52008DC0902

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 12.1.2009

COM(2008) 902 konč.

LETNO POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o prizadevanjih držav članic v letu 2007, da bi dosegle trajnostno ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi

(predložila Komisija)

LETNO POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o prizadevanjih držav članic v letu 2007, da bi dosegle trajnostno ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi

KAZALO

LETNO POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o prizadevanjih držav članic v letu 2007, da bi dosegle trajnostno ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi 1

1. Uvod 3

2. Povzetek letnih poročil držav članic 3

2.1 Opis flot v razmerju do ribištva 4

2.2 Vpliv shem zmanjšanja napora na zmogljivost 6

2.3 Skladnost s sistemom vstopov/izstopov in referenčnimi mejami 8

3. Skladnost s pravili upravljanja ribolovne zmogljivosti. Skupni rezultati 9

3.1 Rezultati za matično floto (razen za plovila, registrirana v najbolj oddaljenih regijah) 9

3.2 Rezultati za flote, registrirane v najbolj oddaljenih regijah 9

4. Sklepi Komisije 9

1. UVOD

Države članice morajo[1] Komisiji pred 1. majem vsako leto predložiti poročilo o svojih prizadevanjih v prejšnjem letu, da bi dosegle trajnostno ravnovesje med zmogljivostjo flote in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. Poročila držav članic so na voljo na spletni strani Europa[2]. Na podlagi teh poročil in podatkov v registru ribolovne flote Skupnosti je Komisija pripravila povzetek za leto 2007, ki ga je predložila Znanstvenemu, tehničnemu in gospodarskemu odboru za ribištvo (STECF) ter Odboru za ribištvo in ribogojstvo. To poročilo Komisije zdaj ta povzetek poročil držav članic kot tudi tehnično prilogo (Priloga I) in mnenja zgoraj omenjenih odborov predlaga Svetu in Evropskemu parlamentu (Priloga II). V prilogi so podane podrobne pripombe o upravljanju zmogljivosti[3] skupaj s tabelami in grafikoni, ki prikazujejo splošna gibanja v ribiški floti EU in skladnost s sistemom vstopov/izstopov v državah članicah. Poleg tega so na spletni strani Europa v angleškem jeziku na voljo naslednje informacije:

- podrobni rezultati o skladnosti obveznosti posameznih držav članic;

- rezultati za posamezne najbolj oddaljene regije Skupnosti;

- poročila držav članic.

2. Povzetek letnih poročil držav članic

Letos je le 13 držav članic svoja poročila predložilo pravočasno; osem poročil je zamujalo od dveh tednov do dveh mesecev. V času priprave osnutka tega poročila Velika Britanija svojih poročil še ni poslala Komisiji. Kljub tem zamudam je Komisija zgoraj omenjenima odboroma zbirno poročilo predložila do 31. julija 2008. Dodati je treba, da čeprav so številne države članice upoštevale predlogo, določeno za poročilo v členu 13 Uredbe 1438/2003, kakovost posredovanih podatkov ni bila vselej zadovoljiva za namene tega poročila.

To poročilo povzema opise ribiških flot držav članic, vpliv obstoječih shem za zmanjšanje ribolovnega napora, skladnost s sistemom vstopov/izstopov v državah članicah ter pomanjkljivostih in prednostih njihovih sistemov za upravljanje flote.

Komisija je, da bi državam članicam pomagala opraviti usklajeno in utemeljeno analizo ravnovesja med njihovo floto in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi, prosila STECF, da pripravi smernice za izboljšano analizo ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in možnostmi. Komisija jih je predložila državam članicam in zahtevala, da ocenijo zmogljivost na podlagi različnih kazalcev, ki jih je predlagal STECF. Nekatere države članice teh smernic niso upoštevale, zatrjujoč, da niso imele dovolj časa oz. zadostnih podatkov za izpolnitev te naloge. Kljub kratkemu roku pa nekatere države članice so vključile oceno nekaterih ali vseh predlaganih kazalcev.

