja in/ali odvračanja potrošnikov od čezmejnih nakupov. Po mnenju večine vprašancev bi moral biti horizontalni zakonodajni instrument kombiniran z vertikalnimi pregledi obstoječih sektorskih direktiv (na primer pregledom direktiv o časovnem zakupu in paketnih potovanjih). Velika podpora je bila izražena povezovanju in sistematizaciji pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov, npr. uvedbi skupnih opredelitev potrošnikov/trgovcev in dobave, usklajenih predpisov o informiranju in pravici do odstopa, ter „črnega“ seznama nepoštenih pogodbenih pogojev (tj. predhodno prepovedanih pogojev) in „sivega“ seznama takih pogojev (tj. domnevno nepoštenih pogojev) na ravni Skupnosti namesto trenutnega seznama, ki je povsem okviren. |

213 | Posvetovanje o Zeleni knjigi se je izvajalo prek interneta od 8. februarja 2007 do 15. maja 2007. Komisija je prejela 307 odgovorov. Rezultati so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/consumers/rights/cons_acquis_en.htm. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

229 | Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. |

230 | Ocena učinka V oceni učinka je bilo obravnavanih šest možnosti. Vse možne politike kot izhodišče upoštevajo nedavno sprejeto Uredbo Rim I. Možnost 1 je možnost ohranitve sedanjega stanja, kar pomeni, da se ohrani minimalna uskladitev pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov. Gospodarski učinek te možnosti je negativen. Glavna težava razdrobljenosti zakonodajnega okvira ne bi bila rešena. Možnost 2 je nezakonodajna možnost, ki je sestavljena iz financiranja Skupnosti kampanj za spodbujanje ozaveščenosti in samoregulacije. Kot samostojni paket ne bi imela nobenega pozitivnega učinka, saj glavna težava pravne razdrobljenosti ne bi bila rešena, razen če bi bili kodeksi ravnanja temeljili na najvišjih skupnih standardih in bi pokrivali celotno Skupnost. Možnost 3 vključuje skupaj štiri zakonodajne predloge, ki temeljijo na popolnem usklajevanju in bi se lahko vključili v horizontalni instrument. Osredotoča se na omejeno število nedoslednosti v zakonodaji Skupnosti. Jasnejše in posodobljene opredelitve poenostavljajo zakonodajo, vendar imajo zelo omejen vpliv na boljše delovanje notranjega trga, in sicer razbremenjujejo podjetja in krepijo zaupanje potrošnikov. Možnost 4 vključuje 16 zakonodajnih sprememb, ki temeljijo na popolnem usklajevanju in so kombinirane s štirimi zakonodajnimi spremembami, predlaganimi v možnosti 3. Obravnava vsa pomembna vprašanja varstva potrošnikov, ki jih morajo trgovci upoštevati pri oblikovanju tržnih gradiv, pripravljanju osnutkov standardnih pogodbenih pogojev in poslovanju s potrošniki. Popolna uskladitev navedenih vprašanj bi bistveno znižala upravne stroške za oddaljene in neposredne trgovce, ki prodajajo čez mejo, in bi pozitivno vplivala na delovanje notranjega trga. Take zakonodajne spremembe so pomembne za zaupanje potrošnikov v čezmejno trgovino. Poleg tega ta možnost vključuje posodobitev zakonodaje glede na najnovejši razvoj trga. Ta možnost ima pozitivne gospodarske učinke, krepi zaupanje potrošnikov in izboljšuje kakovost zakonodaje. Možnost 5 vključuje tri zakonodajne predloge, ki temeljijo na popolnem usklajevanju in odobritvi novih pravic potrošnikov, poleg 20 zakonodajnih sprememb, predlaganih v možnostih 3 in 4. Zdi se, da ugodnosti, ki bi jih prinesla potrošnikom, ne odtehtajo negativnega vpliva na stroške podjetij, in prispevek k boljšemu delovanju notranjega trga. Možnost 6 vključuje zakonodajne predloge, zajete v možnosti 3 ali 4, ter klavzulo o notranjem trgu, ki se uporablja za vidike, ki niso popolnoma usklajeni. Klavzula o notranjem trgu bi za vidike iz klavzule pogodbenicam omogočila, da izberejo zakonodajo katere koli države članice, celo kadar ta zakonodaja zagotavlja nižjo raven varstva potrošnikov kot zakonodaja države, v kateri potrošnik prebiva. Ker bi bila takšna klavzula v nasprotju s členom 6 Uredbe Rim I, bi privedla do zakonodajnih sprememb in vključevala veliko spremembo politike nekaj mesecev po sprejetju Uredbe Rim I, ki vsebuje klavzulo o pregledu (pregled se mora končati do 2013). Poleg tega so tej možnosti, ki so jo podjetja sicer podprla, v odzivu na Zeleno knjigo nasprotovale velika večina držav članic in vse potrošniške organizacije. Medtem ko bi ta možnost odstranila zakonodajne ovire na notranjem trgu in razbremenila podjetja, bi težavo pravne negotovosti prenesla na potrošnike, kar bi negativno vplivalo na njihovo zaupanje, poleg tega pa bi ustvarila težave za državna sodišča in izvršilne organe, ki bi morali uporabljati tujo zakonodajo. |

231 | Komisija je izvedla oceno vplivov, ki je objavljena v delovnem programu in katere poročilo je na razpolago na spletni strani: http://ec.europa.eu/consumers/rights/cons_acquis_en.htm. |

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Namen predloga je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga za poslovanje od podjetij do potrošnikov ter doseči visoko skupno raven varstva potrošnikov s polno uskladitvijo ključnih vidikov potrošniškega pogodbenega prava, pomembnih za notranji trg. |

310 | Pravna podlaga Člen 95 Pogodbe. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ne spada v izključno pristojnost Skupnosti. |

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov. |

321 | Države članice posamično ne morejo rešiti problema pravne razdrobljenosti, saj je jedro problema prav različno izvajanje klavzul o minimalnem usklajevanju v veljavnih direktivah. Neusklajeno obravnavanje najnovejšega razvoja trga, zakonodajnih vrzeli in nedoslednosti v potrošniškem pravu Skupnosti pa prav tako ustvarja še večjo razdrobljenost in povečuje problem. Samo usklajen poseg Skupnosti lahko prispeva k doseganju notranjega trga z rešitvijo tega problema. |

323 | Neusklajeni ukrepi držav članic samih ne bi omogočili učinkovitega delovanja notranjega trga za podjetja, zlasti MSP, in potrošnike. Dejansko tako neusklajeno delovanje ne bi izkoristilo možnosti notranjega trga za poslovanje od podjetij do potrošnikov, zlasti velikih možnosti za rast čezmejne prodaje na daljavo, od katere bi imela MSP neposredne ugodnosti. Prav tako bi potrošnikom onemogočilo, da izkoristijo notranji trg z večjo izbiro in ugodnejšimi cenami čezmejne ponudbe. Nazadnje, omejilo bi razvoj konkurenčnih podjetij, zlasti MSP, ki bi rada razširila svoje poslovanje po Skupnosti. |

Ukrep Skupnosti bo lažje dosegel cilje predloga iz naslednjih razlogov. |

324 | Predlog temelji na popolni uskladitvi potrošniškega pogodbenega prava Skupnosti. Njegov pozitivni vpliv na maloprodajni trg bi bil znaten. Kot je razvidno iz poročila o oceni učinka, bi bili prihranki v smislu upravnega bremena podjetij, ki se želijo ukvarjati s čezmejno prodajo, veliki. Predlog bi ustvaril enotni sklop pravil, ki bi zagotavljala visoko skupno raven varstva potrošnikov po vsej Skupnosti in trgovcem omogočila prodajo potrošnikom v 27 državah članicah enako kot na domačem trgu, na primer pod istimi standardnimi pogodbenimi pogoji in z istim informacijskim gradivom. Predlog bi zato bistveno znižal stroške usklajevanja za trgovce, hkrati pa potrošnikom zagotovil visoko raven varstva. Razlika med rastjo domače in čezmejne prodaje je zlasti pomembna za spletno prodajo, ki ima velike možnosti za nadaljnjo rast. Ta predlog bi bil torej eden glavnih oprijemljivih rezultatov notranjega trga za poslovanje od podjetij do potrošnikov. |

325 | Primerjalna analiza zakonodaje o izvajanju pravnega reda Skupnosti o varstvu potrošnikov v vseh 27 državah članicah je razkrila pravno razdrobljenost, ki je nastala, ker države članice izvajajo klavzule o minimalnem usklajevanju iz direktiv, ki so v postopku pregleda. Ta analiza je bila objavljena na spletni strani http://ec.europa.eu/consumers/rights/cons_acquis_en.htm#comp. Raziskava Eurobarometra za leto 2008 kaže, da je ta pravna razdrobljenost velika ovira za čezmejno trgovino. |

327 | Področje uporabe predloga je omejeno na pravila za varstvo potrošnikov v pogodbah, ki se sklepajo med trgovci in potrošniki. Popolnoma usklajuje vse vidike varstva potrošnikov, ki so pomembni za čezmejno trgovino, tj. vidike, ki so ključni za trgovce, ko pripravljajo osnutke standardnih pogodbenih pogojev in oblikujejo informacijsko gradivo ter pri poslovanju (npr. upravljanju vračil blaga pri prodaji na daljavo ali neposredni prodaji). |

Predlog je zato v skladu z načelom subsidiarnosti. Komisija priznava, da pristop za popolno uskladitev v direktivi o nepoštenih poslovnih praksah na področju varstva potrošnikov, označuje novo usmeritev na področju pogodbenih pravic potrošnikov. To zahteva ustrezno komunikacijsko strategijo za razlago vpliva in ugodnosti predloga. Komisija v prihodnjih mesecih poleg medinstitucionalnega dialoga s Parlamentom in Svetom namerava sodelovati z vsemi zainteresiranimi stranmi v različnih državah članicah. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

331 | Predlog ureja samo ključne vidike potrošniškega pogodbenega prava in ne posega v splošnejše koncepte pogodbenega prava, kot sta pristojnost za sklepanje pogodb ali dodelitev odškodnin. Predlog se uporablja za domače in čezmejne pogodbe v skladu z rezultatom Zelene knjige. Vključevanje domačih transakcij v področje uporabe je sorazmerno s ciljem poenostavitve zakonodajnega okvira Skupnosti, saj se izogne dvojni ureditvi, ki bi ustvarila še večjo razdrobljenost, in izkrivljanju konkurence med podjetji, ki trgujejo samo na svojem domačem trgu, in tistimi, ki trgujejo na domačem trgu in čez mejo. |

332 | Upravno breme javnih organov bi bilo zanemarljivo, saj bi obsegalo zgolj uradno obveščanje Komisije o nacionalni sodni praksi glede nepoštenih pogodbenih pogojev na podlagi postopka komitologije. Za trgovce Skupnosti, ki želijo poslovanje razširiti čez mejo, bi se zaradi popolnega usklajevanja upravni stroški precej znižali. Nekatera podjetja, ki trgujejo samo na domačem trgu in jih izkoriščanje prednosti notranjega trga ne zanima, bi utrpela majhno izgubo zaradi nizkih enkratnih stroškov prilagoditve zakonodajnim spremembam. Trgovci na drobno, ki se ukvarjajo z neposredno prodajo, lahko pri nekaterih vrstah neposrednega poslovanja, kot so trgovine z rabljenim blagom, ki delujejo kot posrednik med potrošniki, pričakujejo majhno dodatno breme. Če predlog izboljšuje varstvo potrošnikov in povečuje konkurenčnost na maloprodajnem trgu s povečano čezmejno ponudbo, to pomeni zmago za potrošnike v smislu večje izbire, boljše kakovosti in nižjih cen. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrumenti: direktiva. |

342 | Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov. Problem razdrobljenosti zakonodajnega okvira Skupnosti je mogoče rešiti samo z zakonodajno pobudo na ravni Skupnosti. Samoregulacija ali koregulacija tega problema pravne razdrobljenosti ne bi rešila. Direktiva ima prednost pred uredbo, saj bi njen prenos omogočil lažje izvajanje zakonodaje Skupnosti v obstoječem nacionalnem pogodbenem pravu ali potrošniških kodeksih. Državam članicam bi dal potrebno možnost proste presoje pri ohranjanju nacionalnih pravnih konceptov in temeljnih načel nacionalnega pogodbenega prava, ki so v skladu s cilji zakonodajnega predloga Skupnosti. V nasprotju z uredbo lahko izvajanje direktive spodbudi enotno in skladno zakonodajo na nacionalni ravni, ki bi jo trgovci lažje uporabljali in razlagali, javni organi pa lažje izvajali, in ki bi bila bolj skladna z načelom subsidiarnosti. |

4. PRORAčUNSKE POSLEDICE |

401 | Strošek prihodnjega Odbora za nepoštene pogoje vključuje plačo enega uradnika v višini 117 000 EUR za podporo procesa komitologije. Poleg tega vključuje strošek plenarnega zasedanja s po enim udeležencem iz 27 držav članic in treh rednih sej na leto, vsake v vrednosti 20 000 EUR. |

5. DODATNE INFORMACIJE |

510 | Poenostavitev |

511 | Predlog določa poenostavitev zakonodaje. |

512 | Predlog bistveno poenostavlja pravni red Skupnosti o varstvu potrošnikov. Z združitvijo štirih direktiv sistematično ureja skupne elemente ter izloča prekrivanja in nedoslednosti. Na primer, predlog dosledno ureja skupne značilnosti, kot so skupne opredelitve pojmov, jedro predpogodbenih informacij in predpisi o pogodbenih vidikih prodaje, ki so trenutno razpršeni po več direktivah. |

