52008PC0195

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 17.4.2008

COM(2008) 195 konč.

2008/0084 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS, kar zadeva nekatere zahteve za razkritje za srednje velika podjetja in obveznost priprave konsolidiranih računovodskih izkazov

(predložila Komisija)

{SEC(2008) 466}{SEC(2008) 467}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

1.1. Cilji predloga

Cilj spremembe Direktive 78/660/EGS (četrta direktiva o pravu družb)[1] je poenostaviti finančno poročanje za mala in srednje velika podjetja (MSP)[2] ter kratkoročno razbremeniti MSP glede finančnega poročanja. Spremembe bi morale prispevati k zmanjšanju upravne obremenitve brez izgube pomembnih informacij.

Cilj spremembe Direktive 83/349/EGS (sedma direktiva o pravu družb)[3] je pojasniti medsebojni vpliv pravil konsolidacije iz te direktive in mednarodnih standardov računovodskega poročanja.

1.2. Splošno ozadje

Evropski svet je na zasedanju 8.–9. marca 2007 poudaril, da je zmanjšanje upravne obremenitve pomembno za spodbujanje evropskega gospodarstva, zlasti ob upoštevanju morebitnih pozitivnih učinkov za MSP. Poudaril je, da so za zmanjšanje upravne obremenitve v EU potrebna precejšnja skupna prizadevanja Evropske unije in držav članic[4]. Evropski svet je na zasedanju marca 2008 pozval Komisijo, naj za zmanjšanje upravne obremenitve opredeli nove zakonodajne predloge, ki se sprejmejo po hitrem postopku[5]. Računovodstvo in revidiranje sta bila določena kot ključni področji, na katerih se lahko zmanjša upravna obremenitev evropskih družb[6]. V zvezi s tem se za računovodski direktivi štejeta direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS.

Predlagana sprememba je del drugega paketa za zmanjšanje upravne obremenitve[7], ki se sprejme po hitrem postopku in vključuje zakonodajne ukrepe na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja, katerih namen je poenostaviti poslovno okolje za evropske družbe; predstavlja ciljno usmerjene in omejene spremembe, ki bi morale kratkoročno prispevati k poenostavitvi. Za mala in srednje velika podjetja pogosto veljajo enaka pravila kot za večje družbe, vendar so njihove posebne računovodske potrebe le redko ocenjene, obširna pravila o poročanju pa povzročajo stroškovno obremenitev in lahko ovirajo učinkovito uporabo kapitala za proizvodne namene.

Četrta direktiva o pravu družb je bila sprejeta leta 1978, da bi določili usklajen sklop zahtev za zunanje poročanje vseh družb z omejeno odgovornostjo v EU. Sedma direktiva o pravu družb je bila sprejeta leta 1983 in z njo je bil dodan splošen sklop zahtev za konsolidirane računovodske izkaze. V zadnjih 25 letih sta bili računovodski direktivi večkrat spremenjeni. Po sprejetju Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (Uredba o MRS)[8] morajo družbe, ki kotirajo na borzi (in družbe z dolžniškimi vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi) predložiti računovodske izkaze v skladu z MSRP ter so zato izvzete iz večine zahtev iz četrte in sedme direktive. Vendar računovodstvo MSP v EU še vedno temelji na teh direktivah.

Uporaba Uredbe o MRS je izpostavila tudi ločnico med direktivama in MSRP. Direktiva 83/349/EGS določa, da mora nadrejeno podjetje pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, tudi če edino podrejeno podjetje ali vsa podrejena podjetja kot celota niso pomembna. Na podlagi tega so ta podjetja zajeta z Uredbo o MRS in zato morajo pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z MSRP. Ta posledica določenega člena v Direktivi 83/349/EGS je pretirana, kadar ima nadrejeno podjetje le nepomembna podrejena podjetja. Takšne primere je treba preučiti in predstaviti učinkovite rešitve.

Poleg tega Evropski parlament spodbuja „Komisijo, da nadaljuje svoje dejavnosti glede poenostavitve prava družb, računovodstva in revizij [...], zlasti četrte in sedme direktive o pravu družb“[9].