2.1 Opis flot v razmerju do ribištva

Belgija: V letu 2007 je prišlo do rahlega zmanjšanja tonaže brez državne pomoči, medtem ko se je skupna moč malenkost povečala. V belgijskem poročilu so upoštevane smernice v segmentu ribiških ladij z vlečno mrežo z gredjo, ki je najpomembnejši segment v belgijski floti. Nizka izkoriščenost zmogljivosti in negativna donosnost naložb (na podlagi podatkov za leto 2006) kažeta na določeno stopnjo presežne zmogljivosti. Za programsko obdobje 2007–2013 Evropskega sklada za ribištvo (ESR) je predviden dodatni razrez, prizadeti obseg zmogljivosti pa ni v celoti ocenjen.

Bolgarija: Bolgarsko floto sestavljajo pretežno manjša plovila; le 105 od 2 536 je dolgih več kot 12 m. Prvo poročilo za bolgarsko floto kaže rahlo povečanje (približno 1 %) ribolovne zmogljivosti v letu 2007. Poročilo vključuje oceno nekaterih kazalcev ravnovesja zmogljivosti, kot je predlagano v smernicah, ni pa nobenih zaključkov glede velikosti flote.

Danska: Tako kot v prejšnjih poročilih od leta 2003 je bil tudi tokrat za oceno najmanjšega števila plovil, potrebnih za ulov dodeljenih kvot v 12 segmentih flote, kategoriziranih v skladu z Uredbo o zbiranju podatkov[4], uporabljen ekonomski model (EIAA). Število dni na morju za ta plovila se je štelo kot največje možno število na leto. Ugotovljeno je bilo, da v vsakem segmentu obstajajo različne stopnje presežne zmogljivosti glede na trenutno stanje staležev. Po tem modelu se šteje, da je trenutno število aktivnih plovil v ravnovesju z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi. Število aktivnih plovil je bilo zmanjšano za približno 3 % glede na leto 2006. Poročali so, da je bilo v letu 2007 neaktivnih več kot 800 plovil s skupno tonažo 7 143 GT in močjo 33 456 kW. V letu 2007 ni prišlo do zmanjšanj zmogljivosti z državno pomočjo. Tako si je mogoče predstavljati obseg presežne zmogljivosti.

Nemčija: V nemškem poročilu smernice niso bile upoštevane. Namesto tega je bil za preučitev ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi po segmentih flote uporabljen kvalitativni biološki pristop. Segmenti flote so bili tisti, opredeljeni v okviru VLUP IV. Poročilo je ocenjevalo, ali je trend zmogljivosti v posameznem segmentu flote skladen s trendom številčnosti in obsega ribolova glavnih zadevnih staležev. V letu 2007 je v segmentih pasivnega orodja, severnomorskih plovil z vlečnimi mrežami in ribiških ladij z vlečno mrežo z gredjo prišlo do manjšega zmanjšanja zmogljivosti brez državne pomoči. Zmogljivost se je povečala v primeru daljinske flote. Vstop velikega plovila z vlečnimi mrežami v ta segment je povzročil povečanje celotne zmogljivosti za nemško floto (11 % v GT, 3 % v kW).

Estonija: V estonskem poročilu niso bile upoštevane smernice in ni bila vključena ocena ravnovesja med zmogljivostjo flote in ribolovnimi možnostmi. Flota je razdeljena na tri segmente, opredeljene na osnovi dolžine, orodja in ribolovnega območja. Za estonsko floto veljajo zmanjšanja TAC za trske v Baltskem morju in obnovitveni načrt Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO). Leta 2007 v Baltskem morju ali na upravnem območju NAFO ni bilo uvedenih nobenih novih večletnih načrtov upravljanja in obnovitve.

Grčija: V grškem poročilu niso bile upoštevane smernice in ni bila vključena ocena ravnovesja med zmogljivostjo flote in ribolovnimi možnostmi. V letu 2007 se je z državno pomočjo nadaljevalo financiranje zmanjševanja zmogljivosti, kar je privedlo do umika iz obratovanja plovil s tonažo 1528 GT in močjo 8264 kW. Večino grške ribiške flote sestavljajo plovila za mali priobalni ribolov, ki uporabljajo različno pasivno ribiško orodje.

