21.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 68/1

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 4. aprila 2007 z naslovom Evropski raziskovalni prostor: nove perspektive (KOM(2007)0161),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta osebja Komisije (SEK(2007)0412), ki je spremni dokument k zgoraj navedeni zeleni knjigi Komisije,

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (1)(Sedmi okvirni program),

—

ob upoštevanju Odločbe Sveta 2006/973/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu Ljudje za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2007 o prenosu znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU (3),

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za regionalni razvoj (A6-0005/2008),

A.

ker je Evropski svet med zasedanjem v Lizboni 23. in 24. marca 2000 podprl cilj oblikovanja evropskega raziskovalnega prostora,

B.

ker se je Evropski svet na zasedanju v Barceloni 15. in 16. marca 2002 strinjal s ciljem, da se do leta 2010 skupni izdatki za razvoj in raziskave povečajo na 3 % BDP Unije (s tem, da bi dve tretjini moral prispevati zasebni sektor),

C.

ker je Sedmi okvirni program namenjen oblikovanju evropskega raziskovalnega prostora,

D.

ker bi morala oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora spremljati vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora in evropskega prostora inovacij, kar bi zapolnilo tri stranice tako imenovanega trikotnika znanja,

E.

ker evropski raziskovalni prostor vključuje tri poglavitne vidike: notranji trg za raziskave, v katerem raziskovalci, tehnologija in znanje lahko prosto krožijo, učinkovito usklajevanje nacionalnih in regionalnih raziskovalnih dejavnosti, programov in politik ter pobude, ki se izvajajo in financirajo na ravni EU,

F.

ker je treba večje napore nameniti vsem vidikom raziskav EU, zlasti ko gre za usklajevanje: ljudem, infrastrukturi, organizacijam, financiranju, izmenjavi znanja in globalnemu sodelovanju, da bi se presegla razdrobljenost pri raziskavah EU in prepoznal njihov potencial,

G.

ker zaposlitvene možnosti in pogoji dela mladih ne spodbujajo k vstopu v raziskovalni sektor, s čimer se tratijo dragoceni človeški viri,

H.

ker financiranje raziskav in razvoja v EU še vedno daleč zaostaja za lizbonskim ciljem 3 % BDP,

I.

ker je za oblikovanje evropskega raziskovalnega prostora potreben širši pogled, ki bo vključeval vse zadevne vpletene strani,

J.

ker so ženske na večini področij znanosti in inženirstva ter na odgovornih delovnih mestih še vedno nezadostno zastopane,

K.

ker prispevek zasebnega sektorja k raziskavam in razvoju v EU še vedno zaostaja v primerjavi z njegovimi neposrednimi konkurenti,

1.

bi pozdravil skupno opredelitev raziskovalne kariere in vzpostavitev informacijskega sistema o zaposlovanju raziskovalcev in raziskovalni dejavnosti po vsej Evropi ter verjame, da bo to pripomoglo k doseganju višjih ravni v raziskovalni dejavnosti EU;

2.

poziva države članice in regije, naj v sektorjih raziskovanja in inovacij oblikujejo strategije za razvoj človeških in materialnih virov, kot so na primer nadgradnja in razpoložljivost raziskovalnih infrastruktur, povečanje finančne podpore in s tem mobilnosti raziskovalcev, lokalne pobude za privabljanje raziskovalcev, odstranjevanje pravnih, upravnih in jezikovnih ovir, izmenjava osebja in zagotavljanje dostopa za vse, zlasti za raziskovalke ter mlade raziskovalce;

3.

močno podpira Evropsko listino za raziskovalce in Kodeks ravnanja pri njihovem zaposlovanju kot sredstvi, s katerima bi lahko dosegli, da bi evropski raziskovalni prostor postal privlačnejši za raziskovalce; poziva Komisijo, naj objavi stopnjo, do katere se listina in kodeks ravnanja izvajata v državah članicah;

4.

