19.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 41/46

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Izobraževanje odraslih: Za učenje ni nikoli prepozno“(KOM(2006)0614),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja (1),

—

ob upoštevanju priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih sposobnostih za vseživljenjsko učenje (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti (3),

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni dne 23. in 24. marca 2000,

—

ob upoštevanju členov 149 in 150 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju svojega stališča ob prvi obravnavi dne 25. septembra 2007 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pripravo in razvojem statističnih podatkov o izobraževanju in vseživljenjskem učenju (4),

—

ob upoštevanju svojega stališča na prvi obravnavi dne 24. oktobra 2007 o predlogu priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2007 o učinkovitosti in pravičnosti v evropskih sistemih izobraževanja in usposabljanja (6),

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. marca 2007 o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (7) in z dne 27. septembra 2007 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji – 2007 (8),

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0502/2007),

A.

ker postaja izobraževanje odraslih politična prednostna naloga ter je na tem področju treba zagotoviti konkretne in ustrezne programe, prepoznavnost, dostopnost, sredstva in metode vrednotenja,

B.

ker sta izobraževanje in usposabljanje ključna dejavnika za uresničevanje ciljev Lizbonske strategije zviševanja gospodarske rasti, konkurenčnosti in socialne vključenosti,

C.

ker bi morali, če bi želeli doseči stopnjo udeležbe, o kateri so se države članice dogovorile v okviru programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“, v vseživljenjskem učenju sodelovati še dodatni štirje milijoni odraslih,

D.

ker učinkovit sistem vseživljenjskega učenja za odrasle z jasno opredeljenimi prednostnimi nalogami in spremljanjem izvajanja ter ob vključitvi v strategije vseživljenjskega učenja lahko pripomore k jezikovni, družbeni in kulturni integraciji izključenih skupin, kot so priseljenci in Romi, med katerimi je veliko zgodnjega šolskega osipa,

E.

ker naložbe v izobraževanje odraslih povečujejo družbeni in kulturni izkupiček v smislu boljšega posameznikovega počutja in občutka izpolnitve ter aktivnega državljanstva,

F.

ker je prispevek izobraževanja odraslih zaradi pridobivanja ključnih sposobnosti bistven za zaposljivost in mobilnost na trgu dela ter za socialno vključenost,

G.

ker so za opazovanje, primerjavo in vrednotenje mnogovrstnosti izobraževanja odraslih in za razvoj politik potrebni zanesljivi podatki,

H.

ker se informacije in dostop do sistemov izobraževanja odraslih v posameznih državah članicah zelo razlikujejo,

I.

ker je priznavanje in potrjevanje formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja temelj strategije za vseživljenjsko učenje,

J.

ker je nujno povezati izobraževanje odraslih z evropskim okvirom kvalifikacij ter povečati njegovo zmogljivost, kar zadeva ključne sposobnosti ter družbene in osebne sposobnosti,

1.

pozdravlja predlog Komisije za pripravo akcijskega načrta za izobraževanje odraslih;

2.

ugotavlja, da bi bilo treba sprejeti ukrepe na različnih ravneh, v katere bi morala biti poleg držav članic vključena tudi Evropska unija, in s katerimi bi se spodbujala, krepila in ugotavljala rast kulture izobraževanja, zlasti za odrasle;

3.

poziva države članice, naj uvedejo kulturo vseživljenjskega učenja ter se pri tem v prvi vrsti osredotočijo na izobraževanje in usposabljanje odraslih, tako da bodo izvajale politike in dejavnosti, namenjene spodbujanju pridobivanja znanja, naj poskrbijo, da bo to privlačnejše in dostopnejše, ter stalno posodabljajo kvalifikacije;

4.

poudarja pomen enakosti spolov pri programih vseživljenjskega učenja, da bi moški in ženske lahko v enaki meri izkoristili možnosti, ki jih ponuja takšno učenje; poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva orodja za spremljanje občutljive politike enakosti spolov pri pripravi izobraževanja odraslih v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov;