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA

2.1. Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

2.1.1. Predlogi za poenostavitev glede četrte direktive o pravu družb

Službe Komisije so izvedle raziskavo za opredelitev zahtev iz računovodskih direktiv, ki so lahko najbolj obremenjujoče[10]. Po prvih ugotovitvah bi lahko sprejeli več sprememb, s katerimi bi jih poenostavili.

Te prve zamisli in predlogi so bili obravnavani z državami članicami v Računovodskem regulativnem odboru na več srečanjih, ki so potekala od decembra 2006. Po teh razpravah je Komisija julija 2007 objavila sporočilo[11], v katerem je določila možne spremembe računovodskih direktiv. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju, kako dodatno razbremeniti mala in srednje velika podjetja glede poročanja. Službe Komisije so določile politične možnosti, ki bi jih lahko upoštevali, in med njimi so po javnem posvetovanju izbrale naslednje zakonodajne ukrepe.

Odprava zahteve za razkritje ustanovitvenih stroškov

Večina vprašanih, ki so se odzvali na sporočilo Komisije, je predlog podprla. Nekaj vprašanih je trdilo, da zadevno posebno razkritje zagotavlja uporabne informacije.

Odprava zahtev za razkritje razdelitve prometa po dejavnosti in geografskih trgih za MSP

Ta predlog so podprle skoraj tri četrtine vprašanih, ki so se odzvali na sporočilo Komisije, medtem ko je bila proti ena četrtina vprašanih. Nekateri vprašani so menili, da je predlog uporaben za MSP in ne za druge družbe, ki jih zajema četrta direktiva o pravu družb.

2.1.2. Medsebojni vpliv pravil konsolidacije iz sedme direktive o pravu družb in mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Med različnimi razpravami z državami članicami in drugimi udeleženci je bilo ugotovljeno, da razmerje med Uredbo o MRS in sedmo direktivo o pravu družb ni jasno, kadar nadrejena podjetja nimajo pomembnih podrejenih podjetij. Po razpravi z državami članicami so službe Komisije to vprašanje vključile v zgoraj navedeno sporočilo, ker je povezano s poenostavitvijo, in predlagale, da se stanje pojasni s spremembo sedme direktive o pravu družb.

Vprašani so se s tem predlogom zelo strinjali, prav tako so ga podprle vse družbe. Udeleženci so predlagano spremembo ocenili kot znatno poenostavitev.

2.2. Ocena učinka

2.2.1. Odprava zahteve za razkritje ustanovitvenih stroškov

Vse države članice, razen Danske, Švedske in Združenega kraljestva, omogočajo kapitalizacijo ustanovitvenih stroškov in zahtevajo njihovo razkritje[12]. Družbe, ki jih zajema člen 11 (ki opredeljuje mala podjetja) četrte direktive o pravu družb, se lahko že izvzamejo iz te zahteve za razkritje v skladu s členom 44(2) iste direktive. To izvzetje se pogosto uporablja, pri čemer le Španija zahteva razkritje v obliki ločene postavke za mala podjetja. Nekatere države članice pa zahtevajo razkritje v obliki neopredmetenih osnovnih sredstev. Zato predlagana sprememba vpliva predvsem na srednje velika podjetja. V skladu s študijo, ki jo je pripravila družba Ramboll Management, je v EU približno 240 000 srednje velikih podjetij[13].

Sprememba prispeva k zmanjšanju obremenitve družb glede poročanja. To ne povzroči bistvene izgube informacij za uporabnike računovodskih izkazov. Informacije o ustanovitvenih stroških se ne morejo obravnavati kot zelo pomembne za uporabnike. Predlog je ugoden za pripravljavce in uporabnike. Na druge zainteresirane strani na splošno ne vpliva.

2.2.2. Odprava zahtev za razkritje razdelitve prometa po dejavnosti in geografskih trgih za MSP

Razkritje razdelitve prometa po dejavnosti in geografskih trgih zahtevajo vse države članice[14]. Možnost iz člena 44(2) četrte direktive o pravu družb, da se družbe iz člena 11 (mala podjetja) izvzamejo iz te zahteve, so uporabile vse države članice. Zato predlagana sprememba vpliva na srednje velika podjetja. Službe Komisije ocenjujejo, da bodo države članice uporabile predlagano spremembo, čeprav bi lahko v skladu z minimalno zakonodajno naravo direktive zahtevale več informacij.