4 poudarja, da je treba na področju raziskav vzpostaviti in uvesti enotno evropsko poklicno pot ter celosten sistem informiranja o prostih delovnih mestih in pogodbah o usposabljanju v sektorju raziskav v Evropi; meni, da je to bistvenega pomena za vzpostavitev enotnega trga dela za raziskovalce;

5.

poudarja, da bi morali postopki zaposlovanja in napredovanja raziskovalcev postati povsem odprti in pregledni; poziva države članice, naj zagotovijo večjo uravnoteženost med moškimi in ženskami v komisijah za zaposlovanje in napredovanje;

6.

obžaluje, da se neto čezatlantski odliv naložb v raziskave in razvoj še vedno povečuje; poudarja pomen preprečevanja nadaljnjega odliva sposobnih evropskih raziskovalcev; poziva k sprejetju ustreznih ukrepov, s katerimi bi raziskovalce zadržali oziroma jih privedli nazaj v EU, predvsem z zagotovitvijo širokih možnosti za njihovo poklicno pot in privlačnih delovnih pogojev tako za moške in kot ženske;

7.

podpira načrt za povečanje geografske, pa tudi medresorske mobilnosti raziskovalcev (na primer med univerzami in raziskovalnimi organizacijami ter med akademskim in poslovnim svetom), kar bi omogočilo izmenjavo znanja in prenos tehnologije; v ta namen poziva Komisijo in države članice, naj obogatijo podiplomske in doktorske programe s spodbujanjem skupnega nadzora raziskav v različnih državah, in naj razmislijo o uvedbi evropskih podoktorskih štipendij in izobraževalnih programov, ki bodo temeljili na zelo uspešnem programu Erasmus;

8.

poudarja, da je dobro delujoči notranji trg pomemben za uspešen razvoj evropskega raziskovalnega območja in da je še posebej pomembno prosto kroženje raziskovalcev; obžaluje, da se raziskovalci še vedno soočajo z ovirami pri mobilnosti v EU; poziva k ukrepom za izboljšanje prostega pretoka raziskovalcev, še posebej z odpravo vseh preostalih prehodnih omejitev prostega gibanja delavcev, kot tudi z izboljšanjem raziskovalne infrastrukture EU; podpira ustanovitev Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT);

9.

meni, da dostopa raziskovalcev do EU ne bi smele oteževati obstoječe nacionalne ovire, kot so nezadostno priznavanje pridobljenih socialnih pravic, davčne neugodnosti in težave s selitvijo družine; poziva države članice, naj svojo nacionalno zakonodajo na področju npr. javnopravnih delovnih razmerij oblikujejo tako, da bodo imeli raziskovalci iz držav članic in tretjih držav primerljive delovne pogoje in jim ne bo onemogočeno sprejemati raziskovalno delo;

10.

opozarja, da bi bil eden od načinov za izboljšanje mobilnosti raziskovalcev morda uvedba raziskovalnih bonov, ki bi jih lahko uporabljali raziskovalci v drugih državah članicah, gostiteljskih institucijah in univerzah, z dodatnimi finančnimi sredstvi, ki bi jih tako ustvarili, pa bi prispevali k tekočim raziskavam, zanimivim za tuje raziskovalce; verjame, da se tako ne bi le povečal interes raziskovalnih institucij in univerz za gostujoče raziskovalce iz drugih držav članic in za privabljanje najbolj nadarjenih znanstvenikov, ampak bi to prispevalo tudi k razvoju centrov odličnosti, saj bi imeli najbolj privlačni raziskovalni programi in institucije možnost pritegniti več raziskovalcev in izboljšati svoj finančni položaj; meni, da bi morala ta izjemna podpora mobilnosti raziskovalcev potekati hkrati s sedanjimi shemami financiranja mobilnosti in da bi bila lahko dodeljena iz programov Sodelovanje in Zmogljivosti, ki so del Sedmega okvirnega programa;

11.

poudarja, da je treba podpirati zlasti mlade raziskovalce, da se jim ob menjavi delovnega mesta znotraj EU ne ukine pomoč, ki jo prejemajo;

12.

meni, da bi bilo treba regulativni okvir Skupnosti o prostem gibanju raziskovalcev v evropskem raziskovalnem prostoru okrepiti, da se olajša izdaja vizumov in delovnih dovoljenj za državljane tretjih držav;

13.

meni, da je treba uvesti posebne ukrepe za spodbujanje večjega sodelovanja pri vseh raziskovalnih dejavnostih in s tem občutno povišati delež žensk, ki se odločijo za raziskovalno kariero;

