52008DC0886

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 16.12.2008

COM(2008) 886 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi

SPOROČILO KOMISIJE

Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi

1. UVOD

Cilja prenovljene lizbonske agende za rast in delovna mesta[1] sta vzpostavitev močnejše in trajnejše gospodarske rasti ter ustvarjanje novih in boljših delovnih mest. Poleg tega je v vmesnem pregledu v beli knjigi[2] iz leta 2001 izpostavljena ključna vloga inovacij pri zagotavljanju trajnostne, učinkovite in konkurenčne mobilnosti v Evropi.

Zato je treba odpraviti veliko preprek v zvezi s tem, preden bo lahko evropski prometni sistem sprostil vse svoje možnosti za izpolnjevanje potreb po mobilnosti evropskega gospodarstva in družbe:

- Ocenjuje se, da je 10 % cestnega omrežja preobremenjenega, kar vsako leto povzroči 0,9–1,5 % BDP EU dodatnih stroškov[3].

- Cestni promet ustvarja 72 % vseh emisij CO2, ki nastajajo v prometu, njihova količina pa se je še povečala za 32 % (1990–2005)[4].

- Kljub zmanjšanju števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah (za 24 % po letu 2000 v EU27) njihovo število (42 953 žrtev leta 2006) še vedno za 6 000 presega zastavljeni cilj zmanjšanja števila žrtev za 50 % v obdobju 2001–2010[5].

Zaradi predvidenega povečanja tovornega prometa za 50 % in potniškega prometa za 35 % v obdobju 2000 do 2020[6] so ti problemi še toliko bolj pereči.

Ob upoštevanju te naloge so zato glavni cilji politike doseči, da promet in potovanja postanejo:

- čistejši,

- bolj učinkoviti, tudi energetsko[7], in

- varnejši.

Seveda pa običajni pristopi, kot je razvoj nove infrastrukture, ne bodo prinesli rezultatov v roku, ki ga je treba postaviti zaradi razsežnosti tega problema. Da bi na tem področju lahko hitro dosegli napredek, s katerim bi se ustrezno odzvali na ta pereč problem, je očitno treba poiskati inovativne rešitve. Zato je skrajni čas, da inteligentni prometni sistemi prevzamejo tisto vlogo, ki bo prinesla konkretne in hitre rezultate.

2. INTELIGENTNI PROMETNI SISTEMI

„Inteligentni prometni sistem“ pomeni uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v prometu. Te aplikacije se razvijajo za različne vrste prevoza in povezave med njimi (vključno z intermodalnimi platformami – interchange hubs ).

Okvir za uveljavitev nove generacije načinov upravljanja zračnega prometa bo SESAR[8]. Za promet po celinskih plovnih poteh se vzpostavlja sistem rečnih informacijskih storitev (RIS), s katerim se bo urejala uporaba plovnih poti in prevoz tovora. V železniškem prometu se postopoma uvajajo Evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS – European Rail Traffic Management System ) in telematske aplikacije za tovorni promet (TAF – Telematics Applications for Freight ) V ladijskem prometu so bili uvedeni omrežje SafeSeaNet ter nadzorni in informacijski sistemi za ladijski promet (VTMIS), napreduje pa tudi uvajanje sistema samodejnega prepoznavanja (AIS) ter sistema prepoznavanja in sledenja na velike razdalje (LRIT). Primeri aplikacij inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu so sistemi nadzora in upravljanja mestnega ter avtocestnega prometa, elektronsko cestninjenje in navigacijski sistemi. Vse doslej pa ni bilo nikakršnega podobnega skladnega evropskega okvira za medsebojno povezovanje cestnega in drugih vrst prevoza.

3. PODROčJE UPORABE

Cilj tega akcijskega načrta je pospeševanje in usklajevanje uvajanja inteligentnih prometnih sistemov (ITS), ki se uporabljajo v cestnem prometu, vključno z vmesniki do drugih vrst prevoza.

