52008PC0017

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.1.2008

COM(2008) 17 konč

2008/0014 (COD)

Predlog

ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

(predložila Komisija) {COM(2008) 30 konč}{SEC(2008) 85}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

UVOD

Temeljni cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 94/69/ES z dne 15. decembra 1993[1] o sklenitvi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, je doseči ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bi preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem.

Skupnost je večkrat poudarila, da za izpolnitev tega cilja povečanje svetovne letne povprečne temperature površja ne sme preseči predindustrijske ravni za več kot 2 C, kar pomeni, da se morajo svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 znižati za vsaj 50 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. K doseganju takih zmanjšanj emisij morajo prispevati vsi sektorji gospodarstva. Razvite države morajo še naprej imeti vodilno vlogo s svojo zavezo, da bodo do leta 2020 skupaj zmanjšale emisije toplogrednih plinov za 30 % v primerjavi z letom 1990.

Evropski svet je v zvezi s tem na seji marca 2007 kot prispevek h globalnemu in celovitemu sporazumu za obdobje po letu 2012 potrdil cilj EU, da se bodo do leta 2020 emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 30 % v primerjavi z letom 1990, pod pogojem, da se druge razvite države zavežejo k primerljivemu zmanjšanju emisij ter da je prispevek gospodarsko naprednejših držav v razvoju sorazmeren z njihovimi odgovornostmi in zmogljivostmi.

Evropski svet je poudaril tudi, da je EU zavezana k preoblikovanju Evrope v energetsko visoko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, in se odločil, da EU do sklenitve globalnega in celovitega sporazuma za obdobje po letu 2012 ter ne glede na njeno stališče v mednarodnih pogajanjih sprejema odločno neodvisno zavezo, v skladu s katero bo do leta 2020 doseženo vsaj 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990.

Da se do leta 2020 na stroškovno učinkovit način doseže to 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, je treba izvesti dodatne politike in ukrepe, da se emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov[2], omejijo na ravni, ki so določene v Prilogi k tej odločbi.

Prizadevanje vsake države članice, da prispeva k izpolnitvi obveznosti Skupnosti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 z omejevanjem emisij toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, mora biti določeno v skladu z ravnijo emisij toplogrednih plinov iz leta 2005, ki je zadnje leto, za katerega so na voljo preverjeni podatki o emisijah toplogrednih plinov.

Področje uporabe: Prispevek zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, k uresničitvi splošnega cilja EU

Ta odločba določa prispevek držav članic k izpolnjevanju obveznosti Skupnosti glede zmanjšanja emisij v obdobju od leta 2013 do leta 2020 za emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES (viri, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami). Uvaja oceno doseženega zmanjšanja emisij, ki je rezultat izvajanja te odločbe. Spodbuja tudi prilagodljivost pri izpolnjevanju tega prizadevanja z omogočanjem uporabe potrjenih zmanjšanj emisij, ki izhajajo iz projektov mehanizma čistega razvoja v skladu s členom 12 Kjotskega protokola in dejavnosti zmanjševanja emisij za izpolnitev tega prizadevanja v tretjih državah.

Države članice z izvajanjem obsežnih ukrepov EU, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, prispevajo k izpolnjevanju cilja vsake države članice.

SKUPNO PRIZADEVANJE: PRAVIČNOST MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

Prizadevanje držav članic za zmanjšanje emisij mora temeljiti na načelu solidarnosti med državami članicami in potrebi po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti, ob upoštevanju relativnega BDP na prebivalca v državah članicah. Države članice, ki imajo zdaj relativno nizek BDP na prebivalca in zato višja pričakovanja v zvezi z rastjo BDP, lahko povečajo emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005. Kljub temu se s temi cilji še vedno omejujejo njihove emisije in zahteva se sprejetje ukrepov za omejitev rasti njihovih emisij. Države članice, ki imajo zdaj relativno visok BDP na prebivalca, bodo morale zmanjšati emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005 zmanjšati.

Za nadaljnjo zagotovitev pravičnega prispevka vsake države članice k izvajanju neodvisne obveznosti Skupnosti, da do leta 2020 zmanjša emisije toplogrednih plinov za vsaj 20 % v primerjavi z letom 1990, se ne sme od nobene države zahtevati, da do leta 2020 zmanjša emisije toplogrednih plinov za več kot 20 % v primerjavi z letom 2005, in nobeni državi se ne sme dovoliti, da do leta 2020 poveča emisije toplogrednih plinov za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005.

Med letoma 2013 in 2020 je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Ta predlog vsaki državi članici omogoča, da iz sledečega leta prenese količino, ki je enaka 2 % mejne vrednosti za emisije toplogrednih plinov navedene države članice. Omogoča tudi, da država članica z emisijami pod mejno vrednostjo prenese presežke pri zmanjšanju emisij v naslednje leto.

UPORABA DOBROPISOV IZ PROJEKTOV V TRETJIH DRŽAVAH

Za zagotovitev prilagodljivosti držav članic pri izvajanju njihovih obveznosti, spodbujanje trajnostnega razvoja v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju, in zagotovitev varnosti za vlagatelje mora Skupnost še naprej priznavati dobropise iz projektov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, tudi pred sklenitvijo prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah. Uporaba teh dobropisov mora biti skladna s ciljem EU glede vodilne vloge na področju podnebja na podlagi znatnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov znotraj EU, s ciljem, da je do leta 2020 20 % energije pridobljene iz obnovljivih virov, s spodbujanjem varnosti oskrbe z energijo ter inovacij in konkurenčnosti EU.