14.

meni, da je manjše zanimanje mlajših generacij za pridobitev znanstvene in tehnološke izobrazbe tesno povezano s pomanjkljivim sodelovanjem med zasebno in akademsko sfero; zato poziva države članice in Komisijo, naj si močneje prizadevajo za podpiranje okvirov sodelovanja med tema dvema sektorjema;

15.

poziva k izmenjavi izkušenj med državami članicami, da bi razvili skladen pristop k spodbujanju udeležbe invalidov v raziskovanju, ki ga financira Skupnost, in povečali delež invalidnih oseb, ki izberejo in opravljajo raziskovalne poklice;

16.

meni, da bi morali javni in raziskovalni organi ter podjetja spodbujati ukrepe za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja;

17.

poziva Komisijo, naj razišče, kako bi lahko v EU na vseh stopnjah izobraževanja izboljšali poučevanje naravoslovja; obžaluje pomanjkanje človeških virov pri dejavnostih raziskav in razvoja v mnogih državah članicah zaradi upada zanimanja mlajših generacij za izobraževanje in kariero na področju naravoslovja; zato predlaga sprožitev pobud, prek katerih se učenci seznanjajo z laboratorijskimi in terenskimi raziskavami; poleg tega predlaga, naj lokalni in regionalni organi spodbujajo aktivne in raziskovalne metode poučevanja z uporabo opazovanja in poskusov, pripravijo programe za izmenjavo učiteljev-raziskovalcev in podpirajo inovativne metode usposabljanja; meni, da bi zaradi hitrega razvoja znanosti lahko nastal prepad med običajnimi državljani ter znanstvenim in tehnološkim raziskovanjem; meni, da je treba spodbujati in podpirati dialog med znanstveniki in širšo družbo in da bi morali zato znanstveniki rezultate svojih raziskav pojasniti in vsem omogočiti dostop do njih;

18.

meni, da bi bilo treba izboljšati socialne razmere raziskovalcev, in sicer z možnostmi zaposlovanja njihovih partnerjev in zagotavljanjem podpore pri iskanju ustanov za nego in šolanje njihovih otrok;

19.

pozdravlja napredek pri razvijanju raziskovalne infrastrukture po sprejetju načrta Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture; vendar verjame, da bi bilo treba zagotoviti, da se novi objekti in infrastrukture, ki se trenutno razvijajo, priključijo tistim, ki jih je Evropski strateški forum za raziskovalne infrastrukture opredelil kot takšne;

20.

opozarja, da bi bilo treba finančna sredstva za nove, vseevropske raziskovalne infrastrukture zagotoviti le v primerih neobstoja enakovredne nacionalne infrastrukture s podobnimi možnostmi dostopa za raziskovalce iz drugih držav članic;

21.

poudarja vlogo in pomen raziskovalnih organizacij v evropskem raziskovalnem prostoru, skupaj z univerzami in agencijami za financiranje raziskav; poziva Komisijo, naj pred sprejemom načrta za skupno politiko in izvajanje v sodelovanju z regionalnimi oblastmi vzpostavi določeno stopnjo sodelovanja z nacionalnimi agencijami in raziskovalnimi organizacijami v Evropi;

22.

poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajni okvir in s tem omogoči ustvarjanje in delovanje velikih raziskovalnih organizacij in infrastruktur Skupnosti ter upošteva vključevanje obstoječih evropskih inštitucij in sporazumov, kot so Evropska organizacija za jedrske raziskave, Evropska vesoljska agencija in Evropski sporazum za razvoj fuzije, čeprav se je treba izogibati medvladnim pogodbam, ki so potrebne za uveljavljanje tovrstnih organizacij;

23.

obenem priporoča, da morajo biti organi iz držav z manj dinamičnim sektorjem raziskav, a z ustreznim raziskovalnim potencialom, polno vključeni v proces vzpostavitve vseevropske raziskovalne infrastrukture;

24.

meni, da bi morali postopki odobritve velikih raziskovalnih infrastruktur vključevati dejavnosti raziskav in razvoja, informacijske tehnologije in operativne sklade, da bi zagotovili dolgoročne dejavnosti in trajen napredek;