Španija: V španskem poročilu niso bile upoštevane smernice in ni bila vključena ocena ravnovesja med zmogljivostjo flote in ribolovnimi možnostmi. Španija je še naprej uporabljala javna sredstva za zmanjševanje zmogljivosti flote; v letu 2007 so bila razrezana plovila s tonažo več kot 9 000 GT in močjo 21 000 kW, vendar pa v poročilu ni nobenih podrobnosti o segmentih ribištva in flote, ki so bili predmet tega umika plovil iz obratovanja. Flota se upravlja preko ločenih segmentov, tako kot je to bilo v okviru VLUP IV.

Francija: Francosko poročilo je bilo predloženo prepozno in ga ni bilo mogoče vključiti.

Irska: V irskem poročilu niso bile upoštevane smernice in ni bila vključena ocena ravnovesja med zmogljivostjo flote in ribolovnimi možnostmi. Vendar pa poročajo, da so mnogi izmed ciljnih staležev zunaj varnih bioloških meja. Kvote in iztovori se zmanjšujejo veliko hitreje kot ribolovna zmogljivost. Leta 2007 ni prišlo do umika plovil iz obratovanja, za leto 2008 pa je predviden precejšen umik plovil iz obratovanja v floti, specializirani za ulov belih rib.

Italija: Zmogljivost italijanske flote se je dodatno zmanjšala zaradi razreza, ki je bil podprt z državno pomočjo. V letu 2007 je bilo iz obratovanja umaknjenih 177 plovil s skupno tonažo 9 422 GT in skupno močjo motorjev 38 372 kW. Italijansko poročilo je vključevalo oceno nekaterih kazalcev ravnovesja, predlaganih v smernicah. Povprečna aktivnost italijanskih ribiških plovil se vztrajno zmanjšuje, pri čemer je vrednost za leto 2007 131 dni na plovilo. Ulov na enoto napora, izmerjen v GT x dnevi, se je prav tako nekoliko zmanjšal.

Ciper: V ciprskem poročilu niso bile upoštevane smernice in ni bilo ocene ravnovesja med zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi. Zmogljivost ciprske flote se je v letu 2007 brez državne pomoči zmanjšala za 3 % v tonaži in za 9 % v moči. Ciprsko poročilo poudarja, da se bo zmogljivost flote povečala leta 2008, po spremembi statusa manjših ribiških plovil iz plovil za rekreacijo v profesionalna plovila.

Latvija: V latvijskem poročilu niso bile upoštevane smernice za oceno ravnovesja med zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi. Vendar poročajo, da je v odprtomorskem segmentu (8 plovil) zmogljivost flote v ravnovesju z razpoložljivimi kvotami. Za obdobje 2007–2013 je predviden umik iz obratovanja 70 plovil v baltskem segmentu in 110 plovil v segmentu malih plovil, da bi takó zmogljivost prilagodili razpoložljivim kvotam. V letu 2007 je bilo z državno pomočjo iz obratovanja umaknjenih 17 plovil s skupno zmogljivostjo 950 GT in močjo 2 228 kW.

Litva: Litovsko poročilo je vključevalo oceno nekaterih kazalcev, predlaganih v smernicah, ni pa bilo nobenih zaključkov glede velikosti flote. Kljub temu vrednosti predlaganih kazalcev kažejo na presežek zmogljivosti v baltski floti. V letu 2007 je bilo z državno pomočjo iz obratovanja umaknjenih enajst plovil s skupno zmogljivostjo 1 173 GT in močjo 1 893 kW.

Malta: Malteško poročilo vključuje oceno kazalcev ravnovesja, predlaganih v smernicah. Ocenjeno je, da je zmogljivost flote sorazmerna z razpoložljivimi viri, zato zmanjšanje ni predvideno. Floto sestavljajo redna in izredna plovila. Poročajo tudi o plovilih za rekreacijo, čeprav to niso komercialna ribiška plovila in niso predmet SRP. Floto sestavljajo pretežno majhna plovila, krajša od 12 m, ki predstavljajo 99 % flote. V letu 2007 se zmogljivost malteške flote v primerjavi z letom pred tem ni spremenila, pri čemer ne kaže na kakršno koli povečanje ribolovnega napora v kakršnem koli ribolovu.