Odprava te zahteve omogoča družbam, da notranjega poročanja ne strukturirajo glede na zahteve za finančno poročanje, ampak glede na potrebe upravljanja. Sprememba prispeva k manjši obremenitvi družb glede poročanja. To ne povzroči bistvene izgube informacij za uporabnike računovodskih izkazov. Uporabniki računovodskih izkazov malih in srednje velikih podjetij in drugih družb, ki jih zajema direktiva, ne zahtevajo posebej teh informacij. Razkrite bi bile lahko tudi nekatere informacije družb z le eno poslovno dejavnostjo, ki se obravnavajo kot zaupne. Predlog je ugoden za pripravljavce in uporabnike. Sprememba bi lahko vplivala na nekatere zainteresirane strani, ki jih takšne informacije posebej zanimajo, vendar naj bi bil ta vpliv omejen.

2.2.3. Sprememba sedme direktive o pravu družb za pojasnitev razmerja med njenimi pravili konsolidacije in pravili mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Zdi se, da je težava zelo specifična in povezana z nekaterimi večjimi državami članicami. Manj naj bi vplivala na manjše države članice, predvsem zaradi manjšega števila skupin, ki kotirajo na borzi. Poleg tega nekatere države članice niso uveljavile priprave takšnih računovodskih izkazov, vendar bodo to verjetno storile, potem ko bo zagotovljeno pojasnilo po razpravah Računovodskega regulativnega odbora med letom 2007. Nekaj primerov, v katerih priprava takšnih računovodskih izkazov povzroča težave, je zlasti v Združenem kraljestvu in Franciji[15].

S pripravo teh računovodskih izkazov so povezani veliki stroški, družba pa od tega nima ustreznih koristi. Ti računovodski izkazi morajo biti tudi revidirani, kar vključuje dodatne velike stroške. V običajnih okoliščinah se informacije ne izgubijo, ker so konsolidirani računovodski izkazi dejansko enaki posamičnim računovodskim izkazom. Vendar je v le nekaj posameznih primerih možno, da se nekatere informacije izgubijo. Službe Komisije ocenjujejo, da je takšna izguba informacij neznatna. S tem pridobijo nadrejena podjetja z nepomembnimi podrejenimi podjetji, ki morajo pripraviti konsolidirane računovodske izkaze.

2.3. Spremljanje in vrednotenje

Ta predlog je treba obravnavati v povezavi z drugimi poenostavitvenimi ukrepi in njihov učinek bo ocenjen skupaj. Ta predlog je le prvi del poenostavitve na področju računovodstva. Učinkovitost predlaganih ukrepov je treba na prihodnjih stopnjah poenostavitvenega procesa spremljati in po potrebi se lahko pri prihodnjem pregledu predlagajo dodatne spremembe.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1. Pravna podlaga

Člen 44(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti[16].

3.2. Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

Predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. Ukrepi na ravni EU so potrebni, da se te težave obravnavajo v obsegu, v katerem obveznosti, ki pomenijo upravno obremenitev, temeljijo na direktivah EU. Cilj ukrepov je zmanjšanje upravne obremenitve s kratkoročno poenostavitvijo finančnega poročanja za MSP in pojasnitvijo medsebojnega vpliva pravil konsolidacije iz Direktive 83/349/EGS in MSRP brez izgube pomembnih informacij.

V predlogu je za urejanje na področju računovodstva EU uporabljen pristop Skupnosti na podlagi načel. Poleg tega računovodske direktive predstavljajo „minimalno uskladitev“[17]. To zagotavlja sorazmernost in omogoča organom in gospodarskim subjektom prožnost glede tega, kako izpolniti cilje in hkrati čim bolj zmanjšati finančno in upravno obremenitev. Poleg tega bi bilo najbolje, da se izvede analiza nacionalne zakonodaje, in morda bi bili priporočljivi dodatni poenostavitveni ukrepi na nacionalni ravni.

Cilj se lahko doseže le s spremembo ustreznih pravil EU; zato so ukrepi na ravni EU upravičeni. Predlagane spremembe so omejene na to, kar je potrebno za odpravo nepotrebnih upravnih obremenitev na zadevnih področjih, in so sorazmerne s tem ciljem.

3.3. Izbira instrumenta

Predlagani instrument spreminja sedanje direktive in je zato direktiva.