Zato je treba državam članicam omogočiti uporabo dobropisov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz projektov mehanizma čistega razvoja in so bili izdani za zmanjšanja v obdobju 2008–2012 ter iz projektov, ki so jih v tem obdobju sprejele vse države članice. Državam članicam je treba omogočiti uporabo dobropisov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz projektov mehanizma čistega razvoja, izvedenih po tem obdobju, projektov, prijavljenih in izvedenih v obdobju 2008–2012, in projektov, ki so jih v tem obdobju odobrile vse države članice.

V najmanj razvitih državah je bilo izvedenih le nekaj projektov mehanizma čistega razvoja. Skupnost podpira pravično razdelitev projektov mehanizma čistega razvoja, tudi prek Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah Komisije[3]. Zato je primerno, da se zagotovi varnost v zvezi z odobritvijo dobropisov tudi iz projektov, ki se bodo v najmanj razvitih državah začeli izvajati po obdobju 2008–2012, za projekte, ki so jih v obdobju 2008–2012 sprejele vse države članice. Ta odobritev mora trajati do leta 2020 ali do sklenitve sporazuma s Skupnostjo, kar bo prej.

Za zagotovitev nadaljnje prilagodljivosti in spodbujanje trajnostnega razvoja v državah v razvoju je treba pričakovati, da bodo države članice uporabljale dodatne dobropise iz visokokakovostnih projektov na podlagi sporazumov, ki jih bo Skupnost sklenila s tretjimi državami. Taki sporazumi lahko veljajo za več kot eno državo. Brez prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki določa dodeljeno količino za države v razvoju, se projekti skupnega izvajanja po letu 2012 ne morejo izvajati. Vendar bi lahko bili dobropisi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz takih projektov, še naprej priznani na podlagi sporazumov s tretjimi državami.

Stalna sposobnost držav članic za uporabo dobropisov mehanizma čistega razvoja je pomembna pri zagotavljanju trga za te dobropise po letu 2012. Za zagotavljanje takega trga in nadaljnjega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU, s čimer bi se spodbudilo nadaljnje izvajanje ciljev Skupnosti glede obnovljive energije, varnosti oskrbe z energijo, inovacij in konkurenčnosti, se predlaga, da do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah letna količina dobropisov iz projektov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, ki jih uporabljajo države članice, v letu 2005 znaša do 3 % emisij vsake države članice iz virov izven sistema za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov. Ta količina ustreza tretjini prizadevanja za zmanjšanje emisij v letu 2020. Vsaki državi članici je treba dovoliti, da prenese neuporabljeni delež te omejitve na druge države članice.

Spremembe v primeru mednarodnega sporazuma

V zvezi s tem je Evropski svet kot svoj prispevek h globalnemu in celovitemu sporazumu za obdobje po letu 2012 potrdil cilj EU, da se bodo do leta 2020 emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 30 % v primerjavi z letom 1990, pod pogojem, da se druge razvite države zavežejo k primerljivemu zmanjšanju emisij ter da je prispevek gospodarsko naprednejših držav v razvoju sorazmeren z njihovimi odgovornostmi in zmogljivostmi.

Potem ko bo Skupnost sklenila prihodnji mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, bodo morale biti omejitve emisij držav članic prilagojene na podlagi nove obveznosti Skupnosti glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, ki bo določena v navedenem sporazumu. Skupno dodatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno za izpolnitev te ambicioznejše obveznosti glede emisij toplogrednih plinov, se razdeli med vire, ki so vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, in vire, ki niso vključeni v ta sistem in za katere se pričakuje, da prispevajo k obveznosti zmanjšanja emisij v enaki meri kot k obveznosti Skupnosti, da do leta 2020 zmanjša emisije za vsaj 20 %.

Da se zagotovi uravnotežena porazdelitev prizadevanja za to dodatno zmanjšanje za vire, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, med države članice, bo vsaka država članica k prizadevanju Skupnosti za dodatno zmanjšanje prispevala sorazmerno s svojim deležem pri skupni količini emisij Skupnosti iz virov, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami, za leto 2020 v skladu z neodvisno obveznostjo Skupnosti, da zmanjša emisije toplogrednih plinov za vsaj 20 %.

Dvigniti je treba tudi omejitve za uporabo dobropisov iz projektov v tretjih državah. Ta dvig mora biti zaradi mednarodnega sporazuma enak polovici dodatnega zmanjšanja. Po sklenitvi prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah bodo lahko države članice sprejemale dobropise za zmanjšanje emisij le od držav, ki bodo ratificirale sporazum, in v skladu s skupnim pristopom.

Posledice spremembe področja uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami

Vsaka sprememba obsega delovanja sistema EU za trgovanje z emisijami mora biti usklajena z ustrezno prilagoditvijo največje količine emisij iz virov, ki jih vključuje ta odločba.