Nizozemska: Nizozemsko poročilo je upoštevalo smernice, ki jih je predlagala Komisija. Vendar pa je bilo v njem opozorjeno, da je zaradi zahtevnosti priprave podrobnih podatkov za zadevne segmente flot, ki so potrebni za pravilno analizo, težko ocenjevati ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi. V nizozemskem poročilu je podano mnenje, da kazalci, predlagani v smernicah, niso primerni za segment pelagičnega ribolova, in sicer zaradi njegove usmerjenosti v mednarodne vode. Ti kazalci izkazujejo presežno zmogljivost v floti ribiških ladij z vlečno mrežo z gredjo. Do konca leta je prišlo do 15 % zmanjšanja zmogljivosti zaradi izvajanja programa umika plovil iz obratovanja, kar pa se bo odrazilo šele v številkah za leto 2008. Zmogljivost segmenta plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami se je leta 2007, po nadomestitvi zmogljivosti, umaknjene v letu 2006, povečala za 7 % v tonaži in 12 % v moči.

Poljska: V poljskem poročilu niso bile upoštevane smernice in ni vključena ocena zmogljivosti flote v zvezi z ribolovnimi možnostmi. Po zelo velikem zmanjšanju baltske flote v letu 2005 in 2006 je leta 2007 prišlo do nadaljnjega, a precej manjšega zmanjšanja; iz te flote je bilo z državno pomočjo trajno umaknjenih 24 plovil z zmogljivostjo 700 GT in močjo 2 600 kW.

Portugalska: V portugalskem poročilu niso bile upoštevane smernice in ni vključena ocena zmogljivosti flote v zvezi z ribolovnimi možnostmi. Skupna zmogljivost portugalske matične flote se je v letu 2007 zmanjšala za vsega 0,4 %, pri čemer je bila večina tega zmanjšanja posledica državne pomoči.

Slovenija: V slovenskem poročilu niso bile upoštevane smernice in ni vključena ocena zmogljivosti flote v zvezi z ribolovnimi možnostmi. Zmogljivost slovenske flote se je v letu 2007 nekoliko zmanjšala brez državne pomoči. Flota ima strukturne probleme, predvsem stara plovila in zastarelo orodje. Načrt upravljanja, pripravljen v skladu z določbami Uredbe o Sredozemskem morju, se bo osredotočal na prilagoditev zmogljivosti in zmanjšanje ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami.

Finska: V finskem poročilu niso bile upoštevane smernice in ni vključena ocena zmogljivosti flote v zvezi z ribolovnimi možnostmi. Število plovil in zmogljivost finske flote sta se v letu 2007 nekoliko zmanjšala, ni pa prišlo do umika plovil iz obratovanja z državno pomočjo. V primerjavi z izhodiščno ravnijo 1. januarja 2003 je prišlo do 19 % zmanjšanja tonaže (GT) in 12 % zmanjšanja moči (kW).

Švedska: Švedsko poročilo je vključevalo oceno kazalcev ravnovesja skladno s smernicami. Rezultati kažejo, da so nekateri staleži prelovljeni, da je aktivnost večine flote zelo majhna in da njen ekonomski učinek ni zadovoljiv. To so jasni znaki presežne zmogljivosti, kar je priznano tudi v poročilu; za obdobje 2007–2013 je predvideno zmanjšanje zmogljivosti do 50 % za segment pridnenega ribolova in 30 % za segment pelagičnega ribolova.

Velika Britanija: V času priprave osnutka tega poročila še nismo prejeli poročila iz VB.