4. OBRAZLOžITEV PREDLOGA

4.1.1. Odprava zahteve za razkritje ustanovitvenih stroškov

Ustanovitveni stroški so posebna vrsta stroškov, ki so povezani z ustanovitvijo družbe. To so na primer registracijska pristojbina in stroški za pravno pomoč. V nekaterih okoliščinah se lahko obravnavajo kot sredstva v bilanci. V tem primeru člen 34(2) četrte direktive o pravu družb določa, da morajo biti ti „ustanovitveni stroški“ obrazloženi v pojasnilih k računovodskim izkazom. Mala podjetja so lahko izvzeta iz te zahteve za razkritje v skladu s členom 44(2) iste direktive.

Komisija predlaga, da se obseg teh izvzetij razširi tudi na srednje velika podjetja. V skladu s tem Komisija v členu 44(2) četrte direktive o pravu družb predlaga, da se srednje velika podjetja vključijo v člen 44(2) te direktive in se tako razširi diskrecija držav članic, da ta podjetja izvzamejo iz obveznosti, določene v členu 34(2).

4.1.2. Odprava zahtev za razkritje razdelitve prometa po dejavnosti in geografskih trgih za MSP

Četrta direktiva o pravu družb določa, da je treba razkriti razdelitev prometa po dejavnosti in geografskih trgih. To morajo storiti vse družbe, vendar so lahko mala podjetja izvzeta v skladu s členom 44(2) iste direktive.

Komisija predlaga, da se obseg teh izvzetij razširi tudi na srednje velika podjetja. V skladu s tem Komisija v členu 44(1) četrte direktive o pravu družb predlaga, da se srednje velika podjetja vključijo v člen 43(1)(8) te direktive in se tako razširi diskrecija držav članic, da ta podjetja izvzamejo iz obveznosti, določene v členu 43(1)(8).

4.1.3. Sprememba sedme direktive o pravu družb za pojasnitev razmerja med njenimi pravili konsolidacije in pravili mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Razmerje med Uredbo o MRS in sedmo direktivo o pravu družb ni jasno, kadar nadrejena podjetja nimajo pomembnih podrejenih podjetij. Odprto vprašanje je, ali bi takšno nadrejeno podjetje zajemala Uredba o MRS in bi zato moralo pripraviti računovodske izkaze v skladu z MSRP ali ne.

Komisija meni, da je zahteva glede priprave konsolidiranih računovodskih izkazov, kadar ima nadrejeno podjetje le nepomembna podrejena podjetja, pretirana. Nerazumno je zahtevati poseben sklop računovodskih izkazov, ker bi bili konsolidirani računovodski izkazi v tem primeru skoraj enaki posamičnim računovodskim izkazom (za katere ne velja nujno ureditev MSRP na podlagi Uredbe o MRS).

V skladu s tem Komisija predlaga, da se v člen 13 sedme direktive o pravu družb doda nov odstavek 2a, s katerim bi nadrejeno podjetje, ki ga ureja nacionalno pravo, izvzeli iz obveznosti za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega letnega poročila, če ima to nadrejeno podjetje le podrejena podjetja, ki se posamično ali kot celota štejejo za nepomembna (za namene člena 16(3)).

5. PRORAčUNSKE POSLEDICE

Predlog nima posledic za proračun Skupnosti.

2008/0084 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS, kar zadeva nekatere zahteve za razkritje za srednje velika podjetja in obveznost priprave konsolidiranih računovodskih izkazov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 44(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[18],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[19],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[20],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet je na zasedanju 8. in 9. marca 2007 v svojih sklepih poudaril, da je zmanjšanje upravne obremenitve pomembno za spodbujanje evropskega gospodarstva, zlasti ob upoštevanju pozitivnih učinkov, ki bi jih lahko imelo za mala in srednje velika podjetja. Poudaril je, da je za zmanjšanje upravnih obremenitev potrebno močno skupno prizadevanje Evropske unije in držav članic.

(2) Računovodstvo in revidiranje sta določena kot področji, na katerih se lahko zmanjša upravna obremenitev podjetij v Skupnosti.

(3) Sporočilo Komisije z dne 10. julija 2007[21] o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja določa potrebne spremembe četrte direktive Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe[22], in sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe[23]. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju, kako dodatno razbremeniti mala in srednje velika podjetja glede poročanja.