5.

poziva k okrepljenemu podpiranju izobraževanja odraslih, da se več ljudi spodbudi, da se ga udeležijo; meni, da mora imeti izobraževanje odraslih ključno vlogo v politikah, da se spodbudi splošna kultura izobraževanja prek medijskih kampanj, informacij, služb za usmerjanje in svetovanje ter zlasti tistih informacij in služb za usmerjanje in svetovanje, ki so namenjene zapostavljenim skupinam; meni, da bi, če naj bo to podpiranje učinkovito, države članice morale izvajati dejavne politike, ki bi ljudem olajšale združitev izobraževanja s poklicnim in družinskim življenjem;

6.

se strinja, da so posebne telefonske linije in spletne strani zelo uspešen način spodbujanja izobraževanja odraslih;

7.

meni, da je spodbujanje medijske pismenosti v splošnem in poklicnem izobraževanju bistveno za premagovanje digitalne ločnice med generacijami;

8.

meni, da so za razvoj, pregled in vrednotenje politik na področju izobraževanja odraslih in za zagotovitev pojasnil in smernic za celovit program vseživljenjskega učenja potrebni primerljivi statistični podatki;

9.

meni, da je treba raziskavo o izobraževanju odraslih podpirati kot sredstvo za zbiranje primerljivih informacij o izobraževanju odraslih in spodbujanje skupnih konceptov;

10.

poziva Evropsko unijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo zgledov dobre prakse;

11.

želi spomniti na cilje Evropskega sveta v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002 ter poudarja napredek držav članic pri doseganju ciljev zagotavljanja mest v vrtcih in ustanovah za predšolsko izobraževanje kot tudi glede razglasitve „dneva otroškega varstva in nege drugih odvisnih oseb“; hkrati poudarja, da nekatere države članice močno zaostajajo pri doseganju barcelonskih ciljev;

12.

poudarja, da so za usklajevanje družinskega življenja, dela in vseživljenjskega učenja poleg večje prožnosti pri razporejanju časa in prostora potrebne še družbene, gospodarske in davčne spodbude za pospeševanje dostopa odraslih do programov usposabljanja in izobraževanja;

13.

poudarja, da je potrebno izboljšati uporabo novih tehnologij, in ugotavlja, da bi bilo treba v zvezi s tem spodbujati razvoj dostopa do spleta in programe digitalnega vključevanja, namenjene preprečevanju nastanka digitalne ločnice, ter nove vire znanja in načine učenja, kot so programi učenja na daljavo in zagotavljanje mest za učenje, do njih pa bi moral biti omogočen dostop vsem;

14.

poudarja potrebo po boljšem dostopu žensk do novih tehnologij, tudi žensk, ki živijo na oddaljenih in podeželskih območjih, in starejših žensk, s čimer bodo postale enako konkurenčne na trgu dela; poleg tega poudarja potrebo po dejavnostih v podporo zmanjševanju razkoraka med moškimi in ženskami z vidika tehničnih in znanstvenih kvalifikacij;

15.

opozarja, da je treba razširiti obseg javnih in zasebnih storitev otroškega varstva ter pritegniti in spodbujati delodajalce, ki bi lahko zagotovili te storitve v podjetju in dali možnost staršem, zlasti materam, da bi se vrnili na delovno mesto, in sicer tako, da bi ti starši dobili priložnost, da hkrati nadaljujejo vseživljenjsko učenje med delovnim časom; poudarja tudi, da je potrebno izboljšati zagotavljanje javnih storitev za pomoč odvisnim in starejšim;

16.

opozarja, da bodo demografske spremembe državam članicam prinesle zapleten sklop medsebojno povezanih izzivov in da bodo naše družbe morale razviti nove oblike solidarnosti med kulturami in med generacijami;

17.