2.2 Vpliv shem zmanjšanja napora na zmogljivost

Države članice so prijavile različne ukrepe za obnovo in sheme zmanjšanja napora, veljavne leta 2007. Na splošno poročila držav članic ne izkazujejo nedvoumno, ali so sheme ribolovnega napora bile ali bodo učinkovito sredstvo za doseganje trajnostnega ravnovesja med zmogljivostjo in viri. Komisija meni, da so splošni rezultati načrtov prilagoditve ribolovnega napora s stališča velikosti flote slabi in da je treba narediti več.

Belgija: Za ribiško floto sta veljala shema iz Priloge II[5] in režim zahodnih vodá. Skupno število dni na morju za celotno floto ni bilo preseženo, ker so nekatera plovila premalo uporabljala svojo dodelitev. Kljub temu omejitev dni na morju ni imela za posledico premajhen izkoristek razpoložljivih kvot. Razpoložljive ribolovne možnosti za pokrovače so bile skoraj v celoti uporabljene. V območju ICES VIII pa dodelitev ribolovnega napora ni bila zadostna, zato je bila potrebna izmenjava kvot in napora z Nizozemsko.

Danska: Za dansko floto veljajo ukrepi iz Priloge II v okviru načrta za obnovo trske. Najpomembnejša posledica uporabe Priloge II je povprečno zmanjšanje ribolovnega napora za 47 % v primerjavi z ravnmi leta 2003. Skupno število ribolovnih dni se je zmanjšalo za 49 %. Posledica prenosa ribolovnih dni skupaj z uresničevanjem posameznih prenosljivih kvot leta 2007 je, da se je preostali napor skoncentriral na precej manjšem številu plovil, hkrati pa je bilo leta 2007 v delu flote zelo malo aktivnosti ali pa je sploh ni bilo.

Nemčija: Sheme zmanjšanja ribolovnega napora so imele, tako kot leta 2006, le manjši vpliv na floto, zlasti v Baltskem morju. Ta ni bil izmerjen.

Estonija: Za estonsko floto v Baltiku se ni uporabljala nobena shema zmanjšanja ribolovnega napora, so pa zanjo veljali ukrepi za obnovo, sprejeti za trsko v Baltskem morju. Vendar pa v poročilu ni podane nobene ocene učinka teh ukrepov.

Grčija: Za grško floto se ni uporabljala nobena shema prilagoditve ribolovnega napora.

Španija: Floto so prizadeli ukrepi za zmanjšanje napora za južnega osliča in škampe (Priloga IIB), globokomorske vrste ter vire v območju NAFO. Za vode Sredozemlja, Cadiškega zaliva in Kanarskih otokov so se še naprej uporabljali nacionalni načrti upravljanja. Poročali so o 12 % zmanjšanju dejanskega napora za globokomorske vrste, kar ustreza 10 % nominalnemu zmanjšanju maksimalnega napora. Nasprotno se je dejanski napor v okviru načrta za osliča in škampe, kjer so bili leta 2007 zadevnemu segmentu flote zaradi razreza plovil odobreni dodatni dnevi, povečal. V poročilu ni obrazloženo, koliko je trajno zmanjšanje zmogljivosti z državno pomočjo za približno 100 plovil in 9 000 GT povezano s takimi ukrepi za zmanjšanje napora.

Francija: Francosko poročilo je bilo predloženo prepozno in ga ni bilo mogoče vključiti.

Irska: Za irsko floto veljajo tako sheme zmanjšanja ribolovnega napora, sprejete v okviru Priloge II k Uredbi o TAC in kvotah, kot režim zahodnih vodá, čeprav ti niso imeli nobenih posledic glede zmogljivosti ribiške flote v letu 2007. Ribje populacije, ki sodijo v okvir načrtov za obnovo staleža (območji ICES VIa in VIIa), so zelo mešane. Irski administraciji je bilo zato težko oceniti vpliv shem zmanjšanja napora.

Italija: Za italijansko floto se ni uporabljala nobena shema prilagoditve ribolovnega napora.

Ciper: Za ciprska ribolovna območja se ne uporablja nobena obvezna shema ribolovnega napora.