Akcijski načrt opredeljuje šest prednostnih področij delovanja. Za vsako od teh področij so predvideni posebni ukrepi in jasen časovni razpored. Da bi jih lahko izpeljali s postavitvijo okvira za opredelitev postopkov in specifikacij, je treba v ta prizadevanja pritegniti države članice in druge zainteresirane strani.

Ta akcijski načrt bo pomagal tudi povezati dostopne vire in instrumente in tako omogočil ustvariti znatno dodano vrednost Evropske unije.

4. RAZLOGI ZA EVROPSKI PRISTOP PRI ITS

Očitne koristi, ki jih prinašajo ITS, so večja učinkovitost prevoza, trajnost in varnost, hkrati pa uspešnejše uresničevanje ciljev notranjega trga EU in konkurenčnosti.

V Evropi je bilo od osemdesetih let prejšnjega stoletja na tem področju veliko takšnih dejavnosti. Te so bile običajno usmerjene na posebna področja, kot so čistejši in energetsko učinkovitejši prevoz, odpravljanje cestne preobremenjenosti, urejanje prometa, varnost na cesti, varnost komercialnega prevoza ali mobilnost v urbanih območjih, pogosto pa so bile izpeljane neusklajeno in razdrobljeno.

Kljub takšnemu razvoju se je treba nekaterih vprašanj lotiti na evropski ravni, da bi se izognili nastanku številnih različnih aplikacij in storitev ITS: to so geografska kontinuiteta, interoperabilnost storitev in sistemov ter standardizacija. To bi moralo olajšati vzpostavitev vseevropskih aplikacij, zagotovilo pridobivanje točnih in zanesljivih podatkov v realnem času ter ustrezno zajelo vse vrste prometa.

4.1. Okolju prijaznejši promet

Aplikacije ITS bodo imele pomembno vlogo pri vzpostavljanju okolju prijaznejšega prometa[9].

Diferencirano zaračunavanje pristojbin za vožnjo po določenih cestah z elektronskimi cestninskimi sistemi lahko vpliva na povpraševanje po prometu.

Aplikacije ITS za načrtovanje potovanj, dinamična vgrajena navigacija in podpora za okolju prijazno vožnjo lahko prispevajo tudi k zmanjšanju zastojev, okolju prijaznejši mobilnosti in manjši porabi energije.

„Zeleni prometni koridorji“[10] so pobuda EU za spodbujanje integriranega tovornega prometa, pri katerem različne vrste prevoza dopolnjujejo druga drugo, s čimer omogočajo izbiro okolju prijaznejših alternativ prevozom na dolge razdalje med logističnimi vozlišči. Napredne tehnologije ITS so ključne za uresničitev tega cilja.

4.2. Povečanje učinkovitosti prevoza

Proizvodnja in distribucija blaga sta odvisni od učinkovitih in stroškovno ugodnih multimodalnih logističnih verig za organizacijo prevoza po EU in zunaj nje, kar zlasti velja za zahteve po dostavi ob pravem času. Orodja ITS so osnovni pogoj za upravljanje takšnih logističnih verig, in sicer predvsem z vzdrževanjem pretoka informacij brez uporabe papirja pri upravljanju fizičnega pretoka blaga (e-tovorni promet).

Mobilnost povečujejo tudi storitve prometnih in potovalnih informacij v realnem času (RTTI), ki se čedalje bolj povezujejo s satelitsko navigacijo, ponujata pa jih tako javni kot zasebni sektor.

V mnogih delih Evrope ITS učinkovito podpirajo upravljanje mestnega in medmestnega prometa, s čimer spodbujajo prehajanje na druge vrste prevoza v večjih vozliščih in pretovornih mestih.

Dolgoročno se bodo pokazale vse prednosti sistemov sodelovanja, ki temeljijo na komuniciranju med vozili (V2V), med vozilom in infrastrukturo (V2I) ter med infrastrukturami (I2I), po potrebi pa tudi na storitvah GNSS[11] za določanje položaja in časa.