Nadzor, poročanje, preverjanje

Države članice v letnih poročilih, ki jih predložijo v skladu s členom 3 Odločbe št. 280/2004/ES, sporočijo svoje letne emisije, ki so rezultat izvajanja člena 3, in uporabo dobropisov v skladu s členom 4. Države članice predložijo tudi zadnje podatke o načrtovanem napredku pred 1. julijem 2016.

Komisija v poročilu, ki ga predloži v skladu s členom 5(1) Odločbe št. 280/2004/ES, oceni, ali je napredek zadosten za izpolnitev obveznosti iz te odločbe.

Pri tem vrednotenju se upošteva napredek politik in ukrepov Skupnosti ter informacije, ki jih predložijo države članice v skladu s členoma 3 in 5 Odločbe št. 280/2004/ES.

Od leta 2013 se bo vsaki dve leti pri vrednotenju upošteval tudi načrtovani napredek Skupnosti in njenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti po tej odločbi.

Komisija pripravi poročilo o oceni izvajanja te odločbe. Komisija do 31. oktobra 2016 predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.

2008/0014 (COD)

Predlog

ODLOČBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[4],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[6],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[7],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Temeljni cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 94/69/ES z dne 15. decembra 1993[8] o sklenitvi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, je doseči ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bi preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem.

2. Stališče Skupnosti, ki ga je nazadnje izrazil Svet za okolje na seji 5. novembra 2007 v Bruslju, je, da za izpolnitev tega cilja povečanje svetovne letne povprečne temperature površja ne sme preseči predindustrijske ravni za več kot 2 C, kar pomeni, da morajo biti svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 vsaj za 50 % nižje kot leta 1990. Pri doseganju takih zmanjšanj emisij morajo sodelovati vsi sektorji gospodarstva. Razvite države morajo še naprej imeti vodilno vlogo s svojo zavezo, da bodo do leta 2020 skupaj zmanjšale emisije toplogrednih plinov za 30 % v primerjavi z letom 1990.

3. Da se izpolni ta cilj, je Evropski svet na seji 8. in 9. marca 2007 v Bruslju kot svoj prispevek h globalnemu in celovitemu sporazumu za obdobje po letu 2012 potrdil cilj Skupnosti, da se bodo do leta 2020 emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 30 % v primerjavi z letom 1990, pod pogojem, da se druge razvite države zavežejo k primerljivemu zmanjšanju emisij ter da je prispevek gospodarsko naprednejših držav v razvoju sorazmeren z njihovimi odgovornostmi in zmogljivostmi.

4. Evropski svet je poudaril, da je Skupnost zavezana k preoblikovanju Evrope v energetsko visoko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, in se je odločil, da Skupnost do sklenitve globalnega in celovitega sporazuma za obdobje po letu 2012 in ne glede na njeno stališče v mednarodnih pogajanjih sprejema odločno neodvisno zavezo, v skladu s katero bo do leta 2020 doseženo vsaj 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990.

5. Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES[9] je vzpostavila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, ki vključuje nekatere sektorje gospodarstva. Da se na stroškovno učinkovit način doseže cilj, da se do leta 2020 doseže 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990, morajo k zmanjšanju emisij prispevati vsi sektorji gospodarstva. Zato morajo države članice izvajati dodatne politike in ukrepe pri prizadevanju za dodatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES.

6. Prizadevanje vsake države članice mora biti določeno v skladu z ravnijo emisij toplogrednih plinov iz leta 2005, ki je zadnje leto, za katerega so na voljo preverjeni podatki o emisijah toplogrednih plinov.

7. Prizadevanje držav članic za zmanjšanje emisij mora temeljiti na načelu solidarnosti med državami članicami in potrebi po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti, ob upoštevanju relativnega BDP na prebivalca v državah članicah. Državam članicam, ki imajo zdaj relativno nizek BDP na prebivalca in zato višja pričakovanja v zvezi z rastjo BDP, mora biti dovoljeno, da povečajo emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005, vendar morajo rast teh emisij toplogrednih plinov omejiti, da bi prispevale k splošni obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij. Države članice, ki imajo zdaj relativno visok BDP na prebivalca morajo zmanjšati emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005.

8. Za nadaljnjo zagotovitev pravične porazdelitve prizadevanj za izvajanje neodvisne obveznosti Skupnosti med državami članicami se od nobene države članice ne sme zahtevati, da do leta 2020 zmanjša emisije toplogrednih plinov za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005, ter se nobeni državi članici ne sme dovoliti, da do leta 2020 poveča emisije toplogrednih plinov poveča za več kot 20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. Med letoma 2013 in 2020 je treba zmanjšati emisije toplogrednih plinov, pri čemer lahko vsaka država članica iz sledečega leta prenese količino, ki je enaka 2 % mejne vrednosti za emisije toplogrednih plinov navedene države članice in da država članica z emisijami pod navedeno mejno vrednostjo prenese presežke pri zmanjšanju emisij v naslednje leto.

9. Za zagotovitev prilagodljivosti držav članic pri izvajanju njihovih obveznosti, spodbujanje trajnostnega razvoja v tretjih državah, zlasti v državah v razvoju, in zagotovitev varnosti za vlagatelje mora Skupnost še naprej priznavati neko količino dobropisov iz projektov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v tretjih državah pred sklenitvijo prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah. Države članice morajo zagotoviti, da njihove politike za nakup teh dobropisov spodbujajo pravično geografsko razdelitev projektov in pospešujejo sklenitev prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah.