515 | Predlog je vključen v tekoči program Komisije za posodobitev in poenostavitev pravnega reda Skupnosti ter v njen delovni in zakonodajni program pod sklicem 2008/SANCO/001. |

520 | Razveljavitev obstoječe zakonodaje Sprejetje predloga bo privedlo do razveljavitve veljavne zakonodaje. |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

531 | Predlog vključuje klavzulo o pregledu. |

550 | Korelacijska tabela Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb za prenos Direktive, ter korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo. |

560 | Evropski gospodarski prostor Predlagani akt zadeva vprašanja EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

570 | Podrobna razlaga predloga Poglavje I vsebuje skupne opredelitve pojmov, kot sta „potrošnik“ in „trgovec“, ter določa načelo popolne uskladitve. Poglavje II vsebuje jedro informacij, ki jih trgovci predložijo pred sklenitvijo vseh potrošniških pogodb, in obveznost informiranja za posrednike, ki sklepajo pogodbe v imenu potrošnikov. Poglavje III, ki se uporablja samo za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, zagotavlja posebne zahteve za informacije in ureja pravico do odstopa od pogodbe (trajanje, izvedbo in učinke) na dosleden način. Sklicuje se tudi na standardni odstopni obrazec, ki je prikazan v Prilogi I(B). Poglavje IV pojasnjuje določbe Direktive 99/44/ES. Ohranja načelo, da je trgovec dve leti odgovoren potrošniku, če blago ni v skladu s pogodbo. Uvaja novo pravilo, v skladu s katerim se tveganje izgube ali poškodovanja blaga prenese na potrošnika šele, ko on ali tretja oseba, ki jo imenuje in ni prevoznik , pridobi materialno posest blaga. Poglavje V na široko odraža določbe Direktive 93/13/EGS. Uporablja se za nepoštene pogodbene pogoje, ki niso bili predmet individualnih dogovorov, na primer za standardne pogodbene pogoje. Nepošteni pogoji so tisti, ki ustvarjajo znatno neravnovesje med pravicami in obveznostmi potrošnikov in trgovcev ter niso zavezujoči za potrošnike. Za zagotovitev pravne varnosti Direktiva vsebuje dva seznama nepoštenih pogojev. Priloga II vsebuje seznam pogojev, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene. Priloga III vsebuje seznam pogojev, ki veljajo za nepoštene, razen če trgovec dokaže nasprotno. Ista seznama se uporabljata v vseh državah članicah in se lahko spremenita le s postopkom komitologije iz Direktive. |

2008/0196 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pravicah potrošnikov

(besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov[4], Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah[5], Direktiva 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo[6], Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij[7] določajo številne pogodbene pravice za potrošnike.

(2) Navedene direktive so bile pregledane ob upoštevanju izkušenj glede poenostavitve in posodobitve veljavnih pravil, odstranitve nedoslednosti in zmanjšanja nezaželenih vrzeli v pravilih. Navedeni pregled je pokazal, da je primerno navedene štiri direktive nadomestiti s to eno samo direktivo. V skladu s tem mora ta direktiva določiti standardna pravila za skupne vidike in se oddaljiti od pristopa minimalne uskladitve iz predhodnih direktiv, v skladu s katerim so lahko države članice ohranile ali sprejele strožja nacionalna pravila.

(3) Člen 153(1) in (3)(a) Pogodbe predvideva, da mora Skupnost z ukrepi, ki jih sprejme v skladu s členom 95 Pogodbe, prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov.

(4) V skladu s členom 14(2) Pogodbe notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem so zagotovljeni prosti pretok blaga, storitev in svoboda ustanavljanja. Uskladitev nekaterih vidikov potrošniškega pogodbenega prava je nujna za spodbujanje dejanskega potrošniškega notranjega trga, na katerem bi vladalo pravo ravnovesje med visoko ravnjo varstva potrošnikov in konkurenčnostjo podjetij, obenem pa bi bilo zagotovljeno dosledno spoštovanje načela subsidiarnosti.

(5) Potrošniki ne izkoriščajo v celoti čezmejnih možnosti prodaje na daljavo, ki bi morale biti med glavnimi oprijemljivimi rezultati notranjega trga. V primerjavi z bistveno rastjo domače prodaje na daljavo v zadnjih nekaj letih je bila rast čezmejne prodaje nizka. Ta razlika je zlasti pomembna za spletno prodajo, ki ima velike možnosti za nadaljnjo rast. Možnosti čezmejnih pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov (neposredna prodaja), ovirajo številni dejavniki, vključno z različnimi nacionalnimi pravili za varstvo potrošnikov, ki jih industrija mora upoštevati . V primerjavi z rastjo neposredne prodaje na domačem trgu v zadnjih nekaj letih, zlasti v storitvenem sektorju (npr. javne službe), se število potrošnikov, ki za čezmejne nakupe uporabljajo ta kanal, ni spremenilo. Mala in srednje velika podjetja (vključno s posameznimi podjetniki) ali zastopniki podjetij za neposredno prodajo bi morali biti v odziv na povečane poslovne priložnosti v številnih državah članicah naklonjeni iskanju poslovnih priložnosti v drugih državah članicah, zlasti na obmejnih območjih. Zato bo popolna uskladitev informiranja potrošnikov in pravice do odstopa pri pogodbah na daljavo in pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, prispevala k boljšemu delovanju notranjega trga za poslovanje od podjetij do potrošnikov.

(6) Zakoni držav članic o potrošniških pogodbah se opazno razlikujejo, kar lahko povzroči znatno izkrivljanje konkurence in ovire za nemoteno delovanje notranjega trga. Obstoječa zakonodaja Skupnosti na področju potrošniških pogodb, ki se sklepajo na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov, pogodb o potrošniškem blagu in garancijah ter nepoštenih pogodbenih pogojev določa minimalne standarde za uskladitveno zakonodajo, ki državam članicam omogoča, da ohranijo ali uvedejo strožje ukrepe, ki zagotavljajo višjo raven varstva potrošnikov na ozemlju teh držav članic. Poleg tega direktive glede številnih vprašanj niso usklajene, ali pa so ta vprašanja še vedno odprta. Države članice so ta vprašanja različno obravnavale. Posledica tega je, da se nacionalne določbe za izvajanje direktiv o potrošniškem pogodbenem pravu bistveno razlikujejo.

(7) Ta razhajanja ustvarjajo znatne ovire na notranjem trgu, kar vpliva na podjetja in potrošnike. Zvišujejo stroške usklajevanja za podjetja, ki se želijo ukvarjati s čezmejno prodajo blaga ali izvajanjem storitev. Poleg tega razdrobljenost slabi zaupanje potrošnikov v notranji trg. Zaradi neenotne ravni varstva potrošnikov po vsej Skupnosti se negativni učinek na zaupanje potrošnikov še povečuje. Ta problem je zlasti resen ob upoštevanju najnovejšega razvoja trga.

(8) Popolna uskladitev nekaj ključnih zakonodajnih vidikov bo znatno povečala pravno varnost potrošnikov in podjetij. Potrošniki in podjetja se bodo lahko zanesli na enotni zakonodajni okvir, temelječ na jasno opredeljenih pravnih pojmih, ki bodo urejali nekatere vidike pogodb od podjetij do potrošnikov po vsej Skupnosti. Tako se bodo odpravile ovire, ki izhajajo iz razdrobljenosti pravil, na tem področju pa se bo prav tako vzpostavil notranji trg. Te ovire se lahko odpravijo samo z vzpostavitvijo enotnih pravil na ravni Skupnosti. Potrošniki bodo poleg tega uživali visoko skupno raven varstva po vsej Skupnosti.

(9) Področje, ki ga usklajuje ta direktiva, mora zajemati nekatere vidike pogodbami od podjetij do potrošnikov. To so pravila o informacijah, ki se zagotovijo pred sklenitvijo in med izvajanjem pogodbe, o pravici do odstopa od pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, o posebnih pravicah potrošnikov v zvezi s prodajnimi pogodbami in nepoštenih pogodbenih pogojih v potrošniških pogodbah.

(10) Določbe te direktive ne smejo posegati v Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)[8].

(11) Obstoječa zakonodaja Skupnosti o finančnih storitvah potrošnikom vsebuje številna pravila o varstvu potrošnikov. Zato določbe te direktive zajemajo pogodbe v zvezi s finančnimi storitvami samo do mere, potrebne za zmanjšanje zakonodajnih vrzeli.

(12) Nova opredelitev pogodbe na daljavo mora zajeti vse primere, v katerih se prodajne ali storitvene pogodbe sklenejo z izključno uporabo enega ali več sredstev za komuniciranje na daljavo (na primer kataloške prodaje, interneta, telefona ali telefaksa). To bi moralo vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za vse trgovce na daljavo. V primerjavi s sedanjo opredelitvijo, po kateri se vse do sklenitve pogodbe zahteva prisotnost organiziranega programa prodaje na daljavo, ki ga vodi trgovec, bi se tako morala povečati tudi pravna varnost.

(13) Posebne okoliščine, v katerih je bila dana ponudba ali v katerih je bila sklenjena pogodba, ne smejo biti pomembne za opredelitev pogodbe na daljavo. Dejstvo, da trgovec občasno trguje na daljavo ali da uporablja organiziran progam, ki ga vodi tretja oseba, na primer spletna platforma, potrošnikov ne sme prikrajšati za njihovo varstvo. Podobno mora biti transakcija, o kateri se trgovec in potrošnik neposredno dogovorita zunaj poslovnih prostorov, pogodba na daljavo, če je bila pogodba sklenjena z izključno uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo, kot sta internet ali telefon. Preprostejša opredelitev pogodbe na daljavo mora izboljšati pravno varnost trgovcev in jih zavarovati pred nelojalno konkurenco.

(14) Pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov, je treba opredeliti kot pogodbo, ki se sklene ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika zunaj poslovnih prostorov, na primer na domu ali delovnem mestu potrošnika. Kadar se pogodba sklepa zunaj poslovnih prostorov, so potrošniki pod psihološkim pritiskom, ne glede na to, ali so sami dali pobudo za obisk trgovca ali ne. Kadar se stik s potrošnikom vzpostavi zunaj poslovnih prostorov, mora zaradi preprečevanja izogibanja pravilom veljati, da je pogodba, o kateri se na primer dogovori na domu potrošnika, sklene pa v trgovini, pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov.

(15) Poslovni prostori morajo vključevati poslovne prostore v kateri koli obliki (na primer trgovine ali tovornjaki), ki jih trgovec uporablja kot stalni poslovni obrat. Stojnice na tržnicah ali sejmih je treba obravnavati kot poslovne prostore, čeprav jih trgovec uporablja le začasno. Drugi prostori, ki se najamejo samo za kratek čas in v katerih trgovec nima sedeža (na primer hoteli, restavracije, konferenčna središča, kinematografi, ki jih najamejo trgovci, ki tam nimajo sedeža), se ne smejo obravnavati kot poslovni prostori. Podobno se vsi javni prostori, vključno z javnim prevozom ali javnimi objekti, pa tudi zasebni domovi ali delovna mesta ne smejo obravnavati kot poslovni prostori.

(16) Opredelitev trajnega nosilca podatkov mora vključevati zlasti dokumente na papirju, ključe USB, CD-ROM, DVD, spominske kartice in trdi disk računalnika, na katerih je shranjena e-pošta ali datoteka v obliki pdf.

(17) Potrošniki morajo biti upravičeni do informacij pred sklenitvijo pogodbe. Vendar pa trgovcem ni treba predložiti informacij, kadar so te že očitne iz okoliščin. Na primer, pri transakciji v poslovnih prostorih so lahko glavne značilnosti izdelka, identiteta trgovca in način dostave že očitni iz okoliščin. Pri transakcijah na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov mora trgovec vedno predložiti informacije o plačilnih pogojih, pogojih dostave, izpolnitvi in obravnavanju pritožb, saj ti niso nujno očitni iz okoliščin.

(18) Trgovci morajo potrošnike vnaprej obvestiti o morebitni ureditvi, zaradi katere mora potrošnik trgovcu plačati polog, vključno z ureditvijo, po kateri se blokira nek znesek na potrošnikovi kreditni ali bančni plačilni kartici.

(19) Pri javnih dražbah lahko dražitelj zaradi narave in tradicije navedenega načina prodaje navede svoje kontaktne podatke namesto fizičnega naslova in identitete prodajalca, za katerega prodaja blago.

(20) Potrošnik mora vedeti, ali sklepa pogodbo s trgovcem ali posrednikom, ki deluje v imenu drugega potrošnika, saj v slednjem primeru ni nujno, da potrošnik uživa zaščito v skladu s to direktivo. Zato mora posrednik navesti to dejstvo in njegove posledice. Pojem posrednika ne sme vključevati spletnih trgovskih platform, ki ne sklepajo pogodb v imenu ali po naročilu katere koli druge osebe.