Latvija: Za latvijsko floto so veljali ukrepi za obnovo, sprejeti za trsko v Baltskem morju, niso pa navedeni vplivi teh ukrepov na ribolovni napor. Slabo stanje staležev trske, staranje plovil in naraščajoči stroški goriva so lastnike plovil prisilili, da zaprosijo za premije za umik plovil iz obratovanja.

Litva: Za litovsko floto so veljali ukrepi za obnovo, sprejeti za trsko v Baltskem morju, niso pa navedeni vplivi teh ukrepov na ribolovni napor. Leta 2007 se je nadaljevalo zmanjševanje te flote z državno pomočjo, in sicer z razrezom najstarejših in najmanj učinkovitih plovil. Zmanjšanja zmogljivosti flote v letih 2005–2006 so imela pozitiven vpliv na ekonomski učinek (podatki za leto 2006), saj se je ulov na plovilo povečal.

Malta: Za malteško floto se ni uporabljala nobena shema prilagoditve ribolovnega napora.

Nizozemska: Za floto v Severnem morju velja omejitev „dni na morju“ (režim iz Priloge II). Ti ukrepi niso privedli do bistvenega zmanjšanja skupne zmogljivosti flote ribiških ladij z vlečno mrežo z gredjo; skupna moč se je zmanjšala za 2,9 %, medtem ko se je tonaža zmanjšala za 0,5 %. Ribolovni napor, ki se je v letu 2007 izvajal na morski plošči in morskem listu na območjih obnove, se je glede na leto 2006 povečal za 6 %, čeprav je ostal pod ravnmi iz leta 2005. Eden od razlogov za to je bila sprememba ribolovnega orodja skupaj z večjim številom dni. Pri uporabi Priloge IIA se je Nizozemska odločila, da v okviru pravil uporabi kar največ prožnosti: dovoljeni so bili prenosi dni med plovili in prenosi med obdobji upravljanja.

Poljska: Kot posledica programa zmanjšanja ribolovnega napora je leta 2007 število dni, ki jih je baltska flota prebila na ribolovu, v primerjavi z letom 2004 upadlo za kar 44 %, v primeru 24 do 40-metrskih kuterjev pa za skoraj 70 %. V obdobju od leta 2004 do 2007 je število dni, ki so jih plovila, ki lovijo trsko, prebila na morju, upadlo za okrog 56 %.

Portugalska: Leta 2007 se je še naprej uporabljal načrt za obnovo osliča in škampov (Priloga IIB k Uredbi o TAC), vendar ni bilo poročil o posledičnem zmanjšanju zmogljivosti. Vendar pa je v poročilu opozorjeno, da so vpletena plovila vložila precejšnje napore, vključno z ustavitvijo dejavnosti, da bi upoštevale dni na morju, ki jih imajo na voljo. Kljub temu se je skupni dejanski napor v primerjavi z letom 2006 povečal. Število dni, prebitih na območju NAFO, se je leta 2007 še naprej zmanjševalo. Nacionalni ukrepi za omejevanje ribolovnega napora veljajo za globokomorske vrste.

Slovenija: Za slovensko floto se ne uporablja nobena shema zmanjšanja ribolovnega napora.

Finska: V letu 2007 za finsko floto ni veljala nobena shema zmanjšanja ribolovnega napora. Kljub bistvenemu zmanjšanju zmogljivosti v obdobju 2003–2006 je skupni ribolovni napor finske flote od leta 2005 izkazoval naraščajoči trend, pri čemer je bil leta 2007 za 10 % višji kot leta 2003. Do tega povečanja ribolovnega napora je prišlo v pelagičnem ribolovu. Segment mirujočega orodja, usmerjenega v trsko, je postopoma zmanjševal svoj napor, leta 2007 pa zaradi prepovedi visečih mrež v njem ni bilo ribolovne dejavnosti.

Švedska: Floto pokriva Priloga IIA, in ribolovni napor se je zaradi manjših celotnih dovoljenih ulovov in manjšega števila dni na morju postopoma zmanjševal. Leto 2007 je bilo zadnje, v katerem so bile viseče mreže dovoljene. Zaradi prihajajoče prepovedi visečih mrež je bilo deset plovil z zabodnimi mrežami razrezanih z državno pomočjo. Leta 2007 so bile uvedene posamezne kvote za pelagične vrste.

