28.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 21/8

1.

meni, da je za nadaljevanje politične in gospodarske stabilizacije in vzpostavitev demokratičnih institucij v državah na Balkanu potrebna večja zastopanost žensk (glede na to, da ženske predstavljajo nekaj več kot polovico prebivalstva);

2.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zakoni in prakse glede enakosti spolov (na institucionalni, finančni in človeški ravni) niso v celoti zagotovljeni, čeprav je razlika med državami, ki so začele s pristopnimi pogajanji, in tistimi, ki niso;

3.

poudarja pomen enakih pravic in enakopravne zastopanosti žensk na trgu dela, ki so nujne za ekonomsko neodvisnost žensk, gospodarsko rast držav in boj proti revščini, ki so ji ženske bolj izpostavljene kot moški;

4.

ugotavlja, da so ženske utrpele večje posledice zmanjšanja socialnih storitev in javnih izdatkov, kot so zdravstveno varstvo, otroška in družinska nega; poudarja, da so lahko ženske z nekdanjimi prejemki in storitvami, ki niso del plače, opravljale plačano delo in s tem usklajevale poklicno in družinsko življenje;

5.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ženske, ki jih je na trgu dela večinoma premalo, bolj zastopane na nekaterih (tradicionalno ženskih) delovnih mestih, kjer je njihov položaj, predvsem na podeželju, negotov; zato poziva k sprejetju posebnih ukrepov, da ne bi prišlo do feminizacije „slabše plačanih“ sektorjev; je zaskrbljen tudi zaradi razlik v plačah med spoloma in težav žensk pri ustanavljanju svojih podjetij;

6.

poziva vlade držav na Balkanu, naj vzpostavijo pravni okvir za enako plačilo za oba spola, pomagajo ženskam pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter v ta namen zagotovijo kakovostno, dostopno in finančno sprejemljivo otroško varstvo, pa tudi ustanove za oskrbo starejših, ter odpravijo ovire za žensko podjetništvo;

7.

poudarja pomen izobraževanja pri odpravljanju stereotipov, povezanih z vzorniki za družbene vloge žensk in moških, ter kulturnih stereotipov, pa tudi to, da izobraževalni sistem ne bi smel spodbujati stereotipnih vzorcev, tudi pri izbiri poklica;

8.

opozarja na običajno nezadostno infrastrukturo zdravstvenega varstva predvsem na podeželju in poziva vlade, naj zagotovijo redne preglede raka na materničnem vratu in dojkah pri ženskah ter HIV/aidsa, katerim so ženske bolj izpostavljene kot moški; poudarja pomen psihološke in zdravstvene rehabilitacije ženskih žrtev vojn;

9.

meni, da žensk na Balkanu, ki so bile žrtve vojne, ne bi smeli več obravnavati kot vojnih žrtev, temveč kot akterje stabilizacije in reševanja sporov; poudarja, da bodo lahko ženske na Balkanu na splošno svojo vlogo izpolnjevale šele takrat, ko bodo enakovredno zastopane pri političnem in gospodarskem odločanju; pozdravlja kvote in poziva države, ki tega še ne izvajajo, naj spodbujajo zastopanost žensk in po potrebi v političnih strankah in nacionalnih skupščinah učinkovito uporabljajo kvote, države, ki pa to že izvajajo, naj s tem nadaljujejo, da bi zagotovile, da lahko ženske sodelujejo v političnem življenju, ter da bi odpravile njihovo premajhno zastopanost, s tem pa tudi trajno odpravile „stekleni strop“ ter izvajale pozitivne dejavnosti za zagotovitev, da bodo ženske in moški od zgodnje starosti seznanjeni o državljanstvu in se v njem udejstvovali;

10.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta družinsko nasilje in verbalna zloraba kljub nedavno vzpostavljenemu zakonodajnemu okviru v večini balkanskih držav še vedno prisotna; zato poziva zadevne države, da sprejmejo ukrepe za vzpostavitev zatočišč za žrtve in zagotovijo, da so organi pregona, pravne oblasti in javni uslužbenci bolj občutljivi na ta pojav;

11.

poudarja, da je nasilje v družini še bolj razširjeno, kot kažejo obstoječi podatki, in da so statistični podatki v zvezi s tem razdrobljeni, slabo zbrani in da niso standardizirani, celo v državah, ki so sprejele posebno zakonodajo na tem področju;

12.