(21) Pri pogodbah na daljavo je treba zahteve po informiranju prilagoditi tako, da upoštevajo tehnične omejitve nekaterih medijev, na primer omejitev števila znakov na zaslonih nekaterih mobilnih telefonov ali časovno omejitev prodajnih oglasov na televiziji. V tem primeru mora trgovec izpolnjevati minimalni sklop zahteve po informacijah in potrošnika napotiti k drugemu viru informacij, na primer z zagotovitvijo brezplačne telefonske številke ali povezave na spletno stran trgovca, na kateri so ustrezne informacije neposredno in preprosto dostopne.

(22) Potrošnik pri prodaji na daljavo ne more videti blaga pred sklenitvijo pogodbe, zato mora imeti pravico do odstopa od pogodbe, kar mu omogoča, da se prepriča o naravi in delovanju blaga.

(23) Sedanji odstopni roki se razlikujejo med državami članicami ter med pogodbami na daljavo in pogodbami, sklenjenimi zunaj poslovnih prostorov, kar povzroča pravno negotovost in stroške usklajevanja. Za vse pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, je treba uporabljati enoten odstopni rok.

(24) Za zagotovitev pravne varnosti je primerno, da se Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in časovnih omejitev[9] uporablja pri izračunu rokov iz te direktive. Zato je treba šteti, da so vsi roki v tej direktivi izraženi v koledarskih dnevih.

(25) Pravila o pogodbah na daljavo ne smejo posegati v določbe o sklepanju e-pogodb in dajanje e-naročil, kot so določene v členih 9 in 11 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju).

(26) Kadar potrošnik pri istem trgovcu naroči več kot eno vrsto blaga, mora imeti pravico do odstopa od pogodbe za vsako vrsto naročenega blaga. Če se blago dostavi ločeno, se odstopni rok začne, ko potrošnik pridobi materialno posest vsakega posameznega kosa blaga. Kadar se blago dostavi v več pošiljkah ali kosih, začne odstopni rok teči, ko potrošnik ali tretja oseba, ki jo potrošnik imenuje, pridobi materialno posest zadnje pošiljke ali kosa.

(27) Če trgovec potrošnika ni obvestil o pravici do odstopa od pogodbe pred sklenitvijo pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, je treba odstopni rok podaljšati. Vendar pa je treba za trajno zagotavljanje pravne varnosti uvesti trimesečni rok, če je trgovec v celoti izpolnil svoje pogodbene obveznosti. Šteje se, da je trgovec v celoti izpolnil svoje obveznosti, ko je dostavil blago ali v celoti izvedel storitve, ki jih je naročil potrošnik.

(28) Različni načini izvajanja pravice do odstopa od pogodbe v državah članicah povzročajo stroške podjetjem, ki prodajajo čez mejo. Uvedba usklajenega standardnega odstopnega obrazca, ki ga bo uporabljal potrošnik, mora poenostaviti odstopni postopek in zagotoviti pravno varnost. Zato se morajo države članice vzdržati dodajanja kakršnih koli predstavitvenih zahtev standardnim obrazcem Skupnosti, na primer glede velikosti pisave.

(29) Izkušnje kažejo, da številni potrošniki in trgovci raje komunicirajo prek spletne strani trgovca, zato mora imeti trgovec možnost, da potrošniku da na voljo možnost izpolnjevanja odstopnega obrazca na spletu. V tem primeru mora trgovec po e-pošti nemudoma poslati potrdilo o prejemu.

(30) V primeru odstopa od pogodbe mora trgovec povrniti vsa plačila, ki jih je prejel od potrošnika, tudi tista za kritje izdatkov, ki jih ima trgovec v zvezi z dostavo blaga potrošniku.

(31) Nekateri potrošniki uveljavljajo pravico do odstopa od pogodbe po tem, ko so uporabljali blago dlje, kot je potrebno za ugotavljanje narave in delovanja blaga. V tem primeru mora biti potrošnik odgovoren za kakršno koli zmanjšano vrednost blaga. Za ugotavljanje narave in delovanja blaga sme potrošnik z njim ravnati ali ga preskusiti enako, kot je dovoljeno v trgovini. Na primer, potrošnik lahko samo pomeri oblačilo, ne sme pa ga nositi. Za zagotovitev učinkovitosti pravice do odstopa od storitvenih pogodb, zlasti pri prenovitvenih delih, ki niso nujna in pri katerih je potrošnik na svojem domu lahko izpostavljen prodaji pod prisilo, ki ji sledi takojšnja izvedba storitve še pred iztekom odstopnega roka, potrošnikom ni treba plačati za take storitve.

(32) Za preprečevanje povračila plačila potrošniku, ki blaga ni vrnil, je treba od potrošnika zahtevati, da blago vrne najpozneje v štirinajstih dneh po tem, ko je trgovca obvestil o svoji odločitvi, da odstopi od pogodbe.

(33) Obstajati morajo nekatere izjeme od pravice do odstopa od pogodbe, na primer kadar bi bila zaradi narave izdelka pravica do odstopa od pogodbe neprimerna. Uporablja se na primer za vino, dobavljeno dolgo po sklenitvi pogodbe špekulativne narave, kjer je vrednost odvisna od tržnih nihanj (vin en primeur).

(34) Poleg tega bi bilo pri pogodbah na daljavo za izvajanje storitev, katerih izpolnjevanje se začne v odstopnem roku (na primer podatki, ki jih potrošnik prenese v navedenem roku), nepošteno omogočiti potrošniku, da odstopi od pogodbe po tem, ko je storitev že delno ali v celoti izkoristil. Zato mora potrošnik izgubiti pravico do odstopa od pogodbe, kadar se izvajanje začne z njegovim predhodnim izrecnim soglasjem.

(35) Komisija je opredelila nekaj glavnih potrošniških problemov v sektorju prenove stanovanj, kadar so potrošniki pod pritiskom, da naročijo draga obnovitvena dela. Treba je pojasniti in razširiti področje uporabe pravil o informiranju in odstopu, tako da bodo zajemala tudi tovrstne pogodbe. Samo pogodbe za prenos udeležbe v nepremičninah morajo biti izvzete iz področja uporabe pravil o informiranju in pravic do odstopa od pogodbe, ki se uporabljajo za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov.

(36) Uporaba pravice do odstopa od pogodbe mogoče ni primerna za nekatere storitve v zvezi z nastanitvijo, prevozom in prostim časom. Sklenitev ustreznih pogodb pomeni rezervacijo zmogljivosti, ki bi jih trgovec le s težavo zapolnil, če bi bila uvedena pravica do odstopa. Zato te pogodbe na daljavo ne smejo biti zajete v določbah o informiranju potrošnikov in pravici do odstopa.

(37) Zaradi poenostavitve in pravne varnosti se mora pravica do odstopa od pogodbe uporabljati za vse vrste pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, razen v natančno opredeljenih okoliščinah, ki jih je preprosto dokazati. Zato se pravica do odstopa od pogodbe ne sme uporabiti za nujna popravila na potrošnikovem domu, pri katerih bi bila pravica do odstopa od pogodbe nezdružljiva z nujnostjo primera, in za programe dostave blaga na dom, ki potrošnikom omogočajo, da na spletni strani supermarketa izberejo hrano, pijačo in drugo blago za tekočo potrošnjo v gospodinjstvu in nato naročijo dostavo na dom. To je blago, ki je poceni in ga potrošniki redno kupujejo za dnevno potrošnjo ali vsakdanjo rabo v gospodinjstvu, zato zanj ne sme veljati pravica do odstopa od pogodbe. Glavne težave, s katerimi se srečujejo potrošniki, in glavni vir sporov s trgovci se nanašajo na dobavo blaga, vključno z blagom, ki se med prevozom izgubi ali poškoduje, ter poznimi in delnimi dobavami. Zato je primerno pojasniti in uskladiti nacionalna pravila o dobavi in prenosu tveganja.

(38) V smislu prodaje potrošnikom se lahko blago dostavi na različne načine. Samo pravilo, od katerega so mogoča prosta odstopanja, bo omogočilo potrebno prožnost za upoštevanje navedenih razlik. Potrošnika je treba zavarovati pred vsakim tveganjem izgube ali poškodbe blaga med prevozom, ki ga organizira ali izvede trgovec. Uvedeno pravilo o prenosu tveganja se ne sme uporabljati, kadar potrošnik neupravičeno zavlačuje s prevzemom blaga (na primer, kadar potrošnik ne prevzame blaga na poštnem uradu v roku, ki ga določi urad). V navedenih okoliščinah mora potrošnik prevzeti tveganje izgube ali poslabšanja blaga po roku za dobavo, o katerem se je dogovoril s trgovcem.

(39) Trgovec mora biti odgovoren potrošniku, če blago ni v skladu s pogodbo. Domnevati je treba, da je blago v skladu s pogodbo, če izpolnjuje več pogojev, ki v glavnem zadevajo kakovost blaga. Kakovost in delovanje, ki ju potrošniki lahko razumno pričakujejo, sta med drugim odvisna od tega, ali je blago novo ali rabljeno, pa tudi od pričakovane življenjske dobe blaga.

(40) Če blago ni v skladu s pogodbo, mora potrošnik imeti možnost, da od trgovca najprej zahteva, da po lastni izbiri blago popravi ali zamenja, razen če trgovec dokaže, da so navedena pravna sredstva nezakonita, nemogoča ali od njega zahtevajo nesorazmeren trud. Trgovčev trud je treba opredeliti objektivno ob upoštevanju stroškov, ki jih ima pri odpravljanju neskladnosti, vrednosti blaga in pomembnosti neskladnosti. Pomanjkanje rezervnih delov ne more biti veljavna podlaga, da se upraviči trgovčeva nezmožnost odpraviti neskladnosti v razumnem času ali brez nesorazmernega truda.

(41) Potrošnik ne sme imeti nobenih stroškov za odpravo neskladnosti, zlasti stroškov poštnine, dela in materialov. Poleg tega potrošnik trgovcu ne sme plačati nadomestila za uporabo blaga z napako.

(42) Ko trgovec odkloni odpravo neskladnosti ali več kot enkrat ne odpravi neskladnosti, mora imeti potrošnik pravico do svobodne izbire katerega koli razpoložljivega pravnega sredstva. Trgovčeva zavrnitev zahteve je lahko eksplicitna ali implicitna, kar v slednjem primeru pomeni, da se trgovec ne odziva na zahteve potrošnika, naj neskladnost odpravi, ali pa te zahteve ignorira.

(43) Direktiva 1999/44/ES je državam članicam omogočila določitev obdobja najmanj dveh mesecev, v katerem je moral potrošnik obvestiti trgovca o morebitni neskladnosti. Različna zakonodaja o prenosu je ustvarila ovire za trgovanje. Zato je treba to zakonodajno možnost odstraniti in izboljšati pravno varnost tako, da se potrošnikom naloži obveznost, da trgovca obvestijo o neskladnosti v dveh mesecih od datuma ugotovitve neskladnosti.

(44) Nekateri trgovci ali proizvajalci potrošnikom ponujajo tržne garancije. Za zagotovitev, da se potrošniki ne zavajajo, morajo tržne garancije vsebovati nekatere informacije, vključno s trajanjem, področjem ozemeljske uporabe in izjavo, da tržna garancija ne vpliva na zakonske pravice potrošnika.

(45) Potrošnike je treba zavarovati pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji, ki niso bili predmet individualnega dogovora, na primer standardnimi pogodbenimi pogoji. Pravila o nepoštenih pogojih se ne smejo uporabljati za pogoje, s katerimi se je potrošnik strinjal po dogovoru. Možnost izbire med različnimi pogodbenimi pogoji, osnutke katerih pripravi trgovec ali tretja oseba v imenu trgovca, se ne šteje kot dogovor.

(46) Določbe o nepoštenih pogodbenih pogojih se ne smejo uporabljati za pogodbene pogoje, ki neposredno ali posredno odražajo obvezne zakonske ali regulativne določbe držav članic, ki so v skladu z zakonodajo Skupnosti. Za Pogoje, ki izražajo načela ali določbe mednarodnih konvencij, katerih podpisnica je Skupnost ali država članica, zlasti na področju prevoza, prav tako ni treba opraviti preskusa nepoštenosti.

(47) Potrošniške pogodbe morajo biti čitljive ter napisane v preprostem in razumljivem jeziku. Trgovci morajo imeti možnost, da prosto izbirajo vrsto ali velikost pisave, v kateri so napisani pogodbeni pogoji. Pred sklenitvijo pogodbe mora biti potrošniku dana možnost, da pogoje prebere. To možnost je treba potrošniku zagotoviti tako, da se mu pogoji predložijo na zahtevo (za pogodbe, sklenjene v poslovnih prostorih) ali se mu dajo na voljo kako drugače (na primer na spletni strani trgovca za pogodbe na daljavo), ali pa se standardni pogoji priložijo naročilnici (za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov). Trgovec mora od potrošnika pridobiti izrecno soglasje za kakršno koli plačilo poleg plačila za glavno pogodbeno obveznost trgovca. Pridobivanje privolitve z uporabo zavrnilnih sistemov, kot so vnaprej izbrana polja na spletu, je treba prepovedati.

(48) Pri oceni dobre vere je zlasti treba posvečati pozornost moči pogajalske pozicije pogodbenic, ali je bil potrošnik spodbujen v strinjanje s pogodbenim pogojem in ali so bili blago ali storitve prodani ali dobavljeni na posebno naročilo potrošnika. Trgovec lahko izpolni zahtevo po dobri veri, kadar pošteno in pravično ravna z drugo pogodbenico, katere zakonite interese mora upoštevati.