zato predlaga, boljši prenos in izmenjavo znanja, spretnosti in izkušenj odraslih, zlasti med generacijami, v obliki mentorskih programov za podporo različnih podjetniških in obrtnih dejavnosti; meni tudi, da je pomembno, da so ti mentorji povezani v mrežo, prek katere si lahko delijo in izmenjujejo informacije;

18.

poudarja pomen „družinskega pristopa k izobraževanju“, kjer se starše spodbuja k dodatnemu izobraževanju, ker želijo pomagati svojim otrokom, da bodo v šoli uspešni;

19.

podpira razvoj prostovoljnih programov glede na vlogo, ki jo imajo pri doseganju medgeneracijske solidarnosti ter priznavanju izkušenj in kvalifikacij;

20.

poudarja, da je treba v okviru mobilnosti in socialne kohezije zlasti priseljencem zagotoviti prožne možnosti za programe izobraževanja in usposabljanja ter ustrezne razmere za njihovo izvedbo;

21.

meni, da je ustanovitev nacionalnih in lokalnih centrov za podporo priseljencem ključno orodje, prek katerega se lahko zagotovijo uporabne informacije in pojasnila v zvezi z vprašanji popolne vključitve priseljencev v družbo;

22.

ponovno poudarja, da je pomembno zagotoviti večjo podporo za jezikovne tečaje, zlasti tiste, namenjene priseljencem, in med prebivalci kot celoto spodbujati učenje tujih jezikov;

23.

podpira zamisel o ustanovitvi pregledov znanja za priseljence, nizko kvalificirane in invalidne; meni, da bi taki pregledi znanja prinesli gospodarske koristi in bi obenem lahko prispevali k zmanjšanju rasizma, ksenofobije, diskriminacije in izključenosti;

24.

meni, da dostop do visokošolskega izobraževanja zajema širšo javnost, tudi odrasle z delovnimi izkušnjami in starejše ljudi, zato bi morali biti sistemi izobraževanja temu prikrojeni in bolj prilagodljivi; meni tudi, da je treba spodbujati ustrezne infrastrukturne ukrepe in zagotavljanje kadrovskih virov;

25.

poudarja, da je posodobitev sistemov srednjega izobraževanja potrebna, da bi ti postali bolj konkurenčni, prožni, dostopni in učinkoviti;

26.

poudarja potrebo po visoko kakovostnih kadrih na področju izobraževanja odraslih; meni, da je treba zagotoviti podporo za specifične programe za učitelje odraslih in spodbuja oblikovanje univerzitetnih programov, ki bodo vodili do diplome v odraslem izobraževanju;

27.

podpira ukrepe za izboljšanje prenosa sposobnosti in mobilnosti v izobraževanju odraslih, kot so:

28.

se strinja, da je vseživljenjsko učenje pomembno, zlasti za povečanje socialne vključenosti in zaposljivosti, pa tudi za osebno rast in odpravo neenakosti na trgu dela, doseganje lizbonskega cilja povišati stopnjo zaposlenosti oseb, starejših od petdeset let, ter za povečanje konkurenčnosti;

29.

poudarja, da je izobraževanje odraslih pomembno za uresničitev cilja v Evropi ustvariti boljša delovna mesta ter izboljšati kakovost življenja in spodbujati razvoj posameznika, osebno izpopolnitev in aktivno državljanstvo; opozarja, da morajo podjetja predvideti potrebe na trgu dela po novih spretnostih in zahtevah, da bi bilo izobraževanje odraslih prilagojeno glede na tovrstno povpraševanje; poudarja tudi, da mora biti vsebina izobraževanja prilagojena poklicnim in praktičnim zahtevam, pri čemer imajo pomembno vlogo socialni partnerji;

30.

poudarja, da vseživljenjsko učenje ne le povečuje zaposljivost delavcev, temveč tudi njihovo prilagodljivost ter geografsko in poklicno mobilnost, kar je pomembno za delovanje notranjega trga; poudarja pomen spodbujanja učenja drugega (in tretjega) jezika pri zagotavljanju večje mobilnosti delavcev;