(4) V preteklosti je bilo sprejetih več sprememb, da bi družbam, ki jih zajemata direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS, omogočili uporabo računovodskih metod v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP). V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov[24] morajo družbe, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice, pripraviti svoje konsolidirane računovodske izkaze v skladu z MSRP in so zato izvzete iz večine zahtev iz direktiv 78/660/EGS in 83/349/EGS. Vendar računovodstvo za mala in srednje velika podjetja v Skupnosti še vedno temelji na teh direktivah.

(5) Za mala in srednje velika podjetja pogosto veljajo enaka pravila kot za večje družbe, vendar so njihove posebne računovodske potrebe le redko ocenjene. Za takšna podjetja je zaskrbljujoče zlasti vedno večje število zahtev za razkritje. Obširna pravila o poročanju povzročajo finančno obremenitev in lahko ovirajo učinkovito uporabo kapitala za proizvodne namene.

(6) Z uporabo Uredbe (ES) št. 1606/2002 se je pokazala tudi potreba po pojasnitvi razmerja med računovodskimi standardi, ki jih zahteva Direktiva 83/349/EGS, in MSRP.

(7) Kadar se lahko ustanovitveni stroški obravnavajo kot sredstva v bilanci, člen 34(2) Direktive 78/660/EGS določa, da morajo biti ti stroški obrazloženi v pojasnilih k računovodskim izkazom. Mala podjetja so lahko izvzeta iz te zahteve za razkritje v skladu s členom 44(2) navedene direktive. Za zmanjšanje nepotrebne upravne obremenitve je treba omogočiti, da so iz teh razkritij izvzeta tudi srednje velika podjetja.

(8) Direktiva 78/660/EGS določa, da je treba razkriti razdelitev prometa po dejavnosti in geografskih trgih. To morajo storiti vse družbe, vendar so lahko mala podjetja izvzeta v skladu s členom 44(2) navedene direktive. Za zmanjšanje nepotrebne upravne obremenitve je treba omogočiti, da so iz te zahteve za razkritje izvzeta tudi srednje velika podjetja.

(9) Direktiva 83/349/EGS določa, da mora nadrejeno podjetje pripraviti konsolidirane računovodske izkaze, tudi če edino podrejeno podjetje ali vsa podrejena podjetja kot celota niso pomembna za namene člena 16(3) Direktive 83/349/EGS. Na podlagi tega so ta podjetja zajeta z Uredbo (ES) št. 1606/2002 in zato morajo pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z MSRP. Ta zahteva je obremenjujoča, kadar ima nadrejeno podjetje le nepomembna podrejena podjetja. Zato je treba omogočiti, da je nadrejeno podjetje izvzeto iz obveznosti za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov in konsolidiranega letnega poročila, če ima to nadrejeno podjetje le podrejena podjetja, ki se posamično ali kot celota štejejo za nepomembna.

(10) Ker države članice ciljev te direktive, in sicer zmanjšanja upravnih obremenitev v zvezi z nekaterimi zahtevami za razkritje za mala in srednje velika podjetja ter z obveznostjo za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov za nekatere družbe v Skupnosti, ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zato zaradi obsega in učinkov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego navedenih ciljev.

(11) Direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS je treba zato ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Spremembe Direktive 78/660/EGS

Člen 44 Direktive 78/660/EGS se spremeni:

1. Vstavi se naslednji odstavek 1a:

„(1a) Države članice lahko družbam iz člena 27 dovolijo, da sestavijo skrajšana pojasnila k računovodskim izkazom brez podatkov iz člena 43(1)(8).“

2. Vstavi se naslednji odstavek 2a:

„(2a) Države članice lahko družbam iz člena 27 dovolijo, da so izvzete iz obveznosti razkritja podatkov iz člena 34(2) v pojasnilih k računovodskim izkazom.“

Člen 2 Sprememba Direktive 83/349/EGS

V členu 13 Direktive 83/349/EGS se vstavi odstavek 2a:

„(2a) Brez poseganja v člen 4(2) in člena 5 in 6 je nadrejeno podjetje, ki ga ureja nacionalno pravo države članice in ki ima le podrejena podjetja, ki so posamično ali kot celota nepomembna za namene člena 16(3), izvzeto iz obveznosti, določene v členu 1(1).“

Člen 3 Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. aprila 2010. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 5 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] UL L 222, 14.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 224, 16.8.2006, str. 1 ).