(49) Za namene te direktive se ne sme ocenjevati niti pravičnosti pogojev, ki opisujejo glavni predmet pogodbe, niti razmerja med kakovostjo in ceno dobavljenega blaga ali izvedenih storitev, razen če ti pogoji ne izpolnjujejo zahtev po preglednosti. Glavni predmet pogodbe in razmerje med kakovostjo in ceno pa je treba kljub temu upoštevati pri ocenjevanju pravičnosti drugih pogojev. Na primer, v zavarovalniških pogodbah pogoji, ki jasno opredeljujejo ali opisujejo zavarovano tveganje in obveznost zavarovalnice, ne smejo biti predmet take ocene, če se te omejitve upoštevajo pri izračunu premije, ki jo plača potrošnik.

(50) Direktiva za zagotovitev pravne varnosti in izboljšanja delovanja notranjega trga mora vsebovati dva seznama nepoštenih pogojev. Priloga II vsebuje seznam pogojev, ki morajo v vseh okoliščinah veljati za nepoštene. Priloga III vsebuje seznam pogojev, ki morajo veljati za nepoštene, razen če trgovec dokaže nasprotno. Ta seznama se morata uporabljati v vseh državah članicah.

(51) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[10].

(52) Zlasti je treba Komisijo pooblastiti, da spremeni Prilogi II in III o pogodbenih pogojih, ki se obravnavajo kot nepošteni ali se zanje domneva, da so nepošteni. Ker so navedeni ukrepi splošnega področja uporabe in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, morajo biti sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(53) Pooblastila Komisije za spremembo prilog II in III je treba uporabljati za zagotavljanje doslednega izvajanja pravil o nepoštenih pogojih tako, da se ti prilogi dopolnita s pogodbenimi pogoji, ki veljajo za nepoštene v vseh okoliščinah ali ki veljajo za nepoštene, razen če trgovec dokaže drugače.

(54) Države članice lahko uporabijo kateri koli koncept nacionalnega pogodbenega prava, ki izpolnjuje zahtevani cilj, da nepošteni pogodbeni pogoji za potrošnika niso zavezujoči.

(55) Države članice morajo zagotoviti, da imajo njihova sodišča ali upravni organi na voljo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v potrošniških pogodbah.

(56) Direktiva v skladu s Pogodbo zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov. Nobena določba te direktive trgovcem ne preprečuje, da bi potrošnikom ponudili pogodbene dogovore, ki presegajo varnost, zagotovljeno s to direktivo.

(57) Osebe ali organizacije, ki imajo po nacionalni zakonodaji upravičen interes, da varujejo pogodbene pravice potrošnikov, morajo imeti na voljo pravna sredstva za začetek postopka pred sodiščem ali pri upravnem organu, ki je pristojen za odločanje o pritožbah ali za začetek ustreznega postopka.

(58) Države članice morajo določiti kazni za kršitve določb te direktive in zagotoviti, da se te kazni izvršujejo. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(59) Potrošnik ne sme biti prikrajšan za varstvo, ki ga zagotavlja ta direktiva. Kadar se za pogodbo uporablja zakonodaja tretje države, je treba uporabiti Uredbo (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I), da se ugotovi, ali potrošnik ohranja varstvo, ki ga podeljuje ta direktiva.

(60) Evropska komisija bo preučila najprimernejši način za zagotovitev, da so vsi potrošniki seznanjeni s svojimi pravicami na prodajnem mestu.

(61) Ker so bili z Direktivo 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta („Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah“)[11] prepovedani nenaročeno blago ali storitve, sestavljeni iz nenaročene ponudbe blaga in storitev potrošnikom, vendar v zvezi s tem v Direktivi ni bilo predpisano nobeno pogodbeno pravno sredstvo, je treba v to direktivo vnesti pogodbeno pravno sredstvo za oprostitev potrošnika kakršnega koli plačila v primeru dobave nenaročenega blaga ali storitev.

(62) Direktiva 2002/58/ES že ureja nenaročeno obveščanje in zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov. Ustrezne določbe v zvezi s to temo v členu 10 Direktive 97/7/ES je treba izbrisati.

(63) Primerno je to direktivo pregledati, če se ugotovijo ovire za notranji trg. Pregled bi lahko privedel do predloga Komisije za spremembo te direktive, ki lahko vključuje spremembe druge zakonodaje za varstvo potrošnikov kot odraz zavezanosti strategije potrošniške politike Komisije pregledu pravnega reda Skupnosti, da se doseže visoka skupna raven varstva potrošnikov.

(64) Direktive 85/577/EGS, 93/13/EGS in 97/7/ES ter Direktivo 1999/44/ES je treba razveljaviti.

(65) Ker države članice ciljev te direktive ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zato mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Ta direktiva v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za odstranitev ovir na notranjem trgu in doseganje visoke skupne ravni varstva potrošnikov.

(66) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I

Predmet, opredelitev pojmov in področje uporabe

Člen 1 Predmet

Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga in doseči visoko raven varstva potrošnikov s približevanjem nekaterih vidikov zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s pogodbami med potrošniki in trgovci.

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „potrošnik“ je vsaka fizična oseba, ki v pogodbah, zajetih s to direktivo, deluje za namene, ki so zunaj njene trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(2) „trgovec“ je vsaka fizična ali pravna oseba, ki v pogodbah, zajetih s to direktivo, deluje za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno dejavnostjo ali poklicno dejavnostjo, in kdor koli, ki deluje v imenu ali po naročilu trgovca;

(3) „prodajna pogodba“ je katera koli pogodba, v skladu s katero trgovec proda blago potrošniku, vključno s pogodbo mešanega tipa, katere predmet so blago in storitve;

(4) „blago“ so kateri koli premični materialni predmeti, razen:

(a) blaga, prodanega v okviru izvršbe ali drugih sodnih ukrepov,

(b) vode in plina, če se ne prodajata v omejeni prostornini ali določeni količini,

(c) elektrike;

(5) „storitvena pogodba“ je katera koli pogodba razen prodajne pogodbe, na podlagi katere trgovec izvaja storitev za potrošnika;

(6) „pogodba na daljavo“ je katera koli prodajna pogodba ali storitvena pogodba, pri kateri trgovec za sklenitev pogodbe uporabi izključno eno ali več sredstev za komuniciranje na daljavo;

(7) „sredstva za komuniciranje na daljavo“ so katera koli sredstva, ki se lahko uporabljajo za sklenitev pogodbe med trgovcem in potrošnikom, ne da bi bila za to potrebna njuna hkratna fizična navzočnost.

(8) „pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov,“ je:

(a) katera koli prodajna pogodba ali storitvena pogodba, ki se sklene zunaj poslovnih prostorov ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika, ali katera koli prodajna pogodba ali storitvena pogodba, za katero je potrošnik dal ponudbo v enakih okoliščinah, ali

(b) katera koli prodajna pogodba ali storitvena pogodba, ki se sklene v poslovnih prostorih, vendar dogovori zunaj poslovnih prostorov ob hkratni fizični navzočnosti trgovca in potrošnika;

(9) „poslovni prostori“ so:

(a) kateri koli nepremični ali premični maloprodajni prostori, vključno s sezonskimi maloprodajnimi prostori, v katerih trgovec stalno izvaja svojo dejavnost, ali

(b) stojnice na tržnicah ali sejmih, na katerih trgovec redno ali začasno izvaja svojo dejavnost;

(10) „trajni nosilec podatkov“ je vsak instrument, ki potrošniku ali trgovcu omogoča, da njemu osebno namenjene informacije shrani tako, da so mu dostopne za prihodnje potrebe za obdobje, ki je ustrezno za namene informiranja, in ki omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij;

(11) „naročilnica“ je instrument, ki določa pogodbene pogoje in ki ga podpiše potrošnik za sklenitev pogodbe zunaj poslovnih prostorov;

(12) „izdelek“ je vsako blago ali storitev, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi;

(13) „finančna storitev“ je vsaka bančna, kreditna, zavarovalna, pokojninska, naložbena ali plačilna storitev;

(14) „poklicna skrbnost“ je raven strokovnega znanja in skrbnosti, za katero se razumno pričakuje, da jo trgovec upošteva v razmerju do potrošnikov, in ki je sorazmerna s pošteno tržno prakso in/ali splošnim načelom dobre vere na področju dejavnosti trgovca;

(15) „dražba“ je način prodaje, pri katerem trgovec ponudi blago ali storitve po postopku konkurenčnih ponudb, ki lahko vključuje uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo in pri katerem je najvišji ponudnik zavezan kupiti blago ali storitve. Transakcija, ki se sklene na podlagi ponujene fiksne cene, kljub možnosti potrošnika, da jo sklene po ponudbenem postopku, ni dražba;

(16) „javna dražba“ je način prodaje, pri katerem trgovec ponudi blago potrošnikom, ki so osebno navzoči ali imajo možnost, da se dražbe osebno udeležijo, po postopku konkurenčnih ponudb, ki ga vodi dražitelj in pri katerem je najvišji ponudnik zavezan kupiti blago;

(17) „proizvajalec“ je proizvajalec blaga, uvoznik blaga na območje Skupnosti ali katera koli druga oseba, ki se s svojim imenom, blagovno znamko ali drugim razlikovalnim znakom na blagu predstavlja kot proizvajalec;

(18) „tržna garancija“ je katera koli zaveza trgovca ali proizvajalca („garanta“) potrošniku, da bo na kateri koli način povrnil plačano ceno ali zamenjal, popravil ali servisiral blago, če ne izpolnjuje specifikacij iz garancijske izjave ali ustreznega oglasa, ki je na voljo ob sklenitvi pogodbe ali pred tem;

(19) „posrednik“ je trgovec, ki sklene pogodbo v imenu ali po naročilu potrošnika;

(20) „pomožna pogodba“ je pogodba, po kateri potrošnik pridobi blago ali storitve, povezane s pogodbo na daljavo ali pogodbo, sklenjeno zunaj poslovnih prostorov, to blago ali storitve pa zagotovi trgovec ali tretja oseba na podlagi dogovora med to tretjo osebo in trgovcem.

Člen 3 Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za prodajne pogodbe in storitvene pogodbe, sklenjene med trgovcem in potrošnikom, pod pogoji in v obsegu, določenimi v njenih določbah.

2. Ta direktiva se uporablja samo za finančne storitve glede nekaterih pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, iz členov od 8 do 20, nepoštenih pogodbenih pogojev iz členov od 30 do 39 ter splošnih določbah iz členov od 40 do 46, ki se berejo v povezavi s členom 4 o popolni uskladitvi.

3. Samo členi od 30 do 39 o pravicah potrošnikov v zvezi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji, ki se berejo v povezavi s členom 4 o popolni uskladitvi, se uporabljajo za pogodbe, ki spadajo na področje uporabe Direktive 94/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta[12] ter Direktive Sveta 90/314/EGS[13].

4. Členi 5, 7, 9 in 11 ne posegajo v določbe v zvezi z zahtevami informiranja iz Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta[14] ter Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta[15].

Člen 4 Popolna uskladitev

Države članice v svojo nacionalno zakonodajo ne smejo ohraniti ali uvesti določb, ki se razlikujejo od določb iz te direktive, vključno z bolj ali manj strogimi določbami za zagotavljanje različne ravni varstva potrošnikov.

Poglavje II

Informacije za potrošnike

Člen 5 Zahteve po splošnih informacijah

1. Pred sklenitvijo katere koli prodajne pogodbe ali storitvene pogodbe trgovec potrošniku predloži naslednje informacije, če te niso že jasne iz okoliščin:

(a) glavne značilnosti izdelka v obsegu, ki ustreza sredstvu in izdelku;

(b) fizični naslov in identiteto trgovca, kot na primer njegovo poslovno ime in po potrebi fizični naslov in identiteto trgovca, v imenu katerega deluje;

(c) ceno, vključno z davki, ali kadar je ceno zaradi narave izdelka nemogoče razumno izračunati vnaprej, način, na katerega se cena izračuna, ter po potrebi vključno z dodatnimi prevoznimi, dostavnimi ali poštnimi stroški, ali kadar teh stroškov ni mogoče razumno izračunati vnaprej, dejstvo, da bo take dodatne stroške morda treba plačati;

(d) plačilne pogoje, pogoje dostave, izpolnitve in obravnavanja pritožb, če ti odstopajo od zahtev poklicne skrbnosti;

(e) možnost pravice do odstopa od pogodbe, kadar je to primerno;

(f) možnost in pogoje poprodajnih storitev in tržnih garancij, kadar je to primerno;

(g) trajanje pogodbe, kadar je to primerno, ali če gre za pogodbo za nedoločen čas, pogoje za odpoved pogodbe;

(h) minimalno trajanje obveznosti potrošnika na podlagi pogodbe, kadar je to primerno;

(i) možnost in pogoje v zvezi s pologi ali drugimi finančnimi garancijami, ki jih plača ali zagotovi potrošnik na zahtevo trgovca.

2. V primeru javne dražbe se lahko informacije iz odstavka 1(b) nadomestijo s fizičnim naslovom in identiteto dražilca.

3. Informacije iz odstavka 1 so sestavni del prodajne pogodbe ali storitvene pogodbe.

Člen 6 Neizpolnitev zahteve po informacijah

1. Če trgovec ni izpolnil zahtev po informacijah o dodatnih stroških iz člena 5(1)(c), potrošnik ne plača teh dodatnih stroškov.