poudarja pomen kampanj za ozaveščanje v boju proti stereotipom, diskriminaciji (na podlagi spola, kulturne pripadnosti in vere) in družinskemu nasilju ter za enakost spolov na splošno; ugotavlja, da bi morali te kampanje dopolnjevati s spodbujanjem pozitivne slike skozi vzornice v medijih in oglaševanju, izobraževalnem gradivu in na internetu;

13.

pozdravlja nedavni razvoj zakonodajnega in institucionalnega okvira, ki kaže na močno zavezanost zagotavljanju enakih možnostih za ženske in moške v zadevnih državah; hkrati ponovno poudarja, da so potrebni strogi ukrepi, ki bodo omogočili dosledno izvajanje teh določb v praksi;

14.

poziva balkanske vlade, naj z ustreznimi ukrepi vzpostavijo podlago za uporabo celovitega pristopa k enakosti spolov na vseh ravneh ter na vseh področjih družbenega in političnega življenja;

15.

poziva vse države članice, ki še niso sprejele nacionalnih načrtov za izvajanje zgoraj navedene resolucije Varnostnega sveta ZN, naj to storijo in te načrte uporabljajo v odnosih z balkanskimi državami;

16.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so države Balkana v trgovanju z ljudmi tranzitne države ter da so ženske in otroci na splošno žrtve trgovanja; poudarja, da so enakost spolov, kampanje za ozaveščanje javnosti ter ukrepi proti korupciji in organiziranemu kriminalu bistveni za preprečevanje negativnih pojavov, kot sta prostitucija in trgovanje, ter zaščito morebitnih žrtev;

17.

poziva balkanske države, naj sprejmejo nujne ukrepe za preprečevanje prostitucije, zlasti otroške prostitucije in pornografije, naj poostrijo kazni za siljenje ali zavajanje v prostitucijo in/ali sodelovanje pri ustvarjanju pornografskega gradiva ter inkriminirajo otroško pornografijo na spletu;

18.

poudarja pomen delovanja nevladnih organizacij in ženskih organizacij za ugotavljanje težav žensk in iskanju ustreznih rešitev, zlasti delovne skupine za enakost spolov, ki deluje v okviru Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo, ter za razvoj demokratičnih procesov in stabilnosti na tem območju; spodbuja delovanje teh nevladnih organizacij in predlaga izmenjavo najboljših praks na področju enakosti spolov med zadevnimi državami kot tudi z evropskimi mrežami nevladnih organizacij;

19.

poziva Komisijo, naj zagotovi predpristopna sredstva za krepitev pravic žensk na Balkanu, zlasti prek ženskih nevladnih organizacij in drugih ženskih organizacij;

20.

poziva Komisijo, naj natančno spremlja in si prizadeva za izpolnitev kopenhagenskih meril, predvsem v povezavi z enakimi možnostmi za ženske in moške ter pravicami žensk v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah; poziva države kandidatke in potencialne kandidatke na Balkanu, naj svojo zakonodajo na področju boja proti diskriminaciji in enakosti spolov uskladijo s pravnim redom Skupnosti zaradi možnosti pristopa v prihodnje;

21.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo njena politika v zgoraj navedenem sporočilu z dne 5. marca 2008, ki je usmerjena v krepitev nevladnih organizacij na Zahodnem Balkanu, osredotočena zlasti na večje vključevanje žensk v civilno družbo;

22.

poudarja, da so romske ženske žrtve večplastne diskriminacije (zaradi rase, etnične pripadnosti in spola) in so bolj izpostavljene revščini in socialni izključenosti, zato je treba za reševanje teh vprašanj pripraviti celosten pristop; zlasti Romke se v mnogih državah soočajo s predsodki ter nimajo državljanstva in neomejenega dostopa do kakovostnega izobraževanja, živijo v neustreznih življenjskih pogojih, nimajo dostopa do zdravstvenih storitev ter so v veliki meri nezaposlene in se ne vključujejo v politično in javno življenje;

23.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so statistični podatki in kazalniki, ki bi omogočili oceno položaja žensk na Balkanu, pomanjkljivi;

24.

poziva države kandidatke in potencialne države kandidatke na Balkanu, naj zagotovijo odpravo vseh oblik diskriminacije in predsodkov proti ženskam, ki so žrtve večplastne diskriminacije, zlasti Romke; balkanske države tudi poziva, naj sprejmejo učinkovito in praktično strategijo protidiskriminacijskega delovanja ter jo izvajajo na vseh ravneh (nacionalni in lokalni);

25.

poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj enakost spolov spremlja tudi v balkanskih državah, s posebno pozornostjo v državah kandidatkah;

26.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic in zadevnih držav kandidatk ter potencialnih kandidatk.