31.

poudarja, da nizka stopnja izobrazbe, ki zadeva tretjino evropske delovne sile (72 milijonov delavcev), pomeni večje tveganje brezposelnosti, z usposabljanjem pa posameznik ohrani ali pridobi sposobnosti za pridobitev zaposlitve in izboljša kakovost svojega dela; poudarja, da je treba priznati in potrditi sposobnosti, pridobljene prek neformalnega in priložnostnega učenja, ki je osnova za razvoj vseživljenjskega učenja v nacionalnih ogrodjih kvalifikacij in v evropskem okviru kvalifikacij;

32.

poudarja, kako pomembno je, da imajo vsi državljani enak dostop do programov vseživljenjskega učenja in enake možnosti za udeležbo v njih; obžaluje, da imajo osebe z najnižjo osnovno izobrazbo, ženske, priseljenci, starejši ljudje, prebivalci podeželja in invalidi najmanj možnosti za vključevanje v družbo; meni, da jim je treba ponuditi drugačne in prilagojene programe ter metode; v zvezi s tem meni, da je treba posebno pozornost nameniti izobraževanju in usposabljanju delavcev in brezposelnih na področju novih tehnologij, ter poziva države članice, naj podpirajo uporabo nove informacijske in komunikacijske tehnologije za namene izobraževanja, saj ima ključno vlogo pri zagotavljanju enakih možnosti za vse, omogoča udejstvovanje v vseživljenjskem učenju in omogoča, da so osebe z najnižjo stopnjo izobrazbe deležne posebnih spodbud in financiranja;

33.

poudarja, da je izobraževanje odraslih, ki zajema učenje jezika in poklicno izobraževanje, pomembno za integracijo priseljencev, povečanje njihove zaposljivosti in izboljšanje vključevanja na trg dela ter v družbo;

34.

poudarja, da je treba v to dejavno vključiti socialne partnerje in druge zainteresirane strani, vključno z nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na socialnem področju, saj lahko delodajalci in zaposleni na enaki ravni delujejo le prek učinkovitih socialnih partnerstev; meni, da je treba v državah, ki nimajo organiziranega socialnega partnerstva, podpirati oblikovanje tovrstnega sodelovanja;

35.

poudarja, da so Evropski socialni sklad in drugi strukturni skladi pomembni za doseganje cilja vseživljenjskega učenja za vse, ter poziva k spremljanju izvajanja strukturnih skladov za zagotovitev, da se več sredstev dodeli tistim, ki vseživljenjsko učenje najbolj potrebujejo; obžaluje, da se v nekaterih državah članicah ne nameni dovolj pozornosti in sredstev za zagotovitev večje dostopnosti vseživljenjskega učenja, zlasti za starejše in nizkokvalificirane delavce; poziva države članice, naj bolj črpajo sredstva iz strukturnih skladov, zlasti iz Evropskega socialnega sklada; poziva Komisijo, naj okrepi posebne programe na tem področju;

36.

poudarja, da je treba za povečanje udeležbe izboljšati izobraževanje odraslih in zagotavljanje informacij ter olajšati usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, kar je privlačno, če je povezano s spodbudami; poudarja, da ukrepi za učinkovito zagotavljanje storitev izobraževanja obsegajo razpoložljivost učnega prostora, spodbujanje učenja na delovnem mestu s prilagoditvijo delovnega časa, nudenje lokalnih storitev otroškega varstva, možnosti učenja na daljavo za invalidne in ranljive prebivalce oddaljenih območij, obveščanje in svetovanje o možnostih vseživljenjskega učenja in zaposlitve, prilagojene programe ter prilagodljive učne načrte; poudarja, da morajo biti takšni ukrepi splošno priznani in prispevati mora k poklicnem napredovanju;

37.

poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zvišanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev, zlasti tistih, ki imajo neobičajno poklicno pot ali nimajo znanja na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ter zagotovijo potrebne razmere za zagotavljanje storitev vseživljenjskega učenja na vseh stopnjah, kar bi pospešilo zaposlovanje, ko posameznik išče prvo zaposlitev, ponovno vstopa na trg dela ali želi podaljšati svojo delovno aktivnost; meni, da ni nič manj pomembno spodbujati podjetja (in v ta namen ustvariti spodbude), da za dalj časa zaposlijo starejše ali jim dodelijo delovno mesto, saj so običajno izredno kompetentni, izkušeni, zanesljivi in zelo usposobljeni;

38.

poziva države članice, naj delavcem, ki so prisiljeni zamenjati delovno mesto po nesreči pri delu ali zaradi bolezni, omogočijo stalno poklicno usposabljanje in izboljšanje njihovih poklicnih možnosti;

39.

spodbuja države članice, naj ponudijo finančne in druge spodbude, ki naj delavcem omogočijo, da čim dlje ostanejo na trgu dela, ter delodajalcem, da zaposlijo in obdržijo starejše delavce, v ta namen pa omogočajo vseživljenjsko učenje ter izboljšujejo delovne razmere in kakovost na delovnem mestu;

40.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsaka država članica z ustreznimi pravnimi in finančnimi ukrepi vsem delojemalcem in iskalcem zaposlitve omogoči vseživljenjsko učenje;

41.

poziva vlagatelje, naj se posvetijo razvojnim programom, spretnostim in kvalifikacijam, ki ženskam omogočajo pridobitev osnov vodstvenega in podjetniškega znanja, da bi bile bolj usposobljene za napredovanje na vodstvene položaje;

42.

poziva, naj se praksa, da delodajalci financirajo in organizirajo usposabljanje svojih zaposlenih, bolj razširi in naj se jo spodbuja z davčnimi ugodnostmi, saj so kvalifikacije in spretnosti zaposlenih ključni vidik inovacije, produktivnosti in konkurenčnosti;

43.

meni, da bi izobraževanje odraslih prek kakovostnih izobraževalnih in kulturnih dejavnosti in modelov usposabljanja moralo doseči raven visoke usposobljenosti v vseh sektorjih, s čimer bi se zagotovilo, da znanje in spretnosti posameznikov ustrezajo spremembam zahtev, postavljenih delavcem, in spremembam organizacije in metod dela;

44.

poziva k usklajevanju, sodelovanju, učinkovitosti in preglednosti med zakonodajnimi ukrepi in institucionalnimi okviri, mrežami in partnerstvi organov ali združenj, ki so vključeni v izobraževanje odraslih, z uporabo lokalnih, regionalnih, nacionalnih, evropskih (javnih ali zasebnih) finančnih virov;

45.

meni, da je bistveno, da se ponudijo finančne spodbude, da se vsem omogoči prost dostop do usposabljanja in izobraževanja ter koristi, ki iz tega izhajajo; poudarja, da bi lahko bile take finančne spodbude v obliki davčnih olajšav, nadomestil, podpore, sofinanciranja ali znižanja davkov ali stroškov socialnega zavarovanja za delodajalce, ki bi ponudili ustrezne delovne razmere za izobraževanje odraslih;

46.

priznava pomen usposabljanja na delovnem mestu in poudarja, da je treba zelo prednostno obravnavati mala in srednja podjetja ter mikropodjetja in nova podjetja, saj si najtežje privoščijo usposabljati svoje zaposlene;

47.

v luči družbene odgovornosti podjetij vzpodbuja delodajalce, naj financirajo programe poklicnega usposabljanja, ki podpirajo vseživljenjsko učenje, še zlasti za zaposlene ženske, da bi podaljšali njihovo aktivno delovno življenje ter povečali njihove možnosti za udeležbo na trgu dela in za poklicni razvoj;

48.

naroči predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.