2. Brez poseganja v člen 7(2) ter člena 13 in 42 se posledice kakršne koli kršitve člena 5 določijo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo. Države članice v svojih nacionalnih zakonodajah določijo učinkovita pravna sredstva pogodbenega prava za kakršno koli kršitev člena 5.

Člen 7 Posebne zahteve za informiranje za posrednike

1. Pred sklenitvijo pogodbe posrednik potrošniku razkrije, da deluje v imenu ali po naročilu drugega potrošnika in da se sklenjena pogodba ne šteje za pogodbo med potrošnikom in trgovcem, ampak za pogodbo med dvema potrošnikoma, in je kot taka zunaj področja uporabe te direktive.

2. Če posrednik ne izpolni obveznosti iz odstavka 1, se šteje, da je sklenil pogodbo v svojem imenu.

3. Ta člen se ne uporablja za javne dražbe.

Poglavje III

Informacije za potrošnike in pravica do odstopa za pogodbe na daljavo ter pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov

Člen 8 Področje uporabe

To poglavje se uporablja za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov

Člen 9 Zahteve po informacijah za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov

Za pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, trgovec zagotovi naslednje informacije, ki so sestavni del pogodbe:

(a) informacije iz členov 5 in 7 ter, z odstopanjem od člena 5(1)(d), način plačila, dostave in izpolnitve v vseh primerih;

(b) kadar se uporablja pravica do odstopa od pogodbe, pogoje in postopke za uveljavljanje te pravice v skladu s Prilogo I;

(c) fizični naslov sedeža podjetja trgovca (in kadar je to primerno trgovca, v imenu katerega deluje), na katerega lahko potrošnik naslovi morebitne pritožbe, če se razlikuje od fizičnega naslova trgovca;

(d) obstoj kodeksov ravnanja in kako jih je mogoče dobiti, kadar je to primerno;

(e) možnost uveljavljanja sporazumnega reševanja sporov, kadar je to primerno;

(f) da bo pogodba sklenjena s trgovcem, zaradi česar bo potrošnik deležen varstva, določenega s to direktivo.

Člen 10 Oblikovne zahteve za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov

1. Pri pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, so informacije iz člena 9 v preprostem in razumljivem jeziku ter so čitljive. Naročilnica vključuje tudi standardni odstopni obrazec iz Priloge I(B).

2. Pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov, je veljavna samo, če potrošnik podpiše naročilnico, in v primerih, kadar naročilnica ni na papirju, prejme kopijo naročilnice na drugem trajnem nosilcu podatkov.

3. Države članice ne uvedejo nobenih oblikovnih zahtev poleg zahteve iz odstavkov 1 in 2.

Člen 11 Oblikovne zahteve za pogodbe na daljavo

1. Pri pogodbah na daljavo se potrošniku pred sklenitvijo pogodbe zagotovijo ali dajo na voljo informacije iz člena 9(a), ki so napisane v preprostem in razumljivem jeziku ter so čitljive, na način, primeren za uporabljeno sredstvo za komuniciranje na daljavo.

2. Če trgovec telefonira potrošniku, da bi sklenil pogodbo na daljavo, na začetku pogovora s potrošnikom razkrije svojo identiteto in komercialni namen klica.

3. Če se pogodba sklene prek medija z omejenim prostorom ali časom za prikaz informacij, trgovec pred sklenitvijo take pogodbe na tem mediju zagotovi najmanj informacije v zvezi z glavnimi značilnostmi izdelka in skupno ceno iz člena 5(1)(a) in (c). Trgovec potrošniku zagotovi druge informacije iz členov 5 in 7 na ustrezen način v skladu z odstavkom 1.

4. Potrošnik prejme potrdilo vseh informacij iz člena 9(a) do (f) na trajnem nosilcu podatkov, v razumnem času po sklenitvi pogodbe na daljavo in najpozneje ob dostavi blaga ali ko se začne izvajati storitev, razen če so bile informacije potrošniku predložene na trajnem nosilcu podatkov pred sklenitvijo pogodbe na daljavo.

5. Države članice ne uvedejo nobenih oblikovnih zahtev poleg zahtev iz odstavkov od 1 do 4.

Člen 12 Trajanje in začetek odstopnega obdobja

1. Potrošnik ima na voljo štirinajst dni, da brez obrazložitve odstopi od pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov.

2. Pri pogodbi, sklenjeni zunaj poslovnih prostorov, se odstopno obdobje začne z dnem, ko potrošnik podpiše naročilnico, ali kadar naročilnica ni na papirju, ko potrošnik prejme kopijo naročilnice na drugem trajnem nosilcu podatkov.

Pri pogodbi za prodajo blaga na daljavo se odstopno obdobje začne z dnem, ko potrošnik ali tretja oseba, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, pridobi materialne posesti vsakega naročenega kosa blaga.

Pri pogodbi na daljavo za izvajanje storitev se odstopno obdobje začne z dnem sklenitve pogodbe.

3. Rok iz odstavka 1 je upoštevan, če potrošnik pošlje sporočilo v zvezi z uveljavljanjem pravice do odstopa od pogodbe pred iztekom navedenega roka.

4. Države članice pogodbenicam ne smejo prepovedati izvajanja njihovih obveznosti na podlagi pogodbe v času odstopnega obdobja.

Člen 13 Opustitev informiranja o pravici do odstopa od pogodbe

Če trgovec potrošniku ni predložil informacij o pravici do odstopa od pogodbe in je tako kršil člen 9(b), člen 10(1) in člen 11(4), se odstopno obdobje izteče tri mesece po tem, ko je trgovec v celoti izpolnil svoje druge pogodbene obveznosti.

Člen 14 Uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe

1. Potrošnik obvesti trgovca o svoji odločitvi, da odstopa o pogodbe, na trajnem nosilcu podatkov z izjavo, naslovljeno na trgovca in napisano z njegovimi besedami ali na standardnem odstopnem obrazcu iz Priloge I(B).

Države članice ne uvedejo nobenih drugih oblikovnih zahtev, ki se uporabljajo za ta standardni odstopni obrazec.

2. Za pogodbe na daljavo, sklenjene prek interneta, lahko trgovec poleg možnosti iz odstavka 1 potrošniku omogoči, da elektronsko izpolni in predloži standardni odstopni obrazec na spletni strani trgovca. V tem primeru trgovec potrošniku po e-pošti nemudoma pošlje potrdilo o prejemu takega obvestila o odstopu od pogodbe.

Člen 15 Učinki odstopa od pogodbe

Z uveljavitvijo pravice do odstopa od pogodbe prenehajo vse obveznosti pogodbenic:

(a) izvajanje pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ali

(b) sklenitev pogodbe zunaj poslovnih prostorov, kadar je ponudbo dal potrošnik.

Člen 16 Obveznosti trgovca v primeru odstopa od pogodbe

1. Trgovec povrne vsa izplačila, ki jih je prejel od potrošnika, v tridesetih dneh od dneva, na katerega je prejel sporočilo o odstopu od pogodbe.

2. Pri prodajnih pogodbah lahko trgovec zadrži povračilo, dokler ne prejme ali prevzame vrnjenega blaga ali dokler potrošnik ne predloži dokaza, da je blago poslal nazaj, kar od tega se zgodi prej.

Člen 17 Obveznosti potrošnika v primeru odstopa od pogodbe

1. Pri prodajnih pogodbah, za katere se materialna posest blaga prenese na potrošnika ali, na njegovo zahtevo, na tretjo osebo pred iztekom odstopnega obdobja, potrošnik blago vrne ali izroči trgovcu ali osebi, ki jo trgovec pooblasti za prevzem, v štirinajstih dneh od dneva, na katerega je trgovca obvestil o svoji odločitvi, da odstopa od pogodbe, razen če se trgovec ponudi, da bo blago prišel iskat sam.

Potrošnik plača samo neposredne stroške vračila blaga, razen če se trgovec strinja, da bo prevzel navedeni strošek.

2. Potrošnik je odgovoren samo za tisto kakršno koli zmanjšano vrednost blaga, ki je posledica ravnanja z blagom, ki ni nujno potrebno za ugotavljanje narave in delovanja blaga. Ni odgovoren za zmanjšano vrednost blaga, kadar trgovec ni predložil obvestila o pravici do odstopa od pogodbe v skladu s členom 9(b). Pri storitvenih pogodbah, za katere velja pravica do odstopa, potrošnik ne nosi nobenih stroškov za storitve, ki so delno ali v celoti izvedene v odstopnem obdobju.

Člen 18 Učinki uveljavljanja pravice do odstopa od pomožne pogodbe

1. Brez poseganja v člen 15 Direktive 2008/48/ES, če potrošnik uveljavi svojo pravico do odstopa od pogodbe na daljavo ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, v skladu s členi od 12 do 17, se pomožne pogodbe samodejno prekinejo brez kakršnih koli stroškov za potrošnika.

2. Države članice določijo podrobna pravila za prekinitev takih pogodb.

Člen 19 Izjeme od pravice do odstopa od pogodbe

1. V zvezi s pogodbami na daljavo se pravica do odstopa od pogodbe ne uporablja za:

(a) storitve, katerih izvajanje se je z izrecnim predhodnim soglasjem potrošnika začelo pred iztekom štirinajstdnevnega roka iz člena 12;

(b) dobave blaga ali izvedbo storitev, katerih cena je odvisna od nihanj na finančnem trgu, nad katerimi trgovec nima nobenega nadzora;

(c) dobave blaga, izdelanega po podrobnem opisu ali osebnih željah potrošnika, ali ki se lahko hitro pokvari ali mu poteče rok uporabe;

(d) dobave vina, za katero je bila cena dogovorjena ob sklenitvi prodajne pogodbe, ki se lahko dobavi šele po izteku roka iz člena 22(1) in katerega dejanska vrednost je odvisna od tržnih nihanj, nad katerimi trgovec nima nadzora;

(e) dobave zapečatenih zvočnih ali vizualnih posnetkov ali računalniških programov, ki jih je potrošnik odpečatil;

(f) dobave časopisov, periodičnega tiska in revij;

(g) igre na srečo in loterijske storitve;

(h) pogodbe, sklenjene na dražbi.

2. V zvezi s pogodbami, sklenjenimi zunaj poslovnih prostorov, se pravica do odstopa od pogodbe ne uporablja za:

(a) pogodbe za dobavo živil, pijač ali drugega blaga, namenjenega za tekočo potrošnjo v gospodinjstvu, ki ga potrošnik vnaprej izbere prek sredstva za komuniciranje na daljavo in ga trgovec, ki to blago običajno prodaja v svojih poslovnih prostorih, fizično dostavi na potrošnikov dom, prebivališče ali delovno mesto;

(b) pogodbe, za katere je potrošnik v svojem odzivu na nujne razmere od trgovca zahteval takojšnjo izvedbo pogodbe; če ob tej priložnosti trgovec za potrošnika zagotovi ali mu proda dodatne storitve ali blago poleg tistih, ki so nujno potrebni za takojšnjo rešitev potrošnikovih nujnih razmer, se pravica do odstopa od pogodbe uporablja za navedene dodatne storitve ali blago;

(c) pogodbe, za katere je potrošnik prek sredstva za komuniciranje na daljavo od trgovca posebej zahteval, naj ga obišče na domu zaradi izvedbe popravila ali vzdrževanja na njegovi posesti; če ob tej priložnosti trgovec potrošniku zagotovi dodatne storitve poleg tistih, ki jih je potrošnik izrecno zahteval, ali blago, ki niso nujno potrebni nadomestni deli za izvedbo vzdrževanja ali popravila, se pravica do odstopa od pogodbe uporablja za navedene dodatne storitve ali blago.

3. Pogodbenici se lahko dogovorita, da odstavkov 1 in 2 uporabita.

Člen 20 Izključene pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov

1. Členi od 8 do 19 se ne uporabljajo za pogodbe na daljavo in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov:

(a) za prodajo nepremičnin ali v zvezi z drugimi nepremičninskimi pravicami, razen za najem in dela v zvezi z nepremičninami;

(b) sklenjene z uporabo prodajnih avtomatov ali v trgovskih lokalih, opremljenih z avtomati;

(c) sklenjene s telekomunikacijskimi operaterji prek javnih telefonskih govorilnic za njihovo uporabo;

(d) za živila ali pijače, ki jih trgovec dobavlja na pogostih in rednih obhodih v soseski, v kateri ima poslovne prostore.

2. Členi od 8 do 19 se ne uporabljajo za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, za:

(a) zavarovanje,

(b) finančne storitve, katerih cena je odvisna od nihanj na finančnem trgu, nad katerimi trgovec nima nobenega nadzora, ki se lahko zgodijo v odstopnem obdobju, kakor so opredeljene v členu 6(2)(a) Direktive 2002/65/ES[16], in

(c) kredite, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2008/48/ES.

3. Členi od 8 do 19 se ne uporabljajo za pogodbe na daljavo za zagotavljanje nastanitve, prevoza, storitev najema avtomobilov, priprave in dostave hrane ali storitev za prosti čas, kar zadeva pogodbe, v katerih je predpisan poseben datum ali čas izvedbe.

Poglavje IV

Druge pravice potrošnikov, značilne za prodajne pogodbe

Člen 21 Področje uporabe

1. To poglavje se uporablja za prodajne pogodbe. Brez poseganja v člen 24(5), kadar je pogodba mešana pogodba, katere predmet so blago in storitve, se to poglavje uporablja samo za blago.