4.3. Izboljšanje varnosti v cestnem prometu

Raziskave in začetna uporaba so pokazale, da je mogoče varnost v cestnem prometu zelo povečati s sistemi za pomoč voznikom, kot so elektronski nadzor stabilnosti (ESC), prilagodljivi tempomat (ACC), nadzor menjave voznega pasu (opozorilo pri nenamerni menjavi voznega pasu), opozorilo pred trki in zavorni sistem v sili ter druge aplikacije, kot npr. sistem za klic v sili eCall, sistemi za zaznavanje zmanjšanja voznikove pozornosti, opozorilnik prekoračitve hitrosti in preprečitev zagona motorja v primeru alkoholiziranosti voznika. Ko bosta popolnoma vzpostavljena, bi lahko samo ESC in eCall[12] v EU vsako leto rešila do 6 500 življenj.

Povečati bi bilo treba uporabo najnovejših aktivnih varnostnih sistemov in naprednih sistemov za pomoč voznikom, ki dokazano povečujejo varnost potnikov v vozilu in drugih udeležencev v cestnem prometu (vključno z bolj ogroženimi udeleženci). Evropsko izjavo o načelih glede vmesnika človek-stroj (HMI)[13] bi bilo treba razširiti na spodbujanje uvajanja nomadskih naprav.

Sistemi za navigacijo ter za sledenje in določanje položaja bi lahko pomagali vzpostaviti nadzor vozil in tovora na daljavo, npr. pri prevozu nevarnega blaga ali živih živali. Voznike tovornjakov bi lahko usmerjali do varnih parkirišč in jim pomagali pri prizadevanju za skladnost z obstoječimi pravilniki glede časa za vožnjo in počitek, hkrati pa bi lahko pripomogli k razvoju nove generacije digitalnih tahografov.

4.4. Dodana vrednost EU pri uvajanju ITS

Potencial ITS je mogoče v celoti izkoristiti samo pod pogojem, da se bodo ti uvajali povsod po Evropi in ne samo omejeno in razdrobljeno, kot doslej. Zato je zlasti pomembno odpravljanje obstoječih ovir pri uvajanju ITS. Naloge EU pri oblikovanju ustreznih okvirnih pogojev za pospešeno in usklajeno uvajanje ITS so jasno opredeljene: določitev prednostnih nalog politike, izbira generičnih komponent ITS, ki se uporabljajo skupno ali se ponovno uporabijo in dogovor o jasnem časovnem razporedu.

Skupno evropsko ukrepanje lahko neposredno pomaga:

- obvladovati kompleksnost uvajanja ITS, ki vključuje veliko število zainteresiranih strani, ter izpolniti potrebo po geografskem usklajevanju in usklajevanju med posameznimi partnerji;

- podpirati tržno uveljavitev naprednih mobilnostnih storitev za državljane s hkratnim spodbujanjem javnega prometa kot alternative zasebni uporabi avtomobila;

- omogočiti nastajanje prihrankov obsega in s tem cenovno bolj učinkovito, hitrejše in manj tvegano uvajanje ITS;

- pospešiti sedanje uveljavljanje ITS v cestnem prometu in zagotoviti kontinuiteto storitev po vsej Skupnosti;

- okrepiti vodilno vlogo evropske industrije ITS na svetovnem trgu, s tem ko spodbuja dobavo inovativnih proizvodov in storitev proizvajalcem vozil, prevoznikom, ponudnikom logističnih storitev in uporabnikom.

Da bi uresničila te cilje, lahko EU uporabi naslednje instrumente: finančno podporo, pobude za standardizacijo ter zakonske in nezakonske ukrepe.

5. POSVETOVANJA

Ta akcijski načrt je bil pripravljen na podlagi informacij, pridobljenih prek obsežnega javnega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi. Informacije so bile pridobljene na štiri različne načine: (i) s pogovori s pomembnimi zastopniki zainteresiranih strani iz javnega in zasebnega sektorja; (ii) na delavnicah; (iii) s spletnim vprašalnikom; (iv) z usmerjenimi razpravami na obstoječih forumih zainteresiranih strani.