25.

priznava, da Evropski tehnološki inštitut (ETI) pomembno vpliva na krepitev raziskovalne infrastrukture Evropske unije;

26.

poziva Komisijo, naj podpre te tri vrste ustanov, da bi povečale svoje zmogljivosti in povezale svoje vire pri vzpostavljanju evropskega raziskovalnega prostora; cilj je postati vodilni v svetu na glavnih znanstvenih področjih;

27.

obžaluje, ker podatki o stroških za raziskovanje in razvoj kažejo, da povprečje v EU znaša samo 1,84 % BDP v primerjavi z 2,68 % v ZDA in 3,18 % na Japonskem in da ti stroški nihajo med 0,39 % v Romuniji in 0,4 % na Cipru ter 3,86 % na Švedskem; poudarja pomen rasti povprečne porabe, kot tudi rastoče stroške v določenih državah članicah; poudarja pomen večje osredotočenosti različnih razvojnih in raziskovalnih prizadevanj po vsej Uniji, še posebej zato, da bi omogočili prehod na digitalno gospodarstvo; verjame, da je to bistvenega pomena za pripravo ustreznih pogojev za doseganje znanja, ki bo temeljilo na gospodarstvu, h kakršnemu poziva lizbonska strategija;

28.

priznava pomen regionalne razsežnosti evropskega raziskovalnega prostora in meni, da je razvoj regionalnih vzorcev pomemben način za doseganje kritične mase, povezovanje univerz, raziskovalnih ustanov in industrije ter vzpostavitev evropskih centrov odličnosti; meni, da bi bilo treba programe, namenjene raziskovalnemu potencialu in regijam znanja, ter strukturne sklade, ki spodbujajo raziskovalne in inovacijske zmožnosti regij, obravnavati kot bistveni prispevek ciljem sedmega okvirnega programa;

29.

poudarja pomen nacionalnih in regionalnih kontaktnih točk pri krepitvi učinkov okvirnih programov in poziva k poglobitvi njihovega sodelovanja;

30.

poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski forum, v katerem bodo sodelovali nacionalni predstavniki na visoki ravni, vključno z nacionalnimi raziskovalnimi sveti, ki jim je bila zaupana naloga, da določijo, razvijejo in podprejo pomembnejše vseevropske raziskovalne pobude, ter ustvari skupni sistem znanstvenih in tehničnih preverjanj, da bi se rezultati evropskih programov bolje izkoristili; verjame, da bi bilo koristno vzpostaviti zanesljiv sistem potrjevanja znanja ter metod analize, nadzora in podeljevanja certifikatov ter povezati najboljše evropske centre v mrežo;

31.

poziva Komisijo, naj z določitvijo ciljev, pravil delovanja in sistema financiranja zagotovi, da se bodo mreže odličnosti in spletne raziskovalne skupnosti medsebojno dopolnjevale;

32.

poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja javna naročila, da bi dejavnosti na področju raziskav in razvoja na ravni EU podprli prek doslednejše uporabe javnih instrumentov in virov;

33.

pozdravlja pobudo javnih raziskovalnih institucij in univerz za evropsko listino o intelektualni lastnini, ki jo je Evropski svet predlagal v Bruslju 21. in 22. junija 2007, pod pogojem, da bo na njeni podlagi nastal uporaben skupek pravil, ki bodo upoštevala zlasti potrebe po razvoju in prenosu znanstvenih spoznanj;

34.

opozarja na vlogo malih in srednje velikih podjetij kot raziskovalnih ustanov; je prepričan, da je treba okrepiti njihovo sodelovanje pri projektih raziskav in razvoja na ravni EU v skladu s ciljem, po katerem je tem podjetjem namenjenih vsaj 15 % proračuna Sedmega raziskovalnega programa;

35.

meni, da mora biti močan sektor raziskav tesno povezan z inovacijami; zato je prepričan, da bi bilo treba predvideti konkretne ukrepe za vzpostavitev popolnoma integriranega evropskega prostora raziskav in inovacij;

36.