10. Državam članicam je treba zato omogočiti uporabo dobropisov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012, ki izhajajo iz projektov, ki so jih v tem obdobju sprejele vse države članice. Državam je prav tako treba omogočiti uporabo dobropisov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov po obdobju 2008–2012, ki izhajajo iz projektov, ki so bili registrirani in so se izvajali v obdobju 2008–2012, ter iz vrst projektov („kategorij projektov“), ki so jih v tem obdobju sprejele vse države članice.

11. V najmanj razvitih državah je bilo izvedenih zelo malo projektov mehanizma čistega razvoja. Glede na to, da Skupnost podpira pravično razdelitev projektov mehanizma čistega razvoja, tudi prek Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah[10] Komisije, je primerno, da se zagotovi varnost v zvezi s odobritvijo dobropisov iz projektov, ki v najmanj razvitih državah začeli izvajati po obdobju 2008–2012, za projekte, ki so jih v obdobju 2008–2012 sprejele vse države članice. Ta odobritev mora trajati do leta 2020 ali do sklenitve sporazuma s Skupnostjo, kar bo prej.

12. Za zagotovitev nadaljnje prilagodljivosti in za spodbujanje trajnostnega razvoja v državah v razvoju, mora biti državam članicam omogočena uporaba dodatnih dobropisov iz projektov, na podlagi sporazumov, ki jih bo Skupnost sklenila s tretjimi državami. Brez prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki določa dodeljeno količino za države v razvoju, se projekti skupnega izvajanja po letu 2012 ne morejo izvajati. Vendar morajo biti dobropisi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz takih projektov, še naprej priznani na podlagi sporazumov s tretjimi državami.

13. Stalna sposobnost držav članic za uporabo dobropisov mehanizma čistega razvoja je pomembna pri zagotavljanju trga za te dobropise po letu 2012. Za zagotavljanje takega trga in nadaljnjega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v Skupnosti, s čimer bi se spodbudilo nadaljnje izvajanje ciljev Skupnosti glede obnovljive energije, varnosti oskrbe z energijo, inovacij in konkurenčnosti, se predlaga, da do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah letna količina dobropisov iz projektov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, ki jih uporabljajo države članice, v letu 2005 znaša do 3 % emisij vsake države članice, ki niso vključene v Direktivo 2003/87/ES. Ta količina ustreza tretjini prizadevanj za zmanjšanje emisij v letu 2020. Državam članicam je treba dovoliti, da prenesejo neuporabljeni delež te količine na druge države članice.

14. Po sklenitvi prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah bodo lahko države članice sprejemale dobropise iz zmanjšanja emisij le od držav, ki bodo ratificirale sporazum, in v skladu s skupnim pristopom.

15. Napredek pri izvajanju obveznosti iz te odločbe je treba vsako leto oceniti na podlagi prejetih poročil v skladu z Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta št. 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola[11]. Vsaki dve leti je treba oceniti predviden napredek, leta 2016 pa je treba narediti popolno oceno izvajanja te direktive.

16. Vsaka sprememba obsega Direktive 2003/83/EC se mora ujemati z ustrezno spremembo največje količine emisij iz virov, ki niso vključeni v omenjeno direktivo.

17. Po tem, ko bo Skupnost sprejela mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, je treba prilagoditi omejitve glede emisij za države članice, da se izpolni obveznost Skupnosti v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, ki je določena v navedenem sporazumu, ob upoštevanju načela solidarnosti med državami članicami in potrebe po trajnostni gospodarski rasti v Skupnosti. Količino dobropisov iz projektov zmanjševanja toplogrednih plinov v tretjih državah, ki jih lahko uporabi vsaka država članica, je treba povečati največ za polovico prizadevanja za dodatno zmanjšanje emisij iz virov, ki niso zajeti v Direktivi 2003/87/ES.

18. Registri, ustanovljeni v skladu z Odločbo št. 280/2004/ES, in osrednji upravitelj, imenovan v skladu z direktivo št. 2003/87/ES, se morajo uporabiti za obdelavo in obračunavanje vseh transakcij za izvajanje te odločbe.

19. Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[12]. Predvsem je treba Komisiji dati pooblastila, da po sprejetju mednarodnega sporazuma sprejme ukrepe za prilagoditev omejitev glede emisij držav članic, ukrepe za uporabo dodatnih dobropisov iz projektov v skladu z navedenim sporazumom in ukrepe, potrebne za preverjanje transakcij v skladu s to odločbo. Ker imajo ti ukrepi splošno področje uporabe in so oblikovani z namenom, da spremenijo nebistvene predpise te odločbe ter jo dopolnijo z dodajanjem ali spreminjanjem novih nebistvenih predpisov, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom, ki ga določa člen 5a Sklepa 1999/468/ES.

20. Ker države članice, ki delujejo individualno, ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te odločbe ter jih je zaradi obsega in učinkov laže doseči na ravni Skupnosti, jih ta lahko sprejme v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, opredeljenim v navedenem členu, ta odločba ne presega tega, kar je potrebno za uresničitev tega cilja.