Na pogovorih je bilo izpostavljenih nekaj ključnih potreb. Uvajanje ITS bi moralo temeljiti na politiki, jasno pa bi bilo treba opredeliti tudi pristojnosti in vlogo sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. Za usklajevanje med zainteresiranimi stranmi je treba ustanoviti medsektorsko skupino na visoki ravni. Večina vprašanih zainteresiranih strani meni, da bi morala Evropska unija prevzeti večjo odgovornost za nadaljnji razvoj ITS.

Med vprašanji, ki so bila izpostavljena kot najpomembnejša, so upravljanje prometa, zmanjševanje zastojev na koridorjih tovornega prometa in v mestih, spodbujanje somodalnosti, varnostni sistemi v vozilu, prometne in potovalne informacije v realnem času in odprta platforma za vključevanje aplikacij v vozilih.

6. PREDNOSTNA PODROčJA ZA UKREPANJE IN SORODNI UKREPI

Šest prednostnih ukrepov je bilo izoblikovanih na podlagi informacij, pridobljenih od zainteresiranih strani iz javnega in zasebnega sektorja, predvidevajo pa, da bodo aplikacije ITS, ki se bodo začele uporabljati v naslednjem kratko- in srednjeročnem obdobju, dovolj domišljene, interoperabilne in da bodo pospeševale razvoj po vsej Evropi.

Akcijski načrt temelji na vrsti obstoječih pobud Evropske komisije, kot so akcijski načrt za logistiko tovornega prometa[14], akcijski načrt o mobilnosti v urbanih območjih[15], uvedba Galilea[16], paket ukrepov za okolju prijaznejši promet[17], pobuda o inteligentnih avtomobilih i2010[18], eSafety[19], 7. okvirni program za raziskave in tehnološki razvoj[20], eCall[21], evropske tehnološke platforme[22] in njihovi strateški načrti razvoja, CARS 21[23].

Dejavnosti, ki so opisane tukaj, ne ponavljajo in ne podvajajo obstoječega dela, ampak ga dopolnjujejo, da bi se razvijale največje možne sinergije in bi bila pozornost usklajeno usmerjena v izpostavljena prednostna vprašanja.

6.1. Področje ukrepanja 1: Optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov

Mnoge sodobne aplikacije ITS zahtevajo natančno poznavanje značilnosti cestnega omrežja in veljavnih prometnih predpisov (npr. enosmerne ulice in omejitve hitrosti). Če so v preteklosti te informacije objavljali predvsem javni organi, pa se danes čedalje bolj uporabljajo komercialni viri. Kadar gre za varnost v cestnem prometu je bistveno, da so te informacije potrjene ter so pravično in nepristransko na voljo vsem udeležencem, s čimer je zagotovljeno varno in urejeno upravljanje prometa. To se zlasti nanaša na digitalno kartiranje in z njim povezane postopke zbiranja podatkov, njihovega potrjevanja in pravočasnega dopolnjevanja.

Podobno velja tudi za storitve zagotavljanja prometnih in potovalnih informacij (v realnem času). Med posebna vprašanja spadajo „splošne prometne informacije“, tj. vrste sporočil, ki so vsem udeležencem v cestnem prometu na voljo brezplačno kot javna informacijska storitev, skladnost informacij iz različnih virov in nujnost upoštevanja predpisov, ki se nanašajo na upravljanje omrežja.