Velika Britanija: V času priprave osnutka tega poročila še nismo prejeli poročila iz VB.

2.3 Skladnost s sistemom vstopov/izstopov in referenčnimi mejami

Skladno s podatki iz CFR, ki so na voljo 22. julija 2008, so bile vse države članice ob koncu leta 2007 v okviru najvišje zgornje meje zmogljivosti flote. Splošni trend zmogljivosti flote EU izkazuje vztrajno zmanjševanje. Vse zadevne države članice so izpolnjevale referenčne meje za matično floto.

3. Skladnost s pravili upravljanja ribolovne zmogljivosti. Skupni rezultati

3.1 Rezultati za matično floto (razen za plovila, registrirana v najbolj oddaljenih regijah)

Sodeč po CFR se je v petletnem obdobju 2003–2007 kljub dvema zaporednima širitvama celotna zmogljivost flote EU zmanjšala za približno 197 000 GT in 720 000 kW, kar pomeni čisto zmanjšanje tonaže za približno 11 %. „Flota EU-15“ se je zmanjšala za 207 000 GT in 788 000 kW, „flota EU-10“ pa na drugi strani za 71 000 GT in 152 000 kW. Relativno je bilo zmanjšanje „flote EU-10“ od dneva pristopa večje od zmanjšanja „flote EU-15“ v obdobju 2003–2007 (26 % v primerjavi z 11 % z vidika moči motorjev). V petletnem obdobju 2003–2007 je bilo iz flote EU (razen iz najbolj oddaljenih regij) z državno pomočjo umaknjenih približno 198 000 GT in 638 000 kW, od tega 25 000 GT in 81 000 kW leta 2007.

Na splošno se čista zmanjšanja flote EU še vedno zdijo nezadostna, upoštevajoč stalne tehnološke izboljšave, ki nevtralizirajo učinke zmanjšanja zmogljivosti, in slabo stanje večine ribjih populacij Skupnosti, zlasti za pridnene vrste, ki zahtevajo zelo odločna zmanjšanja ribolovnega napora.

Tabeli 1 in 2 v prilogi k temu poročilu povzemata skladnost s sistemom vstopov/izstopov in referenčnimi mejami v državah članicah na dan 31. december 2007. Vse države članice so ravnale v skladu s temi pravili.

Podrobnejši podatki (tabele in grafikoni) o gibanjih zmogljivosti flot držav članic so na voljo na spletni strani Europa[6].

3.2 Rezultati za flote, registrirane v najbolj oddaljenih regijah

Zmogljivost flot, registriranih v najbolj oddaljenih regijah, in njeno spreminjanje med 1. januarjem 2003 in 31. decembrom 2007 sta prikazana v tabeli 4 v prilogi k temu poročilu. Rezultati kažejo, da se je flota, registrirana v najbolj oddaljenih regijah Španije in Portugalske, občutno zmanjšala tako z vidika tonaže kot moči. V francoskih čezmorskih departmajih je prišlo do rahlega zmanjšanja skupnega števila plovil, zmanjšanja tonaže in povečanja moči motorjev.

Ob koncu leta 2007 je bila za najbolj oddaljene regije referenčna meja rahlo presežena v primeru le enega od 17 segmentov. Zadevni segment je CA2 (plovila, ki so daljša od 12 metrov, registrirana na Kanarskih otokih in lovijo v vodah Skupnosti).

4. Sklepi Komisije

Kakovost poročil držav članic se je od prvega, ki je pokrival leto 2003, vztrajno izboljševala, toda treba je narediti še več. Tako kot v preteklih letih tudi letos večina poročil ni vsebovala takega opisa flot držav članic v zvezi z ribištvom, kot to zahteva člen 13(1)(a) Uredbe (ES) št. 1438/2003, ki bi Komisiji omogočal analizo naporov, vloženih v doseganje ravnovesja med zmogljivostjo ribiške flote in razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi, kot to določa člen 14 Uredbe (ES) št. 2371/2002. Namesto tega so države članice izpostavile uveljavljene nacionalne sisteme za upravljanje flot in gibanja zmogljivosti flot v zvezi s sistemom vstopov/izstopov.