je prepričan, da so naložbe v pobude za infrastrukturo, funkcionalnost in elektronske navzkrižne reference omogočile pomembne izboljšave na področju širjenja in uporabe znanstvenih informacij in da je Berlinska deklaracija o prostem dostopu do znanja na področju znanosti in humanističnih ved primer, kako so se z internetom pojavile priložnosti za eksperimentiranje z novimi modeli; poudarja pomen spoštovanja pravice avtorjev do izbire in pravic intelektualne lastnine, zagotavljanja nadaljnjih kakovostnih medsebojnih pregledov ter zanesljive in varne hrambe navedenih del ter vse vpletene strani spodbuja k skupnemu delu na pilotskih projektih, da bi ocenili učinek in izvedljivost alternativnih modelov, kot je razvoj prostega dostopa;

37.

se strinja s konceptom odprte inovativnosti, ki ga podpira Komisija, in po katerem javni in zasebni sektor postaneta zaveznika in izmenjujeta znanje pod pogojem, da se razvije pravičen sistem, uravnotežen med prostim dostopom do znanstvenih rezultatov in njihovo uporabo v zasebnem sektorju (pravična delitev znanja); meni, da bi moralo biti pravilo, da mora industrija za uporabo javnega znanja plačati pošteno in pravično nadomestilo, uradno priznano;

38.

je prepričan, da so pravna negotovost in visoki stroški, ki v tem času vladajo na področju pravic intelektualne lastnine, pomemben dejavnik drobitve raziskovalnih prizadevanj v Evropi; zato poziva Komisijo, naj pripravi oceno vpliva različnih pravnih instrumentov, ki bi se jih lahko uporabilo za zmanjšanje obstoječih ovir za prenos znanja znotraj evropskega raziskovalnega prostora; ugotavlja, da so lahko ustrezno prijavljeni izumi pomemben vir znanja in da zakonodaja o zaščiti pravic intelektualne lastnine, vključno s patentnim pravom EU, ne sme biti ovira za širjenje znanja; poudarja ključni pomen vzpostavitve patenta Skupnosti in visokokakovostnega, stroškovno učinkovitega in inovacijam prijaznega sodnega sistema za evropske patente, ki spoštuje pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti; je seznanjen s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izboljšanju patentnega sistema v Evropi (KOM(2007)0165); ugotavlja, da bo doseženi pravni okvir bolje spodbujal vključevanje zasebnih podjetij v raziskave in okrepil položaj evropskih inovatorjev na mednarodni ravni;

39.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami ustanovi Evropski forum, na katerem bi lahko usklajevali evropsko in nacionalno sodelovanje civilne družbe pri razpravi o znanosti, raziskovanju in tehnologiji;

40.

meni, da bi morala biti znotraj evropskega raziskovalnega prostora Skupna raziskovalna središča uporabljena kot neodvisne, nevtralne, znanstvene in tehnične strukture na visoki ravni, ki ponujajo skupno strokovno pomoč institucijam EU in podpirajo postopke za sprejemanje odločitev o bistvenih vprašanjih (kakovost življenja, varnost hrane, okolje, varstvo potrošnikov itd.);

41.

verjame, da bi lahko z obnovo podpore in spodbujanja njihovih dejavnosti ter z osredotočanjem na optimiziranje koristi od njihovih struktur skupna raziskovalna središča promovirala resnično evropske priložnosti na področju usposabljanja in mobilnosti mladih raziskovalcev;

42.

meni, da je primerno uvesti načelo vzajemnega odpiranja nacionalnih programov udeležencem iz drugih držav članic, ker bi bil tako narejen korak naprej pri izmenjavi informacij o obstoječih nacionalnih programih in bi se spodbudilo ocenjevanje nacionalnih raziskovalnih dejavnosti na mednarodnih forumih;

43.

ugotavlja, da se mnoge države članice – zlasti tiste, katerih razvoj in raziskave so manj razviti – bojijo bega možganov znotraj EU; poziva k ukrepom, ki bi to preprečili tako, da bi se nacionalne raziskovalne politike med seboj dopolnjevale in ne tekmovale, zlasti zato, da bi spodbujali usklajevanje virov in preprečevali njihovo podvajanje in razpršenost;

44.