Predlagani so naslednji ukrepi:

Ukrep | Rok |

1.1 | Opredelitev postopkov za storitve zagotavljanja prometnih in potovalnih informacij v realnem času na ravni EU, pri čemer se upoštevajo predvsem naslednji vidiki: zasebni sektor omogoča dostop do splošnih prometnih informacij; javni organi za promet omogočajo dostop do podatkov o prometnih predpisih; javni organi imajo zagotovljen dostop do informacij, povezanih z varnostjo, ki jih zberejo zasebne družbe; zasebne družbe imajo zagotovljen dostop do pomembnih javnih podatkov. | 2010 |

1.2 | Optimizacija zbiranja in zagotavljanja podatkov o cestnem prometu in načrtih za urejanje prometa, prometnih predpisih in priporočenih poteh (zlasti za težka tovorna vozila). | 2012 |

Ukrep | Rok |

1.4 | Opredelitev specifikacij za podatke in postopke za brezplačne minimalne storitve zagotavljanja splošnih prometnih informacij (vključno z opredelitvijo shranjevanja posredovanih sporočil). | 2012 |

1.5 | Spodbujanje razvoja nacionalnih sistemov načrtovanja multimodalnih potovanj od vrat do vrat (ob primernem upoštevanju obstoječih alternativ v javnem prevozu) in njihovem medsebojnem povezovanju po Evropi. | 2009 do 2012 |

6.2. Področje ukrepanja 2: Kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS na evropskih prometnih koridorjih in v somestjih

Potreba po obvladovanju povečanega obsega prometa, zlasti na glavnih evropskih prometnih koridorjih in v somestjih, ob hkratnem spodbujanju okoljske trajnosti in energetske učinkovitosti zahteva inovativne rešitve pri upravljanju prevoza in prometa. V tem pogledu je celostno in dinamično upravljanje prometa in prevoza učinkovito na področju prevoza blaga na dolge razdalje in v mestih, hkrati pa izboljšuje somodalnost.

Tehnologije ITS so bistvenega pomena za uvedbo e-tovornega prometa[24], pri katerem so informacije o položaju in pogojih blaga v prevozu (zlasti nevarnega blaga in živih živali) na varen način na voljo na spletu med samim prevozom. Ta koncept se lahko razširi, tako da vključuje tudi ostale dejavnosti preskrbovalne verige, kot je izmenjava vsebinskih podatkov v ureditvene in tržne namene, z uporabo inovativnih tehnologij, kot je radiofrekvenčna identifikacija (RFID)[25], in uporaba aplikacij satelitskega sistema za določanje položaja EGNOS/Galileo. V prihodnosti bo to morda pripeljalo do koncepta „inteligentnega tovora“, se pravi, da bo blago prepoznalo svojo identiteto, okoliščine in položaj ter bo povezano s širokim spektrom informacijskih storitev.

Pristojbine za vozila za uporabo določenih cest ali območij so vedno bolj odvisne od številnih parametrov, kot so dimenzija vozila, stopnja emisij, prepotovana razdalja ali čas dneva. Rešitve ITS, ki uporabljajo določanje položaja in mobilno komunikacijo, ponujajo nove priložnosti za izvajanje takšnih vrst dostopa do infrastrukture in zaračunavanja pristojbin.

Predlagani so naslednji ukrepi:

Ukrep | Rok |

2.1 | Opredelitev skupnih postopkov in specifikacij, da se zagotovi kontinuiteta storitev ITS za potnike in tovor na prometnih koridorjih ter v mestnih/medmestnih območjih. Postopek mora vključevati primerjavo in standardizacijo informacijskih tokov od vrat do vrat, vmesnike, upravljanje prometa in načrtovanje potovanj ter zlasti načrtovanje dogodkov in obvladovanje izrednih razmer. | 2011 |

2.2 | Opredelitev storitev ITS za podporo tovornemu prometu (e-tovorni promet) in razvoj primernih ukrepov, ki bodo omogočili prehod od zamisli k izvajanju. Posebna pozornost bo namenjena aplikacijam za določanje položaja in sledenje blaga z uporabo najnovejših tehnologij, kot so naprave za določanje položaja, ki temeljijo na sistemih RFID in EGNOS/Galileo. | 2010 |