[2] Opredelitve v členu 11 (mala podjetja) in členu 27 (srednje velika podjetja) četrte direktive o pravu družb.

[3] UL L 193, 18.7.1983, str. 1, Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/99/ES ( UL L 363, 20.12.2006, str. 137 ).

[4] Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju – dok. 7224/07, sklep 1.

[5] Sklepi predsedstva Evropskega sveta v Bruslju – dok. 7652/08, sklep 1.

[6] Projekt EU na osnovi merjenja in zniževanja upravnih stroškov, drugo vmesno poročilo, 15. januarja 2008, stran 37. Končno poročilo bo objavljeno na spletni strani Komisije.

[7] Glej delovni dokument Komisije z naslovom „Zmanjševanje upravnih obremenitev v Evropski uniji, poročilo o napredku za leto 2007 in napoved za leto 2008“ - COM(2008)35.

[8] Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov ( UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

[9] Poročilo o mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP) in vodenju Upravnega odbora za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) (2006/2248(INI)), Evropski parlament, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, poročevalec: Alexander Radwan, A6-0032/2008, 5.2.2008, str. 10.

[10] Vključno s študijo, ki jo je po naročilu Komisije pripravila družba Ramboll Management: Study on Administrative Costs of the EU Company Law Acquis (Študija o upravnih stroških pravnega reda EU na področju prava družb), julij 2007, na voljo na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/internal_market/company/docs/simplification/final_report_company_law_administrative_costs_en.pdf.

[11] Sporočilo Komisije o poenostavljenem poslovnem okolju za podjetja na področjih prava družb, računovodstva in revidiranja - COM(2007)394, 10.7.2007. Na voljo na spletni strani Komisije: http://ec.europa.eu/internal_market/company/simplification/index_en.htm .

[12] Poročilo: Implementation of the Fourth Directive in Member States as per 1 January 1998 (Izvajanje četrte direktive v državah članicah do 1. januarja 1998), strani 2, 38, 62. Na voljo na spletni strani GD MARKT: http://ec.europa.eu/internal_market/accounting/docs/studies/1998-fourth-dir_en.pdf.

[13] Ramboll Management. Julij 2007. Study on administrative costs of EU Company Law Acquis (Študija o upravnih stroških pravnega reda EU na področju prava družb).Na voljo na spletni strani GD MARKT:http://ec.europa.eu/internal_market/company/docs/simplification/final_report_company_law_administrative_costs_en.pdf.

[14] Implementation of the Fourth Directive in Member States, Summary of findings from a study on the implementation of Fourth Directive 78/660/EEC in the Member States of the European Union, As per 1 January 1998 (Izvajanje četrte direktive v državah članicah, povzetek ugotovitev študije o izvajanju četrte direktive 78/660/EGS v državah članicah Evropske unije do 1. januarja 1998), Evropska komisija, GD za notranji trg, Finančne storitve – Finančne informacije in pravo družb) (glej opombo št. 12), str. 54, 59.

[15] Po podatkih, ki jih je zagotovilo Združeno kraljestvo, je v Združenem kraljestvu 1,6 milijona dejavnih družb z omejeno odgovornostjo, pri čemer jih je 51 000 združenih v skupine, od katerih le 10 000 zagotavlja konsolidirane računovodske izkaze. Ugotovljeno je bilo, da 1 000 skupin zagotavlja konsolidirane računovodske izkaze, čeprav imajo samo nepomembna podrejena podjetja.

[16] UL C 325, 24.12.2002, str. 53.

[17] Države članice lahko na nacionalni ravni sprejmejo širše zahteve. Direktivi že vsebujeta veliko možnosti za MSP, vendar veliko od njih države članice niso sprejele.

[18] UL C […], […], str. […].

[19] UL C […], […], str. […].

[20] UL C […], […], str. […].

[21] COM(2007) 394, 10.7.2007.

[22] UL L 222, 17.8.1978, str. 11. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/99/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 137).

[23] UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/99/ES.

[24] UL L 243, 11.9.2002, str. 1.