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1 Vsebina

Ta odločba določa pravila o določitvi prispevka držav članic k obveznosti zmanjšanja emisij v Skupnosti v obdobju 2013–2020 za emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, in za oceno v zvezi s tem.

Člen 2 Opredelitve pojmov

V tej odločbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 3 Direktive 2003/87/ES.

Poleg tega „emisije toplogrednih plinov“ vključujejo emisije ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), dušikovega oksida (N2O), fluoriranih ogljikovodikov (HFC), perfluoriranih ogljikovodikov (PFC) in žveplovega heksafluorida (SF6) iz virov, izraženih v ekvivalentu ogljikovega dioksida, kot je določeno v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

Člen 3 Ravni emisij v obdobju 2013–2020

21. Do sklenitve prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki bo imel za posledico zmanjšanje emisij, ki bo preseglo zahteve iz tega člena, vsaka država članica do leta 2020 omeji emisije toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, za odstotek, določen za posamezno državo članico v Prilogi k tej odločbi, glede na svoje emisije iz leta 2005.

22. Vsaka država članica v skladu z odstavkom 3 in členom 4 zagotovi, da njene skupne emisije toplogrednih plinov leta 2013 iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, ne presegajo povprečnih letnih emisij toplogrednih plinov te države članice iz teh virov za leta 2008, 2009 in 2010, kot je določeno in preverjeno v skladu z Direktivo 2003/87/ES in Odločbo 280/2004/ES.

Vsaka država članica v skladu z odstavkom 3 in členom 4 vsako leto enakomerno omeji zadevne emisije toplogrednih plinov, s čimer zagotovi, da te emisije ne presegajo najvišje ravni za to državo članico, kot je določeno v Prilogi.

23. Med letoma 2013 in 2019 lahko država članica iz sledečega leta prenese količino, ki je enaka 2 % mejne vrednosti za emisije toplogrednih plinov navedene države članice iz odstavka 2. Če so emisije države članice pod mejno vrednostjo iz odstavka 2, lahko presežke pri zmanjšanju emisij prenese v naslednje leto.

Člen 4 Uporaba dobropisov iz projektnih dejavnosti

24. Do začetka veljavnosti prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah lahko države članice za izvajanje svojih obveznosti iz člena 3 uporabljajo naslednje dobropise za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov:

(a) potrjena zmanjšanja emisij in enote zmanjšanja emisij, izdani v zvezi z zmanjšanjem emisij do 31. decembra 2012 iz projektov, ki so jih v obdobju 2008–2012 sprejele vse države članice v skladu z Direktivo 2003/87/ES;

(b) potrjena zmanjšanja emisij, izdana v zvezi z zmanjšanji emisij od 1. januarja 2013, iz projektov, ki so bili registrirani v obdobju 2008–2012 in so jih sprejele vse države članice v skladu z Direktivo 2003/87/ES v obdobju 2008–2012;

(c) potrjena zmanjšanja emisij v zvezi z zmanjšanjem emisij iz projektov, ki so se izvajali v najmanj razvitih državah in ki so jih sprejele vse države članice v skladu z Direktivo 2003/87/ES v obdobju 2008–2012, dokler te države ne ratificirajo sporazuma s Skupnostjo ali do leta 2020, kar bo prej.

Države članice zagotovijo, da njihove politike za kupovanje teh dobropisov spodbujajo pravično geografsko razdelitev projektov in sprejetje mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah.

25. Poleg odstavka 1 in če se sklenitev mednarodnega sporazuma odloži, lahko države članice za izvajanje njihove obveznosti iz člena 3 uporabijo dobropise za dodatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz projektov ali drugih dejavnosti za zmanjševanje emisij v skladu z določbami iz člena 11a(5) Direktive 2003/87/ES.

26. Ko bo sklenjen prihodnji mednarodni sporazum o podnebnih spremembah, bodo lahko države članice sprejemale potrjena zmanjšanja emisij le od držav, ki bodo ratificirale ta sporazum.

27. Letna uporaba dobropisov posamezne države članice v skladu z odstavki 1, 2 in 3 ne sme presegati količine, ki je enaka 3 % emisij toplogrednih plinov te države članice, ki niso vključene v Direktivo 2003/87/ES, iz leta 2005.

Vsaka država članica lahko prenese neuporabljen delež te količine na drugo državo članico.

Člen 5 Ocena napredka pri izvrševanju obveznosti

28. Države članice v letnih poročilih, ki jih v predložijo skladu s členom 3 Odločbe 280/2004/ES, sporočijo letne emisije, ki izhajajo iz izvajanja člena 3 in uporabe dobropisov v skladu s členom 4.

29. Komisija v poročilu, ki ga predloži v skladu s členom 5(1) Odločbe št. 280/2004/ES, oceni, ali je napredek zadosten za izpolnitev obveznosti iz te odločbe.

Pri tej oceni se upošteva napredek politik in ukrepov Skupnosti ter informacije, ki jih predložijo države članice v skladu s členoma 3 in 5 Odločbe št. 280/2004/ES.

Od poročanja o emisijah za leto 2013 se bo vsaki dve leti pri vrednotenju upošteval tudi načrtovani napredek Skupnosti in njenih držav članic pri izpolnjevanju obveznosti po tej odločbi. Države članice predložijo zadnje podatke o načrtovanem napredku pred 1. julijem 2016.