2.3 | Podpora širšemu uvajanju posodobljene multimodalne okvirne zgradbe evropskega ITS in opredelitev okvirne zgradbe ITS za mobilnost v mestih, vključno s celostnim pristopom glede načrtovanja potovanj, povpraševanja po prevozih, upravljanja prometa, obvladovanja izrednih razmer, cestnin ter uporabe parkirnih zmogljivosti in javnega prevoza. | 2010 |

2.4 | Izvajanje interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov[26]. | 2012/2014 |

6.3. Področje ukrepanja 3: Cestna varnost

Aplikacije za cestno varnost, ki temeljijo na ITS, so dokazale svojo učinkovitost, a splošne koristi za družbo so odvisne od obsega njihovega uvajanja. Vprašanja, ki jim je treba nameniti več pozornosti, vključujejo oblikovanje varnega vmesnika človek–stroj (HMI) (z uporabo Evropske izjave o načelih), vključitev mobilnih naprav[27] in zagotavljanje varnosti ranljivih udeležencev v prometu (kot so starejši). Prizadevanja za spodbujanje najboljših praks na teh področjih so pri teh vprašanjih ključnega pomena.

Tudi varnost prevoznih sistemov je lahko ogrožena. Upoštevati je treba varnost prometa, zlasti potrebo po zaščiti potnikov in delavcev v prometu ter prevoznih zmogljivosti in opreme, pri čemer pa učinkovitost prevoza ne sme biti ogrožena.

Predlagani so naslednji ukrepi:

Ukrep | Rok |

3.1 | Spodbujanje uvajanja naprednih sistemov za pomoč voznikom ter sistemov ITS za varnost, vključno z njihovo vgradnjo v nova vozila (s homologacijo) in po potrebi naknadno vgradnjo v rabljena vozila. | 2009 do 2014 |

3.2 | Podpora platformi za izvajanje za harmonizirano uvedbo vseevropskega sistema za klic v sili eCall[28], vključno s kampanjami za ozaveščanje, nadgradnjo infrastrukture za točke dostopa do javnih storitev in oceno potrebe po zakonodaji. | 2009 |

3.3 | Razvoj ureditvenega okvira o varnem vmesniku človek–stroj v vozilu in integriranju mobilnih naprav na podlagi Evropske izjave o načelih[29] o varnih in učinkovitih informacijskih in komunikacijskih sistemih v vozilu. | 2010 |

3.4 | Razvoj primernih ukrepov, vključno s smernicami na področju najboljših praks glede vpliva aplikacij in storitev ITS na varnost in udobje ranljivih udeležencev v prometu. | 2014 |

3.5 | Razvoj primernih ukrepov, vključno s smernicami na področju najboljših praks glede varnih parkirišč za tovornjake in komercialna vozila ter telematskih sistemov parkiranja in rezervacij parkirnih mest. | 2010 |

6.4. Področje ukrepanja 4: Vključevanje vozil v prometno infrastrukturo

Uporaba elementov ali sistemov ITS je določena v številnih obstoječih ali načrtovanih pravnih aktih in prostovoljnih sporazumih, ki se uporabljajo za komercialna in zasebna vozila. Primeri vključujejo določbe o prevozu nevarnega blaga in živih živali, digitalnem tahografu[30], elektronskem cestninjenju in sistemu eCall. Do sedaj se je večina aktov in sporazumov razvijala neodvisno drug od drugega, zato tudi v primeru podobnih potreb ni bilo veliko sinergije.

Izboljšanje in integracija teh aplikacij v enoten in odprto zgrajen sistem bi zagotovila boljšo učinkovitost in uporabnost, znižala stroške in razširila področje uporabe. To pomeni, da bi bilo mogoče nove ali nadgrajene aplikacije, kot so mobilne naprave in naprave, ki uporabljajo storitve GNSS za napredno določanje položaja in časa, integrirati brez predhodnega prilagajanja. Tako odprto zgrajen sistem bi bil vključen v odprto platformo v vozilu, ki bi zagotavljala interoperabilnost/medsebojno povezovanje z infrastrukturnimi sistemi in zmogljivostmi. Tak modularen pristop omogoča naknadno integracijo dodatnih funkcij za varnost v vozilu ter varno uporabo vmesnika človek–stroj, osebno mobilnost, logistično podporo in dostop do multimodalnih informacij ter možnost za elektronsko identifikacijo vozila.