2. To poglavje se uporablja tudi za pogodbe za dobavo blaga, ki se proizvede ali pridela.

3. To poglavje se ne uporablja za rezervne dele, ki jih trgovec zamenja pri popravilih za odpravo neskladnosti blaga v skladu s členom 26.

4. Države članice se lahko odločijo, da tega poglavja ne uporabljajo za prodajo rabljenega blaga na javnih dražbah.

Člen 22 Dobava

1. Razen če se pogodbenici dogovorita drugače, trgovec dobavi blago s prenosom materialne posesti blaga na potrošnika ali tretjo osebo, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, najpozneje v tridesetih dneh od dneva sklenitve pogodbe.

2. Kadar trgovec ne izpolni svojih obveznosti dobave, je potrošnik upravičen do povračila vseh plačanih zneskov v sedmih dneh od datuma dobave iz odstavka 1.

Člen 23 Prenos tveganja

1. Tveganje izgube ali poškodovanja blaga se prenese na potrošnika, ko potrošnik ali tretja oseba, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, pridobi materialno posest blaga.

2. Tveganje iz odstavka 1 se prenese na potrošnika ob dobavi, kakor je dogovorjeno med pogodbenicama, če potrošnik ali tretja oseba, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, ni ustrezno ukrepala, da bi pridobila materialno posest blaga.

Člen 24 Skladnost s pogodbo

1. Trgovec dobavi blago v skladu s prodajno pogodbo.

2. Šteje se, da je dobavljeno blago v skladu s pogodbo, če izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) je v skladu z opisom, ki ga je dal trgovec, in ima lastnosti blaga, ki ga je trgovec predstavil potrošniku kot vzorec ali model;

(b) je primerno za poseben namen, za katerega ga potrošnik zahteva ter s katerim je seznanil trgovca ob sklenitvi pogodbe in je trgovec s tem soglašal;

(c) je primerno za namene, za katere se blago iste vrste običajno uporablja, ali

(d) ima kakovost in lastnosti, ki so običajne za blago iste vrste in jih potrošnik lahko razumno pričakuje, glede na vrsto blaga ter ob upoštevanju vsake javne izjave trgovca, proizvajalca ali njegovega zastopnika glede posebnih lastnosti blaga, zlasti v oglasu ali pri etiketiranju blaga.

3. Za neskladnost s pogodbo v smislu tega člena ne šteje, če je potrošnik ob sklenitvi pogodbe vedel za neskladnost ali bi razumno moral vedeti za neskladnost ali če neskladnost izvira iz materiala, ki ga je dobavil potrošnik.

4. Trgovca ne obvezujejo javne izjave iz odstavka 2(d), če dokaže enega od naslednjih primerov:

(a) da za zadevno izjavo ni vedel in razumno ni mogel vedeti;

(b) da je bila do sklenitve pogodbe izjava popravljena;

(c) da izjava ni mogla vplivati na odločitev za nakup blaga.

5. Kakršna koli neskladnost, ki je posledica nepravilne montaže blaga, se šteje kot neskladnost blaga, kadar je montaža del prodajne pogodbe in je blago montiral trgovec ali je trgovec bil odgovoren za montiranje blaga. Enako velja, če je potrošnik blago, ki ga mora montirati potrošnik, nepravilno montiral zaradi napak v navodilih za montažo.

Člen 25 Zakonske pravice – odgovornost za primer neskladnosti

Prodajalec je odgovoren potrošniku za vsako neskladnost, ki obstaja v trenutku, ko se tveganje prenese na potrošnika.

Člen 26 Pravna sredstva za primer neskladnosti

1. V skladu z odstavki od 2 do 5, kadar blago ni v skladu s pogodbo, ima potrošnik pravico:

(a) do odprave neskladnosti s popravilom ali zamenjavo,

(b) do znižane cene,

(c) do preklica pogodbe.

2. Trgovec odpravi neskladnosti s popravilom ali zamenjavo po lastni izbiri.

3. Kadar trgovec dokaže, da je odprava neskladnosti s popravilom ali zamenjavo nezakonita, nemogoča ali bi od trgovca zahtevala nesorazmeren trud, se lahko potrošnik odloči za znižanje cene ali preklic pogodbe. Trgovčev trud je nesorazmeren, če mu v primerjavi z znižanjem cene ali preklicem pogodbe povzroči pretirane stroške ob upoštevanju vrednosti blaga, če neskladnosti ne bi bilo, in pomembnosti neskladnosti.

Potrošnik lahko prekliče pogodbo samo, kadar ne gre za manjšo neskladnost.

4. Potrošnik se lahko zateče h kateremu koli pravnemu sredstvu iz odstavka 1, kadar:

(a) trgovec implicitno ali izrecno noče odpraviti neskladnosti;

(b) trgovec ne odpravi neskladnosti v razumnem času;

(c) trgovec poskuša odpraviti neskladnost, s čimer potrošniku povzroči znatne nevšečnosti;

(d) se ista napaka v kratkem času ponovi več kot enkrat.

5. Znatne nevšečnosti za potrošnika in razumni čas, ki ga trgovec potrebuje za odpravo neskladnosti, se ocenijo ob upoštevanju narave blaga ali namena, za katerega je potrošnik pridobil blago, kot je določeno v členu 24(2)(b).

Člen 27 Stroški in odškodnine

1. Potrošnik je upravičen do brezplačne odprave neskladnosti.

2. Brez poseganja v določbe tega poglavja lahko potrošnik v skladu s členom 26 zahteva odškodnino za kakršno koli neporavnano izgubo.

Člen 28 Roki in dokazno breme

1. Trgovec je odgovoren v skladu s členom 25, kadar neskladnost postane očitna v dveh letih od prenosa tveganja na potrošnika.

2. Kadar je trgovec odpravil neskladnost z zamenjavo, je odgovoren v skladu s členom 25, kadar neskladnost postane očitna v dveh letih od trenutka, ko potrošnik ali tretja oseba, ki jo potrošnik imenuje, pridobi materialno posest zamenjanega blaga.

3. Pri rabljenem blagu se lahko trgovec in potrošnik dogovorita za krajše obdobje odgovornosti, ki pa ne sme biti krajše od enega leta.

4. Da bi potrošnik uveljavil svoje pravice v skladu s členom 25, obvesti trgovca o neskladnosti v dveh mesecih od datuma, na katerega je ugotovil neskladnost.

5. Razen če ni dokazano nasprotno, za vsako neskladnost, ki se ugotovi v šestih mesecih od trenutka, ko se tveganje prenese na potrošnika, velja, da je obstajala v tistem trenutku, razen če je ta domneva neskladna z naravo blaga in naravo neskladnosti.

Člen 29 Tržne garancije

1. Tržna garancija je zavezujoča za garanta v skladu s pogoji, ki so določeni v garancijski izjavi. Če garancijske izjave ni, je tržna garancija zavezujoča v skladu s pogoji, ki so določeni v oglasu o tržni garanciji.

2. Tržna izjava mora biti pripravljena v preprostem in razumljivem jeziku ter mora biti čitljiva. Vključuje:

(a) zakonske pravice potrošnika iz člena 26 in jasno izjavo, da tržna garancija ne vpliva na navedene pravice;

(b) vsebino tržne garancije in pogoje za uveljavljanje zahtevkov, in sicer trajanje, ozemeljski obseg ter ime in naslov garanta;

(c) brez poseganja v člena 32 in 35 ter Prilogo III(1)(j), navedbo, kadar je to primerno, da tržne garancije ni mogoče prenesti na poznejšega kupca.

3. Trgovec na zahtevo potrošnika predloži garancijsko izjavo na trajnem nosilcu podatkov.

4. Kršitev odstavka 2 ali 3 ne vpliva na veljavnost garancije.

Poglavje V

Pravice potrošnikov v zvezi s pogodbenimi pogoji

Člen 30 Področje uporabe

1. To poglavje se uporablja za pogodbene pogoje, ki jih vnaprej pripravi trgovec ali tretja oseba in jih potrošnik sprejme, ne da bi imel možnost vplivati na njihovo vsebino, zlasti kadar so taki pogodbeni pogoji del vnaprej oblikovane standardne pogodbe.

2. Dejstvo, da je imel potrošnik možnost vpliva na vsebino nekaterih vidikov pogodbenega pogoja ali enega posebnega pogoja, ne izključuje uporabe tega poglavja za druge pogodbene pogoje, ki so sestavni del pogodbe.

3. To poglavje se ne uporablja za pogodbene pogoje, ki izražajo obvezne zakonske ali druge določbe, ki so v skladu z zakonodajo Skupnosti, in določbe ali načela mednarodnih konvencij, katerih podpisnice so Skupnost ali države članice.

Člen 31 Zahteve po preglednosti pogodbenih pogojev

1. Pogodbeni pogoji so izraženi v preprostem in razumljivem jeziku ter so čitljivi.

2. Pogodbeni pogoji so dani na voljo potrošniku na način, ki mu dejansko omogoča, da se z njimi seznani pred sklenitvijo pogodbe, ob upoštevanju uporabljenega sredstva za komuniciranje.

3. Trgovec od potrošnika pridobi izrecno soglasje za kakršno koli plačilo poleg plačila, predvidenega za glavno pogodbeno obveznost trgovca. Če trgovec od potrošnika ne pridobi izrecnega soglasja, ampak ga pridobi z uporabo privzetih možnosti, ki jih mora potrošnik zavrniti, da se izogne dodatnemu plačilu, je potrošnik upravičen do vračila tega plačila.

4. Države članice se vzdržijo kakršnih koli predstavitvenih zahtev glede tega, kako so pogodbeni pogoji izraženi ali dani potrošniku na razpolago.

Člen 32 Splošna načela

1. Kadar pogodbeni pogoj ni naveden v prilogi II ali III, države članice zagotovijo, da velja za nepoštenega, če v nasprotju z zahtevo po dobri veri v škodo potrošnika povzroči bistveno neravnovesje pri pravicah in obveznostih pogodbenic, ki izhajajo iz pogodbe.

2. Brez poseganja v člena 34 in 38 je treba nepoštenost pogodbenega pogoja oceniti ob upoštevanju narave izdelkov, za katere je bila sklenjena pogodba, in s sklicevanjem na vse okoliščine v času sklepanja pogodbe ter na vse druge pogoje pogodbe ali druge pogodbe, od katere so ti pogoji odvisni. Ob ocenjevanju poštenosti pogodbenega pogoja pristojni nacionalni organ upošteva tudi, kako je bila pogodba pripravljena in kako jo je trgovec sporočil potrošniku, v skladu s členom 31.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za ocenjevanje glavnega predmeta pogodbe ali primernosti predvidenega plačila za glavno pogodbeno obveznost trgovca, če trgovec v celoti izpolnjuje določbe člena 31.

Člen 33 Dokazno breme

Kadar trgovec trdi, da sta se pogodbenici o pogodbenem pogoju individualno dogovorili, nosi dokazno breme.

Člen 34 Pogodbeni pogoji, ki veljajo za nepoštene v vseh okoliščinah

Države članice zagotovijo, da pogodbeni pogoji iz seznama v Prilogi II veljajo za nepoštene v vseh okoliščinah. Naveden seznam pogodbenih pogojev se uporablja v vseh državah članicah in se lahko spremeni samo v skladu s členom 39(2) in členom 40.

Člen 35 Domnevno nepošteni pogodbeni pogoji

Države članice zagotovijo, da pogodbeni pogoji iz seznama v točki 1 Priloge III veljajo za nepoštene, razen če trgovec dokaže, da so pogoji pošteni, v skladu s členom 32. Naveden seznam pogodbenih pogojev se uporablja v vseh državah članicah in se lahko spremeni samo v skladu s členom 39(2) in členom 40.

Člen 36 Razlaga pojmov

1. V primeru dvoma o pomenu pogoja prevlada razlaga, ki je za potrošnika najugodnejša.

2. Ta člen se ne uporablja v okviru postopkov iz člena 38(2).

Člen 37 Učinki nepoštenih pogodbenih pogojev

Pogodbeni pogoji, ki so nepošteni, za potrošnika niso zavezujoči. Pogodba ostane zavezujoča za pogodbenici, če lahko ostane v veljavi brez nepoštenih pogojev.

Člen 38 Uveljavitev v zvezi z nepoštenimi pogodbenimi pogoji

1. Države članice zagotovijo, da v interesu potrošnikov in konkurentov obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nepoštenih pogojev v pogodbah, ki jih trgovci sklepajo s potrošniki.

2. Zlasti lahko osebe ali organizacije, ki imajo v skladu z nacionalno zakonodajo upravičen interes za varstvo potrošnikov, sprožijo postopek pred sodiščem ali upravnim organom, da odloči o poštenosti ali nepoštenosti pogodbenih pogojev za splošno uporabo.

3. Države članice sodiščem ali upravnim organom omogočijo uporabo ustreznih in učinkovitih sredstev, s katerimi trgovcem preprečijo nadaljnjo uporabo pogojev, za katere je bilo ugotovljeno, da so nepošteni.

4. Države članice zagotovijo, da se lahko glede na nacionalno procesno pravo pravni postopki iz odstavkov 2 in 3 sprožijo posamično ali skupno proti več trgovcem iz istega gospodarskega sektorja ali njihovim združenjem, ki uporabljajo ali priporočajo uporabo istih splošnih pogodbenih pogojev ali podobnih pogojev.

