a)

meni, da postopku, ki je bil uporabljen pri sklenitvi Sporazuma, primanjkuje demokratične legitimnosti, saj v nobeni fazi ni bilo omembe vrednega demokratičnega pregleda ali odobritve s strani Parlamenta; opaža, da Svet rutinsko izbira ta postopek za sklepanje mednarodnih sporazumov, ki vplivajo na temeljne pravice državljanov Evropske unije;

b)

ugotavlja, da se kljub večkratnim zahtevam Parlament v nobeni fazi ni bil obveščen niti se ni z njim posvetovalo glede sprejetja mandata, vodenja pogajanj ali sklenitve Sporazuma; zato meni, da postopek, ki ga uporablja Svet, ne upošteva načel o lojalnem sodelovanju;

c)

ugotavlja, da se le v desetih od 27 držav članic zahteva odobritev nacionalnega parlamenta, sprememb pa sploh ni mogoče predlagati; meni, da je ta postopek popolnoma neustrezen; poleg tega ugotavlja, da bodo prihodnje spremembe pogojev Sporazuma izvedene brez odobritve nacionalnega parlamenta;

d)

še vedno dvomi o pravni podlagi, ki jo je Svet izbral za mednarodni sporazum, ki je osredotočen izključno na notranje potrebe neke tretje države po varnosti in nima nobene dodane vrednosti za varnost EU, njenih držav članic ali državljanov EU; zato si pridržuje pravico, da poseže v postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti, v primeru da bi tretja stran postavila pod vprašaj legitimnost Sporazuma;

e)

poziva Svet in Komisijo, da pri sprejemanju mandata za pogajanja in sklenitev morebitnih prihodnjih sporazumov o prenosu osebnih podatkov, zlasti pri najnovejših pogovorih z Južno Korejo o prenosu osebnih podatkov, v celoti vključita Parlament in nacionalne parlamente;

f)

opaža, da se v celotnem besedilu Sporazuma omenja širok izbor ciljev ter da se drug ob drugem uporabljajo različni termini:

g)

zato meni, da je omejitev namena popolnoma neustrezna ter da je zaradi tega nemogoče ugotoviti, ali so ukrepi upravičeni in sorazmerni; meni, da zaradi naštetih razlogov Sporazum morda ne ustreza standardom EU niti mednarodnim standardom o varstvu podatkov, prav tako pa ni skladen s členom 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zahteva natančno omejitev namena; na podlagi tega ocenjuje, da bi bilo mogoče Sporazum pravno izpodbijati;

h)

pozdravlja dejstvo, da se bo avstralski Zakon o zasebnosti v celoti uporabljal za državljane EU, je pa zaskrbljen zaradi izjem in izvzetij, zaradi katerih bi lahko bili državljani EU deležni nepopolnega pravnega varstva; meni, da bi moral Sporazum poleg avstralskih zakonov o varstvu podatkov v celoti upoštevati tudi in predvsem zakone EU; vztraja, da zgolj upoštevanje sporazuma ne more nadomestiti formalne ugotovitve o primernosti, in da ni dovolj, da imajo zakoni, politike in načela Evropske unije in Avstralije o zaščiti podatkov skupne temelje;

i)

pozdravlja odločitev, da se skupine podatkov razkrijejo le, če so anonimne;

j)

glede pravic posameznikov, na katere se podatki nanašajo, Sporazum določa, da bo Avstralija zagotovila sistem, ki bo dostopen posameznikom ne glede na njihovo državljanstvo ali državo prebivališča, da bodo lahko uresničevali svoje pravice; kar se tiče informiranja potnikov bi bilo dobrodošlo, če bi bili v avstralski Carinski službi pripravljeni informirati javnost o obdelavi podatkov iz PNR;

k)

z razliko od Sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o obdelavi in prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) s strani letalskih prevoznikov ministrstvu Združenih držav za domovinsko varnost (MDV) (Sporazum PNR iz leta 2007) (6) obstaja določba o mehanizmu za reševanje sporov v primeru, da se pojavi spor med državami podpisnicami avstralskega sporazuma, kadar obstaja precejšnja verjetnost kršenja določb Sporazuma, pa organi EU za varstvo podatkov lahko uporabijo obstoječa pooblastila in prekinejo prenos podatkov, da bi s tem zavarovali posameznike, katerih osebni podatki se obdelujejo;

l)

odobrava udeležbo organov za varstvo podatkov pri skupnem pregledu, vendar obžaluje, da ni bil trdno določen rok za takšen pregled; poziva Komisijo in Svet, naj zahtevata pregled pred junijem 2010 ter naj ugotovitve tega pregleda predstavita Parlamentu;

m)

glede nadaljnjega posredovanja podatkov pozdravlja dejstvo, da so možnosti za nadaljnje posredovanje podatkov omejene, zlasti zato, ker nadaljnje posredovanje podatkov poteka za vsak primer posebej, avstralska Carinska služba pa vodi evidenco o vseh razkritjih;

n)

ugotavlja, da se skladno s členom 2(2) ne sme shraniti nobenih podatkov, v točki 12 priloge pa je omenjeno obdobje hrambe 5,5 let; čeprav je to obdobje krajše kot v sporazumih z Združenimi državami, Parlament meni, da je nemogoče potrditi sorazmernost obdobja hrambe 5,5 let, saj nameni hranjenja podatkov potnikov niso dovolj jasno opredeljeni;

o)

glede občutljivih podatkov ugotavlja, da so pri avstralski Carinski službi izrecno izjavili, da ne želijo in ne potrebujejo občutljivih podatkov, kar sproža vprašanje, zakaj jih druge jurisdikcije, na primer kanadska in ameriška, potrebujejo, ter daje večja zagotovila, da bodo pri avstralski Carinski službi dejansko izločili vse občutljive podatke, ki jih bodo morebiti prejeli; dejstvo, da odgovornost upravljavca podatkov za „prečiščenje“ občutljivih podatkov EU nosi prejemnik podatkov, to je avstralska Carinska služba, je skladno s sprejetimi standardi o varstvu podatkov, kot so tisti, ki jih vsebujeta konvencija Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 (7) in Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (8);

p)

vztraja, da je izmenjava diplomatskih not nesprejemljiv način dopolnjevanja seznama služb in agencij, ki lahko dostopajo do podatkov iz PNR;

q)

glede kategorij podatkov, ki se jih posreduje avstralski Carinski službi, obžaluje, da spadajo zahtevani podatki v iste kategorije podatkov kot tisti v omenjenem sporazumu z ZDA iz leta 2007 (34 podatkovnih polj je bilo razvrščenih v 19 kategorij podatkov, zaradi česar je nastal vtis, da se je število prenosljivih podatkov bistveno zmanjšalo, vendar to ne drži); tako široka zbirka podatkov ni upravičena in jo je treba šteti za nesorazmerno;