Platformo je treba najprej uvesti pri komercialnih vozilih. Pozitivne povratne informacije glede takšne uporabe bi omogočile pospešitev uporabe aplikacij ITS v zasebnih vozilih, kar bi pomenilo spodbudo za vseevropski trg proizvodov in storitev, ki so integrirani v nova ali že rabljena vozila.

Hitro napreduje tudi razvoj sistemov sodelovanja, ki temeljijo na izmenjavi informacij in komunikaciji med vozili in s cestno infrastrukturo; tak razvoj je treba še naprej spodbujati.

Predlagani so naslednji ukrepi:

Ukrep | Rok |

4.1 | Sprejetje odprte platforme v vozilu za zagotavljanje storitev in aplikacij ITS, vključno s standardnimi vmesniki. Rezultat te dejavnosti se nato predloži pristojnemu organu za standardizacijo. | 2011 |

4.2 | Razvoj in ocena sistemov sodelovanja, da se opredeli harmoniziran pristop; ocena strategij uvajanja, vključno z naložbami v inteligentno infrastrukturo. | 2010–2013 |

4.3 | Opredelitev specifikacij za komuniciranje med infrastrukturami (I2I), med vozilom in infrastrukturo (V2I) ter med vozili (V2V) v sistemih sodelovanja. | 2010 (I2I) 2011 (V2I) 2013 (V2V) |

4.4 | Opredelitev mandata za evropske organizacije za standardizacijo za razvoj harmoniziranih standardov za izvajanje ITS, zlasti v zvezi s sistemi sodelovanja. | 2009–2014 |

6.5. Področje ukrepanja 5: Varstvo in zaščita podatkov ter vprašanja v zvezi z odgovornostjo

Ravnanje s podatki (zlasti osebnimi in finančnimi) v aplikacijah ITS postavlja vrsto vprašanj, saj gre za pravice državljanov do zaščite podatkov. Hkrati je treba vsem udeleženim stranem in še zlasti državljanom zagotoviti neoporečnost, zaupnost in dostopnost podatkov. Uporaba aplikacij ITS postavlja tudi dodatne zahteve v zvezi z odgovornostjo. Če se ne dokaže, da so pravice državljanov v celoti zaščitene, lahko ta vprašanja predstavljajo veliko prepreko pri prodoru nekaterih storitev ITS na širši trg.

Predlagani so naslednji ukrepi:

Ukrep | Rok |

5.1 | Ocena vidikov varnosti in zaščite osebnih podatkov, vezanih na ravnanje s podatki v aplikacijah in storitvah ITS, ter predlaganje ukrepov v skladu z zakonodajo Skupnosti. | 2011 |

5.2 | Odgovoriti na vprašanje v zvezi z odgovornostjo glede uporabe aplikacij ITS in zlasti varnostnih sistemov v vozilu. | 2011 |

6.6. Področje ukrepanja 6: Sodelovanje in usklajevanje na področju evropskih ITS

Usklajeno uvajanje ITS v EU zahteva intenzivno in učinkovito sodelovanje med vsemi udeleženimi stranmi na evropski ravni, kar bi v najboljšem primeru vodilo do zbližanja zahtev glede uvajanja in boljše sinhronizacije ukrepov uvajanja, da se izogne posamičnim nacionalnim in lastniškim rešitvam, ki predstavljajo oviro za evropsko integracijo.