meni, da je vredno raziskati možnosti, ki jih ponuja mehanizem spremenljive geometrije, kot primernega načina za razvoj ustrezne prožnosti uresničevanja tematskih programov;

45.

poudarja, da je treba okrepiti dopolnjevanje med financiranjem raziskav na EU in nacionalni ravni;

46.

verjame, da bi se moralo začeti financirati odpiranje nacionalnih raziskovalnih programov za vse raziskovalce v državah članicah, zlasti na področju temeljnih ali tako imenovanih pionirskih raziskav;

47.

ugotavlja, da bi morale lokalne in regionalne oblasti sodelovati pri oblikovanju raziskavam prijaznega okvira, da bi morale občutno prispevati k vzpostavitvi evropskega raziskovalnega prostora ter da bi bilo to uresničljivo prek programov financiranja Skupnosti, kot je Sedmi okvirni program, občuten napredek pa bi lahko bil dosežen tudi z dogovorjenimi programi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; zlasti meni, da je treba nemudoma okrepiti zmogljivosti za raziskave in razvoj v znanstveno šibkejših regijah s kombinirano uporabo sredstev iz strukturnih skladov in Sedmega okvirnega programa, pa tudi z nacionalnimi in regionalnimi naložbami, da bi med drugim učinkovito prisluhnili lokalnim potrebam po raziskavah, ki jih narekuje družba;

48.

ugotavlja, da ciljev lizbonske strategije ni mogoče doseči, ne da bi se v raziskovalne dejavnosti močneje vključil zasebni sektor; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za izboljšanje spodbud za zasebni sektor, da bi ta vlagal v raziskave in pri njih sodeloval; se strinja s stališčem, da je potrebno razviti vodilno vlogo Evrope na tehnološko intenzivnih trgih ob podpori strogih standardov zaščite intelektualne lastnine; meni, da je zato potrebno znotraj tržišč, ki dobro delujejo, razširiti javno-zasebno partnerstvo;

49.

poziva države članice, naj na nacionalni in regionalni ravni zagotovijo najboljše možno financiranje raziskovalnih dejavnosti, opredeljenih v operativnih programih, ter učinkovito izmenjavo dobre prakse in sodelovanje med regijami; ugotavlja, da primeri dobrih praks, učinkoviti v eni regiji, ne morejo biti brez sprememb preneseni v katerokoli drugo regijo; zato vztraja na specifični naravi ocen, opravljenih na regionalni ravni z uporabo zanesljivih, preglednih in vsesplošno sprejetih kazalnikov;

50.

poudarja, da je pomembno sprostiti raziskovalne zmogljivosti vseh evropskih regij, kar je eden izmed načinov za izboljšanje konkurenčnosti evropskih raziskav;

51.

meni, da bi bilo treba posodobiti oblike in instrumente sodelovanja, in jih prilagoditi ciljem Evropskega raziskovalnega prostora; priporoča, naj se nadalje razvijajo pobude, kot je evropsko sodelovanje na področju znanstvenih in tehničnih raziskav ter vseevropsko omrežje za tržno usmerjene industrijske raziskave in razvoj (Eureka);

52.

priznava vlogo, ki jo imajo mreže odličnosti pri ustvarjanju evropskega raziskovalnega prostora s trajnostno integracijo, kar onemogoča razprševanje raziskovalnih prizadevanj, in poziva Komisijo, naj še naprej podpira uspešne mreže, da bi dosegli ta cilj;

53.

poudarja, da bi lahko usmerjeno sodelovanje na področju raziskav in razvoja ustvarilo velike možnosti za vodilno vlogo Evrope na tem področju v svetovnem merilu; zato poziva, naj se nacionalni in regionalni raziskovalni sistemi povežejo z evropskimi in drugimi mrežami, vendar naj ob tem zlasti zagotavljajo skladnost nacionalnih in regionalnih raziskovalnih programov in prednostnih nalog evropskega interesa, kot je EIT, ter s tem v zvezi poziva Komisijo, naj prepozna pomen, ki ga imajo prostorske in regionalne znanosti za ozemeljsko kohezijo, s posebnim upoštevanjem programa Evropskega omrežja za opazovanje prostorskega planiranja (ESPON) 2013; verjame, da bi bilo treba razviti ozemeljsko sodelovanje, ki bi bilo sredstvo za dosego kritične mase in priprava na internacionalizacijo; poziva države članice, naj odpravijo upravne ovire na mejah, ki onemogočajo sodelovanje med znanstvenimi ustanovami; priporoča metodo odprtega sodelovanja za primerjanje najboljših nacionalnih praks na tem področju;