Člen 6 Prilagoditve, ki bodo veljale po sklenitvi prihodnjega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah

30. Odstavki 2, 3 in 4 se bodo uporabljali po sklenitvi mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah s strani Skupnosti, ki bo povzročil obvezno zmanjševanje, ki bo presegalo tisto iz člena 3.

31. Od leta po sklenitvi sporazuma iz odstavka 1 se bodo emisije toplogrednih plinov Skupnosti iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, leta 2020 v skladu s členom 3(1), dodatno zmanjšale za količino, ki je enaka skupnemu dodatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov s strani Skupnosti iz vseh virov, v zvezi s katerimi mednarodni sporazum obvezuje Skupnost, pomnoženo z deležem celotnega zmanjšanja emisij Skupnosti za leto 2020, h kateremu države članice prispevajo prek zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES v skladu s členom 3.

32. Vsaka država članica prispeva k prizadevanju Skupnosti za dodatno zmanjšanje v skladu z njenim deležem pri skupni količini emisij Skupnosti za leto 2020 iz virov, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES, v skladu s členom 3.

Komisija spremeni Prilogo, da se omejitve emisij prilagodijo v skladu s prvim pododstavkom. Ta ukrep, katerega namen je dopolnitev nebistvenih elementov te odločbe, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 9(2).

33. Države članice lahko povečajo uporabo dobropisov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz člena 4(4) v tretjih državah, ki so ratificirale sporazum iz odstavka 1 in v skladu z odstavkom 5, za največ polovico dodatnega zmanjšanja, do katerega je prišlo, ki se doseže v skladu z odstavkom 2.

Vsaka država članica lahko prenese neuporabljen delež te količine na drugo državo članico.

34. Komisija sprejme ukrepe za zagotovitev, da države članice uporabijo dodatne vrste dobropisov iz projektov ali druge mehanizme, ki so bili vzpostavljeni v skladu z mednarodnim sporazumom, če je to potrebno.

Ti ukrepi, katerih namen je dopolnitev nebistvenih elementov te odločbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 9(2).

Člen 7 Razširitev področja uporabe Direktive 2003/87/EC

Največja količina emisij iz člena 3 te odločbe se prilagodi v skladu s količino pravic do emisije toplogrednih plinov, ki je bila določena v skladu s členom 11 Direktive 2003/87/ES in ki izhaja iz spremembe obsega virov v skladu z navedeno direktivo, po končni odobritvi nacionalnih načrtov dodelitve za obdobje 2008–2012 s strani Komisije v skladu z Direktivo 2003/87/ES.

Komisija bo objavila podatke, ki izhajajo iz te prilagoditve.

Člen 8 Registri in osrednji upravitelj

35. Registri držav članic, ustanovljeni v skladu s členom 6 Odločbe 280/2004/ES, zagotavljajo točno obračunavanje transakcij v skladu s to odločbo. Ta informacija je dostopna javnosti.

36. Osrednji upravitelj, imenovan v skladu s členom 20 Direktive 2003/87/ES, prek neodvisnega dnevnika transakcij samodejno preverja vsako transakcijo v skladu s to direktivo in po potrebi ustavi transakcije, da prepreči nepravilnosti. Ta informacija je dostopna javnosti.

37. Komisija sprejme potrebne ukrepe za izvajanje odstavkov 1 in 2.

Ti ukrepi, katerih namen je dopolnitev nebistvenih elementov te odločbe, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom z nadzorom iz člena 9(2).

Člen 9 Odbor

38. Komisiji pomaga odbor za podnebne spremembe, ustanovljen s členom 9 Odločbe 280/2004/ES.

39. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju člena 8 tega sklepa.

Člen 10 Poročilo

Komisija pripravi poročilo o oceni izvajanja te odločbe. Komisija do 31. oktobra 2016 predloži to poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi potrebnimi predlogi.

Člen 11 Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 12

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

PRILOGA EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV DRŽAV ČLANIC V SKLADU S ČLENOM 3

Mejne vrednosti emisij toplogrednih plinov držav članic do leta 2020 v primerjavi z ravnmi emisij toplogrednih plinov leta 2005 za vire, ki niso vključeni v Direktivo 2003/87/ES | Emisije toplogrednih plinov držav članic leta 2020, ki so rezultat izvajanja člena 3 (v tonah ekvivalenta CO2) |

Belgija | -15 % | 70954356 |

Bolgarija | 20 % | 35161279 |

Češka republika | 9 % | 68739717 |

Danska | -20 % | 29868050 |

Nemčija | -14 % | 438917769 |

Estonija | 11 % | 8886125 |

Irska | -20 % | 37916451 |

Grčija | -4 % | 64052250 |

Španija | -10 % | 219018864 |

Francija | -14 % | 354448112 |

Italija | -13 % | 305319498 |

Ciper | -5 % | 4633210 |

Latvija | 17 % | 9386920 |

Litva | 15 % | 18429024 |

Luksemburg | -20 % | 8522041 |

Madžarska | 10 % | 58024562 |

Malta | 5 % | 1532621 |

Nizozemska | -16 % | 107302767 |

Avstrija | -16 % | 49842602 |

Poljska | 14 % | 216592037 |

Portugalska | 1 % | 48417146 |

Romunija | 19 % | 98477458 |

Slovenija | 4 % | 12135860 |

Slovaška | 13 % | 23553300 |

Finska | -16 % | 29742510 |

Švedska | -17 % | 37266379 |

Združeno kraljestvo | -16 % | 310387829 |

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Predlog ODLOČBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo obveznosti Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