Člen 39 Pregled pogojev iz prilog 2 in 3

1. Države članice Komisijo uradno obvestijo o pogojih, za katere so pristojni nacionalni organi ugotovili, da so nepošteni, in za katere menijo, da so pomembni za spremembo te direktive, skladno z odstavkom 2.

2. Ob upoštevanju obvestil, prejetih na podlagi odstavka 1, Komisija spremeni prilogi II in III. Navedeni ukrepi, oblikovani za spreminjanje nebistvenih elementov te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 40(2).

Poglavje VI

Splošne določbe

Člen 40 Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za nepoštene pogoje v potrošniških pogodbah (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES[17], ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Člen 41 Uveljavljanje

1. Države članice zagotovijo, da obstajajo ustrezna in učinkovita sredstva za zagotavljanje skladnosti s to direktivo.

2. Sredstva iz odstavka 1 vključujejo določbe, po katerih lahko eden ali več spodaj imenovanih organov v skladu z nacionalno zakonodajo začne postopek pred sodiščem ali pred pristojnimi upravnimi organi, da se zagotovi uporaba nacionalnih določb za izpolnjevanje te direktive:

(a) javni organi ali njihovi zastopniki;

(b) potrošniške organizacije, ki imajo upravičen interes za varstvo potrošnikov;

(c) strokovna združenja, ki imajo upravičen interes za delovanje.

Člen 42 Kazni

1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo pri kršitvah nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh določbah najpozneje do datuma iz člena 46 ter jo nemudoma uradno obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 43 Obveznost izvajanja Direktive

Če se za pogodbo uporablja zakonodaja države članice, se potrošniki ne smejo odpovedati pravicam, ki so jim podeljene s to direktivo.

Člen 44 Informiranje

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za obveščanje potrošnikov o nacionalnih določbah, ki prenašajo to direktivo, in, kadar je to primerno, spodbujajo trgovce in imetnike kodeksov, da potrošnike obveščajo o svojih kodeksih ravnanja.

Člen 45 Nenaročeno blago ali storitve

Potrošnik je oproščen kakršnega koli plačila za nenaročene dobave blaga v skladu s prepovedjo iz člena 5(5) in točke 29 Priloge I k Direktivi 2005/29/ES. Če se potrošnik ne odzove na nenaročeno dobavo, to ne pomeni, da je vanjo privolil.

Člen 46 Prenos

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje [osemnajst mesecev po začetku njene veljavnosti]. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise začnejo uporabljajo [dve leti po začetku njene veljavnosti].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Poglavje VII Končne določbe

Člen 47 Razveljavitve

Direktive 85/577/EGS, 93/13/EGS in 97/7/ES ter Direktiva 1999/44/ES, kakor je bila spremenjena z direktivami iz Priloge IV, se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V.

Člen 48 Pregled

Komisija pregleda to direktivo ter poroča Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do [vstaviti datum iz drugega pododstavka člena 46(1) + pet let].

Po potrebi predloži nadaljnje predloge za njeno prilagoditev razvoju na področju. Komisija od držav članic lahko zahteva informacije.

Člen 49 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 50 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA I INFORMACIJE V ZVEZI Z UVELJAVLJANJEM PRAVICE DO ODSTOPA OD POGODBE A. Informacije, ki se predložijo v odstopnem obrazcu

1. Ime, fizični naslov in e-naslov trgovca, ki mu je treba poslati odstopni obrazec.

2. Izjava, da ima potrošnik pravico do odstopa od pogodbe in da lahko uveljavlja to pravico tako, da pošlje spodnji odstopni obrazec na trajnem nosilcu podatkov trgovcu iz odstavka 1:

(a) za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, v štirinajstih dneh od podpisa naročilnice;

(b) za prodajne pogodbe na daljavo v štirinajstih dneh od trenutka, ko potrošnik ali tretja oseba, ki ni prevoznik in jo imenuje potrošnik, pridobi materialno posest blaga;

(c) za storitvene pogodbe na daljavo:

- v štirinajstih dneh po sklenitvi pogodbe, kadar potrošnik predhodno izrecno ne privoli, da se izvajanje pogodbe začne pred iztekom tega štirinajstdnevnega obdobja;

- v obdobju, ki se konča z začetkom izpolnjevanja pogodbe, kadar potrošnik predhodno izrecno privoli, da se izvajanje pogodbe začne pred iztekom tega štirinajstdnevnega obdobja;

3. Za vse prodajne pogodbe, izjava za potrošnika o rokih in načinih za vračilo blaga trgovcu in pogoji povračila plačila v skladu s členom 16 in členom 17(2).

4. Za pogodbe na daljavo, sklenjene prek interneta, izjava, da lahko potrošnik elektronsko izpolni in predloži standardni odstopni obrazec na spletni strani trgovca in da bo od trgovca po e-pošti nemudoma prejel potrdilo o prejemu odstopnega obrazca.

5. Izjava, da lahko potrošnik uporabi odstopni obrazec iz dela B.

B. Vzorec odstopnega obrazca

(ta obrazec izpolnite in pošljite samo, če želite odstopiti od pogodbe)

- Naslovniku:

- Obveščam/Obveščamo* vas, da odstopam/odstopamo* od pogodbe za prodajo naslednjega blaga*/zagotovitev naslednje storitve*

- Naročeno dne*/prejeto dne*

- Ime potrošnika(-ov)

- Naslov potrošnika(-ov)

- Podpis potrošnika(-ov) (samo če se obrazec pošlje v pisni obliki)

- Datum

*Po potrebi črtajte.

PRILOGA II POGODBENI POGOJI, KI V VSEH OKOLIŠČINAH VELJAJO ZA NEPOŠTENE

Pogodbeni pogoji, ki imajo naslednji cilj ali učinek, so nepošteni v vseh okoliščinah:

(a) izključevanje ali omejevanje odgovornosti trgovca v primeru smrti ali telesne poškodbe potrošnika, ki jo povzroči ravnanje ali opustitev s strani trgovca;

(b) omejitev obveznosti trgovca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti njegovih zastopnikov ali pogojevanje svojih obveznosti z izpolnjevanjem posebnega pogoja, ki je v celoti odvisen od trgovca;

(c) izključevanje ali oviranje pravice potrošnika, da sproži pravni postopek ali uporabi drugo pravno sredstvo, zlasti z zahtevo, da potrošnik rešuje spore izključno z arbitražo, ki ni zajeta v pravnih predpisih;

(d) omejevanje potrošnikovega dostopa do razpoložljivih dokazov ali nalaganje dokaznega bremena potrošniku, kadar dokazno breme po veljavni zakonodaji mora nositi trgovec;

(e) pravica trgovca, da določi, ali so dobavljeno blago ali opravljene storitve v skladu s pogodbo, ali izključna pravica trgovca do razlage katerega koli pogodbenega pogoja.

PRILOGA III DOMNEVNO NEPOŠTENI POGODBENI POGOJI

1. Pogodbeni pogoji, ki imajo naslednji cilj ali učinek, so domnevno nepošteni:

(a) izključevanje ali omejevanje zakonskih pravic potrošnika nasproti trgovcu ali drugi osebi, če trgovec v celoti ali delno ne izpolni ali pomanjkljivo izpolni katero koli pogodbeno obveznost, vključno s pravico potrošnika do poravnave dolga trgovcu s terjatvijo, ki jo ima potrošnik morda do trgovca;

(b) pogoji, ki trgovcu omogočajo, da zadrži plačilo potrošnika, kadar slednji ne sklene ali ne izpolni pogodbe, ne da bi dal potrošniku možnost uveljavitve pravice do nadomestila v istem znesku, če trgovec ne sklene ali ne izpolni pogodbe;

(c) pogoji, ki vsakemu potrošniku, ki ne izpolni svoje obveznosti, nalagajo plačilo odškodnine, ki znatno presega škodo, ki jo je utrpel trgovec;

(d) pogoji, ki trgovcu omogočajo odpoved pogodbe po želji, ne da bi imel tudi potrošnik to pravico;

(e) pogoji, ki trgovcu omogočajo odpoved pogodbe za nedoločen čas brez razumnega odpovednega roka, razen kadar potrošnik resno krši pogodbo;

(f) samodejno podaljševanje pogodbe, sklenjene za določen čas, kadar potrošnik ne navede drugače in mora določiti dolg odpovedni rok ob vsakokratnem izteku obdobja podaljšanja pogodbe;

(g) pogoji, ki trgovcu omogočajo, da dvigne ceno, o kateri se je ob sklenitvi pogodbe dogovoril s potrošnikom, ne da bi potrošniku dal možnost, da prekliče pogodbo;

(h) obveznost potrošnika, da izpolni vse svoje obveznosti, kadar trgovec ne izpolni vseh svojih obveznosti;

(i) pogoji, ki trgovcu omogočajo, da prenese svoje obveznosti v zvezi s pogodbo brez soglasja potrošnika;

(j) omejevanje pravice potrošnika, da proda blago, z omejevanjem prenosljivosti kakršne koli tržne garancije, ki jo zagotavlja trgovec;

(k) pogoji, ki trgovcu omogočajo enostransko spreminjanje pogodbenih pogojev, vključno z lastnostmi izdelka ali storitve;

(l) enostransko spreminjanje pogodbenih pogojev, ki se sporočijo potrošniku na trajnem nosilcu podatkov, prek spletnih pogodbenih pogojev, s katerimi se potrošnik ni strinjal.

2. Točka 1(e) se ne uporablja za pogoje, v skladu s katerimi si ponudnik finančnih storitev pridrži pravico, da enostransko in brez odpovednega roka odpove pogodbo za nedoločen čas, pod pogojem, da se od ponudnika zahteva, da o tem takoj obvesti drugo pogodbenico ali pogodbenice.

3. Točka 1(g) se ne uporablja za:

(a) transakcije s prenosljivimi vrednostnimi papirji, finančnimi instrumenti in drugimi izdelki ali storitvami, če je cena vezana na nihanja v borznih tečajih ali indeksih ali v cenah na finančnem trgu, nad katerimi trgovec nima nadzora;

(b) pogodbe za nakup ali prodajo tuje valute, potovalnih čekov ali mednarodnih denarnih nakaznic, nominiranih v tuji valuti;

(c) klavzule o indeksiranju cen, kadar so zakonite, če je metoda, po kateri se cene spreminjajo, natančno opisana.

4. Točka 1(k) se ne uporablja za:

(a) pogoje, pod katerimi si ponudnik finančnih storitev pridrži pravico spremeniti obrestno mero, ki jo plača potrošnik ali ki se izplača potrošniku, ali vsoto drugih zaračunanih stroškov za finančne storitve brez predhodnega obvestila, kadar za to obstaja tehten razlog, če mora ponudnik o tem čim prej obvestiti drugo pogodbenico ali pogodbenice in da imajo slednje pravico do takojšnje odpovedi pogodbe;

(b) transakcije s prenosljivimi vrednostnimi papirji, finančnimi instrumenti in drugimi izdelki ali storitvami, če je cena vezana na nihanja v borznih tečajih ali indeksih ali v cenah na finančnem trgu, nad katerimi trgovec nima nadzora;

(c) pogodbe za nakup ali prodajo tuje valute, potovalnih čekov ali mednarodnih denarnih nakaznic, nominiranih v tuji valuti;

(d) pogoji, pod katerimi si trgovec pridrži pravico do enostranske spremembe pogojev pogodbe za nedoločen čas, če mora o tem v razumnem roku obvestiti potrošnika in ima potrošnik pravico do odpovedi pogodbe.