54.

meni, da je potreben širši pristop k določanju prednostnih nalog za strateške odločitve o javnem financiranju in da bi, med drugim, evropskim tehnološkim platformam in skupnim tehnološkim pobudam koristilo večje vključevanje s strani javnih in zasebnih organizacij, kot so univerze, raziskovalne organizacije ter mala in srednje velika podjetja, saj bi na ta način lahko razvili dolgoročne strategije;

55.

poudarja, da je treba povečati vlaganja v raziskave in razvoj ter pospeševati inovativnost v Evropi; opozarja s tem v zvezi na sestavo evropskega ozemeljskega programa ter na lizbonske cilje, sprejete v strateških smernicah za kohezijsko politiko, ki predstavljajo potrebne pogoje za zagotavljanje konkurenčnosti; poudarja, da je treba povezati pristop evropskega raziskovalnega prostora od zgoraj navzdol s pristopom regionalne politike od spodaj navzgor; poudarja, da je treba izboljšati usklajevanja raziskovalnih dejavnosti in programov, kot so evropske tehnološke platforme ter program ERA-NET;

56.

verjame, da bi bilo treba upoštevati predvidevanje in strateške načrte pri pripravi delovnih programov in razpisov za zbiranje predlogov v okvirnem programu;

57.

meni, da lahko sodelovanje na področju raziskav in razvoja pomaga pri doseganju posebnih razvojnih ciljev tisočletja in zato verjame, da je pomembno uskladiti politike EU na področju znanstvenega sodelovanja z njeno zunanjo politiko in razvojem programov pomoči;

58.

poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje na področju raziskovanja za spodbujanje dialoga, miru, varnosti ter gospodarskega in socialnega razvoja; verjame, da bo tovrstno sodelovanje nadalje omogočilo EU, da se posveti zelo pomembnim vprašanjem, kot je trajnostni razvoj regij, zdravje, varnost hrane in podnebne spremembe;

59.

poziva Komisijo, naj začne, izvaja in podpira ukrepe za izboljšanje ravni sodelovanja znanstvenikov iz držav v razvoju pri mednarodnih projektih znanstvenega sodelovanja ter raziskav in razvoja, in naj v svetovnem merilu spodbuja dostop do obstoječe intelektualne lastnine; poudarja, kako pomembno je, da se v EU privablja raziskovalce iz tretjih držav, zlasti iz evropskih sosedskih držav, med drugim s hitrejšim prenosom Direktive Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (4), ob polnem upoštevanju potreb raziskovalcev; podpira predlog Komisije za vzpostavitev sistema modre karte, ki bi bil velikega pomena za človeške vire na področju znanosti in tehnologije, ki jih navedena direktiva ne vključuje;

60.

želi, da bi bil evropski raziskovalni prostor pri svojem odpiranju v svet naklonjen oddaljenim regijam in čezmorskim državam ter da bi tako kar najbolje izkoristil prednosti in bogastva, ki jih ponujajo te evropske ali pridružene regije, s tem da bi jih v okviru mrež odličnosti usklajeno vključil v dejavnosti znanstvenega in tehnološkega sodelovanja;

61.

meni, da bi bilo treba države, ki mejijo na EU in države, ki si geopolitične prednostne naloge v večji meri delijo z EU, kot so sredozemske in vzhodnoevropske, afriške ter latinskoameriške države, privabljati k sodelovanju v evropskem raziskovalnem prostoru z nadaljnjim spodbujanjem sporazumov o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju;

62.

meni, da bi bilo treba države, ki delijo geopolitične prednostne naloge EU, kot so sredozemske države, spodbujati, naj sodelujejo v širšem evropskem raziskovalnem prostoru, ki bi lahko postopno razširil svoje usklajevalne sheme, načela širjenja znanja in mobilnost raziskovalcev prek strogih omejitev EU in pridruženih držav;

63.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.