Področje politike: 07 Okolje

Dejavnost ABB koda 0703: Izvajanje okoljske politike in zakonodaje Skupnosti

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

Člen 07 03 07 – LIFE+ (Evropski finančni instrument za okolje – od 2007 do 2013)

3.2. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva:

Za obdobje 2009–2013 se bodo zahtevana odobrena proračunska sredstva krila iz sredstev, ki so že predvidena za program LIFE+. Ker začne spremenjena zakonodaja veljati šele leta 2013 in ukrep nima končnega datuma, bo predlog še naprej vplival na proračun EU, vsaj kar zadeva spremljanje in vrednotenje izvajanja obveznosti držav članic (člen 5) ter redno posodabljanje in vodenje neodvisnega dnevnika transakcij sistema (člen 8).

Kakršna koli dodatna sredstva, potrebna za spremljanje in ocenjevanje izvajanja obveznosti v skladu s členom 10, bodo predvidena v okviru prihodnje revizije Odločbe 280/2004/ES o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola.

Ocena finančnih vplivov, priložena temu zakonodajnemu finančnemu izkazu, vključuje finančne vplive v zvezi s prilagoditvijo neodvisnega dnevnika transakcij, da se lahko opravijo predvidene naloge iz člena 8, nato pa izvajata njegovo posodabljanje in vzdrževanje.

3.3. Značilnosti proračuna (po potrebi se dodajo vrstice):

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

07 03 07 | neobvezni | dif. | NE | NE | NE | NE 2 |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek št. | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[13] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1. | a | 0,750 | 0,750 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0,225 | 0,525 | 0,750 |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[14] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4. | c | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0,000 | 0,750 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,750 |

Odobritve plačil | b+c | 0,000 | 0,225 | 0,000 | 0,525 | 0,000 | 0,000 | 0,750 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[15] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5. | d | 0,059 | 0,059 | 0,059 | 0,059 | 0,059 | 0,059 | 0,351 |

Upravni stroški, ki jih referenčni znesek ne krije, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6. | e | 0,100 | 0,100 | 0,100 | 0,300 |

Predvideni stroški financiranja ukrepa skupaj |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0,059 | 0,809 | 0,059 | 0,159 | 0,159 | 0,159 | 1,401 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0,059 | 0,284 | 0,059 | 0,684 | 0,159 | 0,159 | 1,401 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če so države članice ali drugi organi (treba jih je navesti) vključeni v sofinanciranje, se v spodnjo tabelo vpiše predvidena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n + 1 | n + 2 | n + 3 | n + 4 | n + 5 in pozneje | Skupaj |

…………………… | f | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 | 0,000 |

OPO, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f |

4.1.2. Skladnost s finančnim načrtovanjem

X Predlog je skladen s sedanjim finančnim načrtovanjem.

( Predlog bo zahteval ponovno načrtovanje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[16] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

X Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

OPOMBA: Vse podrobnosti in pripombe glede metode izračuna učinka na prihodke je treba navesti v posebni prilogi.

v milijonih EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n – 1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 0,5 A*/AD | 0,5 A*/AD | 0,5 A*/AD | 0,5 A*/AD | 0,5 A*/AD | 0,5 A*/AD |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

Predlagana odločba v členu 8 določa, da osrednji upravitelj, imenovan v skladu s členom 20 Direktive 2003/87/ES, prek neodvisnega dnevnika transakcij samodejno preverja vsako transakcijo v skladu s to direktivo in po potrebi ustavi transakcije, da prepreči nepravilnosti. Ta informacija je dostopna javnosti.

S sedanjim neodvisnim dnevnikom transakcij Skupnosti se preverja, ali so transakcije v registru skladne z zakonodajo Skupnosti. Kjotska merila se preverjajo z neodvisnim dnevnikom transakcij Združenih narodov. Ker za obdobje po letu 2012 mednarodni dogovor ni bil dosežen, bo moralo biti omogočeno, da se z neodvisnim dnevnikom transakcij Skupnosti preverja skladnost transakcij z vsemi merili Skupnosti iz te odločbe in da se prilagodijo vsa merila, ki se lahko uvedejo podlagi mednarodnega sporazuma.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti, skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti in mogoča sinergija

Zagotovitev sistema za preverjanje vseh transakcij na ravni EU glede nepravilnosti v skladu z merili iz predlagane odločbe. Predlagana odločba na primer omogoča prilagodljivost s transakcijami emisijskih kreditnih točk med državami članicami pri projektnih dejavnostih v tretjih državah.

Stroški iz poslovanja so predvideni v sredstvih iz proračuna LIFE+ ob upoštevanju centralnega neposrednega upravljanja.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

CILJ

Cilj je zagotoviti, da lahko Skupnost zagotovi preverjanje nepravilnosti pri vseh transakcijah v skladu s predlagano odločbo, da se zagotovi skladnost z merili iz te odločbe in s katerimi koli merili, ki se lahko uvedejo z novim mednarodnim sporazumom o podnebnih spremembah.