PRILOGA IV Razveljavljene direktive s seznamom njihovih zaporednih sprememb (iz člena 47)

Direktiva Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov | UL L 372, 31.12.1985, str. 31 |

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah | UL L 95, 21.04.1993, str. 29 |

Direktiva 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta Direktiva 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 | UL L 144, 4.6.1997, str. 19 UL L 271, 9.10.2002, str. 16 UL L 149, 11.6.2005, str. 29 UL L 319, 5.12.2007, str. 1 |

Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta | UL L 171, 7.7.1999, str. 12 |

PRILOGA V KORELACIJSKA TABELA

Staro številčenje Direktive Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnikov v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. | Staro številčenje Direktive 1993/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah | Staro številčenje Direktive 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo. | Staro številčenje Direktive 1999/44/ES o prodaji potrošniškega blaga in s tem povezanih garancij | Novo številčenje v tej direktivi |

Člen 1[18] |

Člen 1, odstavek 1[19] |

Člen 1, odstavek 2 (se nadomesti) | Člen 30, odstavek 3 |

Člen 1[20] |

Člen 1, odstavek 1[21] |

Člen 1, odstavek 2, točka a (se nadomesti) | Člen 2, točka 1 |

Člen 1, odstavek 2, točka b[22] | Člen 2, točka 4 |

Člen 21, odstavek 3 |

Člen 1, odstavek 2, točka c | Člen 2, točka 2 |

Staro številčenje Direktive Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnikov v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. | Staro številčenje Direktive 1993/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah | Staro številčenje Direktive 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo. | Staro številčenje Direktive 1999/44/ES o prodaji potrošniškega blaga in s tem povezanih garancij | Novo številčenje v tej direktivi |

Člen 1, odstavek 2, točka d | Člen 2, točka 18 |

Člen 1, odstavek 2, točka e (se nadomesti) | Člen 2, točka 19 |

Člen 1, odstavek 2, točka f | Se črta. |

Člen 1, odstavek 3 (se nadomesti) | Člen 21, odstavek 4 |

Člen 1, odstavek 4 | Člen 21, odstavek 2 |

Člen 2 (se nadomesti) | Člen 2, točka 1 |

Člen 2, točka 2 |

Člen 2, točka a | Se črta. |

Člen 2, točka b (se nadomesti) | Člen 2, točka 1 |

Člen 2, točka c (se nadomesti) | Člen 2, točka 2 |

Člen 2, odstavek 1 (se nadomesti) | Člen 2, točka 6 |

Člen 2, odstavek 2 (se nadomesti) | Člen 2, točka 1 |

Staro številčenje Direktive Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnikov v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. | Staro številčenje Direktive 1993/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah | Staro številčenje Direktive 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo. | Staro številčenje Direktive 1999/44/ES o prodaji potrošniškega blaga in s tem povezanih garancij | Novo številčenje v tej direktivi |

Člen 2, odstavek 3 (se nadomesti) | Člen 2, točka 2 |

Člen 2, odstavek 4, prvi stavek (se nadomesti) | Člen 2, točka 7 |

Člen 2, odstavek 4, drugi stavek | Se črta. |

Člen 2, odstavek 5 | Se črta. |

Člen 2, odstavek 1 | Člen 24, odstavek 1 |

Člen 22 |

Člen 2, odstavek 2 | Člen 24, odstavek 2 |

Člen 2, odstavek 3 | Člen 24, odstavek 3 |

Člen 2, odstavek 4 | Člen 24, odstavek 4 |

Člen 2, odstavek 5 | Člen 24, odstavek 5 |

Člen 3, odstavek 1 | Se črta. |

Staro številčenje Direktive Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnikov v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. | Staro številčenje Direktive 1993/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah | Staro številčenje Direktive 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo. | Staro številčenje Direktive 1999/44/ES o prodaji potrošniškega blaga in s tem povezanih garancij | Novo številčenje v tej direktivi |

Člen 3, odstavek 2, točka a (se nadomesti) | Člen 20, odstavek 1, točka a |

Člen 3, odstavek 2, točka b (se nadomesti) | Člen 20, odstavek 1, točka d |

Člen 3, odstavek 2, točka c (se nadomesti) | Člen 12, odstavek 2 |

Člen 3, odstavek 2, točka d | Člen 20, odstavek 2, točka a |

Člen 3, odstavek 2, točka e | Člen 20, odstavek 2, točka b |

Člen 3, odstavek 3[23] |

Člen 3, odstavek 1 | Člen 32, odstavek 1[24] |

Člen 3, odstavek 2, pododstavek 1 (se nadomesti) | Člen 30, odstavek 1 |

Staro številčenje Direktive Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnikov v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. | Staro številčenje Direktive 1993/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah | Staro številčenje Direktive 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo. | Staro številčenje Direktive 1999/44/ES o prodaji potrošniškega blaga in s tem povezanih garancij | Novo številčenje v tej direktivi |

Člen 3, odstavek 2, pododstavek 2 | Člen 30, odstavek 2 |

Člen 3, odstavek 2, pododstavek 3 | Člen 33 |

Člen 3, odstavek 3 (se nadomesti) | Člen 34 |

Člen 35 |

Člen 3, odstavek 1, prva alinea (se nadomesti) | Člen 3, odstavek 2 |

Člen 3, odstavek 1, druga alinea | Člen 20, odstavek 1, točka b |

Člen 3, odstavek 1, tretja alinea (se nadomesti) | Člen 20, odstavek 1, točka c |

Člen 3, odstavek 1, četrta alinea (se nadomesti) | Člen 20, odstavek 1, točka a |

Staro številčenje Direktive Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnikov v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. | Staro številčenje Direktive 1993/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah | Staro številčenje Direktive 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo. | Staro številčenje Direktive 1999/44/ES o prodaji potrošniškega blaga in s tem povezanih garancij | Novo številčenje v tej direktivi |

Člen 3[25], odstavek 1, peta alinea (se nadomesti) |

Člen 3, odstavek 2, prva alinea (se nadomesti) | Člen 20, odstavek 1, točka d |

Člen 3, odstavek 2, druga alinea (se nadomesti) | Člen 20, odstavek 3 |

Člen 3, odstavek 1 (se nadomesti) | Člen 25 |

Člen 23 |

Člen 3, odstavek 2 (se nadomesti) | Člen 26, odstavek 1 |

Člen 4, prvi stavek (se nadomesti) | Člen 9 |

Člen 4, drugi stavek (se nadomesti) | Člen 10 |

Člen 4, odstavek 1 (se nadomesti) | Člen 32, odstavek 2 |

Staro številčenje Direktive Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnikov v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. | Staro številčenje Direktive 1993/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah | Staro številčenje Direktive 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo. | Staro številčenje Direktive 1999/44/ES o prodaji potrošniškega blaga in s tem povezanih garancij | Novo številčenje v tej direktivi |

Člen 4, odstavek 2 (se nadomesti) | Člen 32, odstavek 3 |

Člen 4, odstavek 1, točka a (se nadomesti) | Člen 5, odstavek 1, točka b |

Člen 4, odstavek 1, točka b (se nadomesti) | Člen 5, odstavek 1, točka a |

Člen 4, odstavek 1, točka c (se nadomesti) | Člen 5, odstavek 1, točka c |

Člen 4, odstavek 1, točka d (se nadomesti) | Člen 5, odstavek 1, točka c |

Člen 4, odstavek 1, točka e (se nadomesti) | Člen 9, odstavek 1, točka a |

Člen 5, odstavek 1 (se nadomesti) | Člen 12 |

Člen 14 |

Člen 5, odstavek 2 (se nadomesti) | Člen 15 |

Člen 16 |

Staro številčenje Direktive Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnikov v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov. | Staro številčenje Direktive 1993/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah | Staro številčenje Direktive 1997/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo. | Staro številčenje Direktive 1999/44/ES o prodaji potrošniškega blaga in s tem povezanih garancij | Novo številčenje v tej direktivi |

Člen 17 |

Člen 5, prvi stavek (se nadomesti) | Člen 31 |

Člen 5, drugi in tretji stavek | Člen 36 |

Člen 6 (se nadomesti) | Člen 43 |

Člen 6, odstavek 1 | Člen 37 |

Člen 6, odstavek 2 | Se črta. |

Člen 7[26] |

Člen 7, odstavek 1 | Člen 38, odstavek 1 |

Člen 7, odstavek 2 (se nadomesti) | Člen 38, odstavek 2 |

Staro številčenje v Prilogi k Uredbi (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov | Se razume kot sklicevanje na |

Odstavki 2, 6, 8 in 11 | to direktivo |

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o pogodbenih pravicah potrošnikov

2. OKVIR ABM/ABB

Potrošniška politika

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

XX0101: za plačilo uradnikov

XX010211: za plačilo stroškov odbora

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Od leta 2011 (tj. leto n = 2011), trajanje ni opredeljeno

Namen tega proračuna je kritje stroškov novega Odbora za nepoštene pogoje v potrošniških pogodbah, ki bo ustanovljen, kot je navedeno v Direktivi, ko navedeno direktivo sprejmeta Parlament in Svet:

1 EPDČ upravljavca v vrednosti v vrednosti 117 000 EUR (v skladu s specifičnimi smernicami) v podporo procesu komitologije.

Stroški plenarnega zasedanja, ki se ga udeleži po en predstavnik iz 27 držav članic. Tri načrtovane seje na leto, vsaka v vrednosti 20 000 EUR. Za dejanske stroške sej in pogostost navedenih sej bo morda potrebna sprememba, odvisno od končne oblike direktive, ko jo sprejmeta Svet in Parlament, ter potrebnih komitoloških struktur.

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

XX 0101 | obvezni | nedif.[27] | NE | NE | NE | 5 |

XX 010211 | neobvezni | nedif.[28] | NE | NE | NE | 5 |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto n (2011) | n+1 (2012) | n+2 (2013) | n+3 (2014) | n+4 (2015) | n+5 in pozneje (2016 in pozneje) | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[29] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a |

Odobritve plačil (OP) | b |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije[30] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4 | c |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c |

Odobritve plačil | b+c |

Upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije[31] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5 | d | 0,117 | 0,117 | 0,117 | 0,117 | 0,117 | 0,117 | 0,702 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6 | e | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,360 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0,177 | 0,177 | 0,177 | 0,177 | 0,177 | 0,177 | 1,062 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0,177 | 0,177 | 0,177 | 0,177 | 0,177 | 0,177 | 1,062 |

Podrobnosti o sofinanciranju: se ne uporabi

Če so države članice ali drugi organi (treba jih je navesti) vključeni v sofinanciranje, se v spodnjo razpredelnico vpiše predvidena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n+1 | n+2 | n+3 | n+4 | n+5 in pozneje | Skupaj |

…………………… | f |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a + c + d + e + f |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

( Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[32] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančne posledice za prihodke

( Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno kriti

Se ne uporabi.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in možne sinergije

Se ne uporabi.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Se ne uporabi.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Državam članicam in službam Komisije bodo zagotovljena in predložena redna poročila sej Odbora.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Se ne uporabi.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Se ne uporabi.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Delovanje Odbora bo ovrednoteno po 5 letih.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Se ne uporabi.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto n (2011) | Leto n+1 (2012) | Leto n+2 (2013) | Leto n+3 (2014) | Leto n+4 (2015) | Leto n+5 (2016) |

Uradniki ali začasno osebje[35] (XX 01 01) | A*/AD | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |

B*, C*/AST |

Osebje[36], financirano iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[37], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Vodenje novega komitološkega odbor („Odbor za nepoštene pogoje v potrošniških pogodbah“), ki se ustanovi v skladu s členom 39 te direktive, ki bo deloval za izvajanje te direktive

Stroški plenarnega zasedanja, ki se ga udeleži po en predstavnik iz 27 držav članic. Tri načrtovane seje na leto, vsaka v vrednosti 20 000 EUR. Za dejanske stroške sej in pogostost navedenih sej bo morda potrebna sprememba, odvisno od končne oblike direktive, ko jo sprejmeta Svet in Parlament.

Potrebe po človeških in upravnih virih se pokrijejo z dodelitvijo sredstev, ki se lahko odobrijo vodilnemu generalnemu direktoratu v okviru letnega postopka dodeljevanja sredstev ob upoštevanju proračunskih omejitev.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistematizaciji)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena za upravljanje programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki se zapolnijo s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek krije (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

– notranja |

– zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n (2011) | Leto n+1 (2012) | Leto n+2 (2013) | Leto n+3 (2014) | Leto n+4 (2015) | Leto n+5 in pozneje (2016 in pozneje) |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,117 | 0,117 | 0,117 | 0,117 | 0,117 | 0,117 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki jih referenčni znesek NE krije) SKUPAJ |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Stopnja 117 000 EUR/člana osebja za količinsko ovrednotenje stroškov, kot je predlagano v smernicah BUDG. |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

[…] |

8.2.6 . Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

Leto n (2011) | Leto n+1 (2012) | Leto n+2 (2013) | Leto n+3 (2014) | Leto n+4 (2015) | Leto n+5 in pozneje (2016 in pozneje) | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,360 |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,360 |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki jih referenčni znesek NE krije), SKUPAJ | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,060 | 0,360 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki jih referenčni znesek ne krije |

[…] |

Potrebe po človeških in upravnih virih se pokrijejo z dodelitvijo sredstev, ki se lahko odobrijo vodilnemu generalnemu direktoratu v okviru letnega postopka dodeljevanja sredstev ob upoštevanju proračunskih omejitev.

[1] UL C, , str. .

[2] UL C , , str. .

[3] UL C , , str. .

[4] UL L 372, 31.12.1985, str. 31.

[5] UL L 95, 21.4.1993, str. 29.

[6] UL L 144, 4.6.1997, str. 19. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2007/64/ES (UL L 319, 5.12.2007, str. 1).

[7] UL L 171, 7.7.1999, str. 12.

[8] UL L 177, 4.7.2008, str. 6.

[9] UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

[10] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[11] UL L 149, 11.6.2005, str. 22.

[12] UL L 280, 29.10.1994, str. 83.

[13] UL L 158, 23.6.1990, str. 59.

[14] UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

[15] UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

[16] UL L 271, 9.10.2002, str. 16.

[17] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[18] Se nadomesti, v bistvu, s členoma 3 in 8, ki se bereta v povezavi s točko 8 člena 2.

[19] Se nadomesti, v bistvu, s členom 1.

[20] Se nadomesti, v bistvu, s členom 1.

[21] Se nadomesti, v bistvu, s členom 1.

[22] Se nadomesti, v bistvu, z odstavkom 4 člena 21.

[23] Se nadomesti, v bistvu, s členoma 3 in 8, ki se bereta v povezavi s točko 8 člena 2.

[24] Se bere v povezavi odstavkom 1 člena 30.

[25] Delno se nadomesti s točko h odstavka 1 člena 19.

[26] Se nadomesti, v bistvu, s členoma 16 in 17.

[27] Nediferencirana sredstva, v nadaljnjem besedilu NS.

[28] Nediferencirana sredstva, v nadaljnjem besedilu NS.

[29] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[30] Odhodki iz člena xx 01 04 naslova xx.

[31] Odhodki iz poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[32] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[33] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[34] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[35] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[36] Teh stroškov referenčni znesek NE krije.

[37] Te stroške referenčni znesek krije.

[38] S sklicevanjem na posebno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).