Upoštevanje smernic za oceno ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in možnostmi je korak v pravo smer, vendar pa vse države članice tega orodja niso uporabile. Komisija priznava, da sta tako kratek rok za uporabo teh smernic kot njihova precej tehnična narava nekaterim državam članicam povzročala težave. V tekočem letu naj se vložijo dodatni napori, da bi se te smernice v celoti uporabile za poročilo za leto 2008.

Večina poročil je izdelana tako, da ni mogoče ugotoviti jasne povezave med ukrepi upravljanja napora in prilagoditvijo zmogljivosti flote, prav tako pa ne podajo kritične analize gibanj uporabljenega dejanskega napora. Gledano v celoti, se zdi, da je vpliv ukrepov za prilagoditev ribolovnega napora na zmogljivost flote omejen. Kot kaže, je v nekaterih primerih glavno gonilo zmanjšanja zmogljivosti flote kombinacija slabega ekonomskega učinka flote in razpoložljivost sredstev Skupnosti oz. nacionalnih sredstev. To je morda delno zaradi odsotnosti sistemov upravljanja napora za več ribolovnih območij, pa tudi zaradi omejenega učinka obstoječih sistemov (Priloga II, zahodne vode, globokomorski ribolov, nekateri nacionalni programi itd.).

V letu 2007 se je nadaljeval počasen, a vztrajen upad ribolovne zmogljivosti flote EU po letni stopnji med 2 % in 3 %. Slike 3 do 5 v prilogi kažejo, da je to bil splošni trend zadnjih 16 let, čeprav trend ni tako enoten, ko gre za posamezne države članice. To dejstvo postavlja pod vprašaj učinkovitost ukrepov za prilagoditev zmogljivosti, ki se izvajajo v skladu s SRP.

Znanstvena ocena nam pove, da je 30 % staležev, za katere obstajajo podatki, ulovljenih zunaj varnih bioloških meja, 80 % pa v obsegu, ki presega največjo dovoljeno raven biološkega izkoriščanja. Hkrati je zmogljivost za velike dele flote premalo izkoriščena, tj. število ribolovnih dni je manjše od največjega možnega, in beleži se slab ekonomski učinek, ki se je v letu 2008 še povečal. Ob upoštevanju teh vidikov se zdi, da dosežena zmanjšanja zmogljivosti niso zadostna, da bi kratkoročno omogočila trajnostno ravnovesje med zmogljivostjo in ribolovnimi viri. Poleg tega tehnološki napredek, ki ima po nekaterih ocenah isti red velikosti kot opazovana zmanjšanja zmogljivosti, ogroža nevtralizacijo njihovega učinka.

Svet je 22. julija 2008 sprejel začasne in konkretne ukrepe za prestrukturiranje ribiške flote EU ter tako ponudil priložnost za izvedbo potrebnega prestrukturiranja flote, ki se je ne sme zamuditi.

[1] V skladu s členom 14 Uredbe 2371/2002 in členom 12 Uredbe 1438/2003.

[2] http://ec.europa.eu/fisheries/fleet/index.cfm?method=FM_Reporting.AnnualReport.

[3] V skladu s skupno ribiško politiko (SRP), sprejeto decembra 2002, se ribiške flote upravljajo skladno s splošnim pravilom, da nova zmogljivost, izražena v tonaži in moči, ki je floti dodana, ne more biti večja kot zmogljivost, ki se ji odvzame.

[4] Uredba Komisije (ES) št. 1639/2001 (UL L 222 z dne 17. avgusta 2001, str. 53-115)

[5] Uredba Sveta (ES) št. 51/2006 (UL L 1 z dne 20. januarja 2006, str. 1–183)

[6] http://ec.europa.eu/fisheries/fleet/index.cfm?method=FM_Reporting.AnnualReport.