PRIČAKOVANI REZULTATI

Posodobitev neodvisnega dnevnika transakcij Skupnosti, ki ga vodi osrednji upravitelj, imenovan v skladu s členom 20 Direktive 2003/87/ES, da se omogoči preverjanje nepravilnosti pri vseh transakcijah v skladu s predlagano odločbo in s katerimi koli merili, ki se lahko uvedejo z novim mednarodnim sporazumom o podnebnih spremembah.

To bo moralo potekati popolnoma samodejno, pri čemer bo treba zagotoviti, da bodo ustrezne informacije na voljo javnosti.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

X Centralizirano upravljanje

X neposredno Komisija

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Pripombe:

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Pogodbe, ki jih je Komisija podpisala za izvajanje Odločbe, morajo njej (ali kateremu koli predstavniku, ki ga pooblasti) omogočiti nadzor in finančni nadzor, Računskemu sodišču pa revizije, po potrebi tudi na kraju samem.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Glej oceno učinka, priloženo temu predlogu. Ovrednoteni so gospodarski, socialni, zdravstveni in okoljski vplivi predlaganih ukrepov.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Pri predlagani spremembi neodvisnega dnevnika transakcij se upoštevajo izkušnje, pridobljene z delovanjem sistema v obdobju od leta 2005 do 2007.

6.2.3. Oblika in pogostost prihodnjega vrednotenja

Napredek pri delu v zvezi z izvajanjem tega predloga in primernost dodeljenih sredstev se bosta ocenjevala letno v povezavi z načrtom upravljanja.

7. Ukrepi proti goljufijam

Standardi notranjega nadzora št. 14, 15, 16, 18, 19, 20 in 21 ter načela iz Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, bodo v celoti izpolnjeni.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

Odobritve za prevzem obveznosti v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014+ |

Uradniki ali začasno osebje[18] (XX 01 01) | A*/AD | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |

B*, C*/AST | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Osebje, financirano[19] iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje, financirano[20] iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 | 0,5 |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

- Nadzor vzpostavitve in vzdrževanja registra na ravni Skupnosti za emisije, ki niso vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, v neodvisnem dnevniku transakcij v skladu s členom 20 Direktive 2003/87/ES.

8.2.3. Viri delovnih mest (obvezno)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena pri izvajanju LSP/PPP za leto n

X Delovna mesta, potrebna v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo zapolnjena s prerazporeditvijo obstoječih človeških virov znotraj službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena pri izvajanju LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, ki so vključeni v referenčni znesek ( XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in pozneje | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

– notranja |

– zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) | 0,059 | 0,059 | 0,059 | 0,059 | 0,059 | 0,059 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 0,059 | 0,059 | 0,059 | 0,059 | 0,059 | 0,059 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Standardna plača za uradnika 1A*/AD, kakor je navedeno v točki 8.2.1, je 0,117 milijonov EUR. |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

Se ne uporablja. |

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | 2014 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[22] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3 Drugi odhodki upravne narave XX.010301 (oprema podatkovnega centra, storitve in odhodki za materialne stroške podatkovnega centra). | 0,100 | 0,100 | 0,100 | 0,300 |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ | 0,100 | 0,100 | 0,100 | 0,300 |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek |

Gostovanje informacijskega sistema v podatkovnem centru: 100 000 EUR na leto od leta 2012. Ti stroški so povezani z gostovanjem neodvisnega dnevnika transakcij Skupnosti/registra Skupnosti s strani Komisije ter nakupom in vzdrževanjem orodij informacijske tehnologije in komunikacijskih orodij, ki so potrebni, da sistem v celoti deluje. Stroški, povezani z razvojem in vzdrževanjem sistema, se krijejo iz proračunske vrstice 07 03 07 (LIFE +) – glej oddelek 8.1 |

Potrebe po človeških in upravnih virih se krijejo iz sredstev, dodeljenih upravljalnemu generalnemu direktoratu v okviru letnega postopka dodeljevanja sredstev.

[1] UL L 33, 7.2.1994, str. 11.

[2] Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, UL L 275, 25.10.2003, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/101/ES (UL L 338, 13.11.2004, str. 18).

[3] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Oblikovanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju, KOM(2007)540 konč., 18.9.2007.

[4] UL C, str.

[5] UL C, str.

[6] UL C, str.

[7] UL C, str.

[8] UL L 33, 7.2.1994, str. 11.

[9] UL L 275, 25.10.2003, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/101/ES (UL L 338, 13.11.2004, str. 18).

[10] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu, Oblikovanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah med Evropsko unijo in na podnebne spremembe najobčutljivejšimi revnimi državami v razvoju, KOM(2007)540 konč., 18.9.2007.

[11] UL L 49, 19.02.2004, str. 1.

[12] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[13] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[14] Odhodki v okviru člena xx 01 04 naslova xx.

[15] Odhodki v okviru poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[16] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[17] Če je potrebno, je treba dodati dodatne stolpce, tj. če ukrep traja dlje kot 6 let.

[18] Stroški zanje NISO vključeni v referenčni znesek.

[19] Stroški zanje NISO vključeni v referenčni znesek.

[20] Stroški zanje so vključeni v referenčni znese.

[21] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[22] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.