Da se lahko javni organi v vseh državah članicah odločajo o naložbah na podlagi pravih podatkov, je treba omogočiti širjenje najpopolnejših informacij glede stroškov in koristi projektov ITS ob upoštevanju njihovega življenjskega cikla in povratnih informacij o pomembnih izkušnjah. Sporazumi o skupnih ocenjevalnih metodah in enotnih orodjih za podporo odločitev so ključnega pomena pri uvajanju na področju celotne Evrope.

Za takšno usklajeno uvajanje ITS na evropski ravni je potrebna tudi večja udeležba mest in regionalnih organov, zlasti na mestni in medmestni ravni. Treba je zagotoviti smernice in tehnično podporo, da se olajša in podpre postopke doseganja soglasja in odločanja.

Za izvajanje ukrepov iz tega akcijskega načrta je potrebna tudi primerna struktura vodenja. Države članice si morajo prizadevati, da se sporazumejo glede skupnega časovnega načrta za ITS in načina, kako načrte usklajeno izvajati, na primer s koncentriranimi naložbami ali harmoniziranimi pobudami.

Predlagani so naslednji ukrepi:

Ukrep | Rok |

6.1 | Predlog pravnega okvira za evropsko usklajevanje vseevropskega uvajanje ITS. | 2008 |

6.2 | Razvoj orodij za sprejemanje odločitev glede naložb v aplikacije in storitve ITS. To mora vključevati kvantitativno oceno gospodarskih, družbenih, finančnih in operativnih vplivov ter zajemati vidike, kot so sprejemanje s strani uporabnikov, razmerje med stroški in koristmi v celotnem življenjskem ciklu ter opredelitev in ocena najboljših praks za javno naročanje in uvajanje zmogljivosti. | 2011 |

6.3 | Razvoj smernic za javno financiranje iz virov EU (npr. TEN-T in strukturni skladi) in nacionalnih virov za zmogljivosti in storitve ITS, ki temeljijo na oceni njihove gospodarske, družbene in operativne vrednosti. | 2010 |

6.4 | Uvedba posebne platforme ITS za sodelovanje med državami članicami in regionalnimi/lokalnimi organi oblasti, da se spodbujajo pobude ITS na področju mobilnosti v mestih. | 2010 |

7. OBETI ZA PRIHODNOST

V akcijskem načrtu je predlagan pristop za enotno in hitrejše uvajanje ITS v celotni Evropi na podlagi strateških ciljev. Zgoraj opisana prednostna področja ukrepov in ukrepi za izvajanje so oblikovani za dosego tega cilja. Z vključevanjem in dopolnjevanjem različnih preteklih ukrepov na ravni EU in nacionalni ravni bo pristop popolnoma izkoristil trenutna prizadevanja ter aplikacije in storitve, ki so bile že uspešno uvedene. Takšna kombinacija bo zagotovila najboljši okvir za pomemben prispevek ITS k doseganju trajnejše mobilnosti v Evropi.

Akcijski načrt podpira uvedbo ITS v EU v kratko- in srednjeročnem obdobju in si hkrati prizadeva za izgradnjo dolgoročne vizije, ki bo jasno opredelila vlogo ITS v evropskem prometnem sistemu prihodnosti.

Evropska komisija bo poročala o napredku izvajanja akcijskega načrta leta 2012. V poročilo bo vključen tudi pregled in po potrebi razširitev prednostnih področij ter obseg ukrepov.

Sporočilu je dodan predlog direktive o okviru za usklajeno uvajanje ITS.

[1] COM(2005) 24.

[2] COM(2006) 314.

[3] CEMT/ITF(2007): Preobremenjenost prometnih poti, svetovni problem: preobremenjenost celinskih plovnih poti, pomorskega in zračnega prometa ter nadaljnja pričakovanja ( Congestion, a Global Challenge: The Extent of and Outlook for Congestion in Inland, Maritime and Air Transport ).

[4] DG TREN (2008): Energy and Transport in Figures 2007/08.

[5] Glej opombo 4.

[6] Glej opombo 2.

[7] COM(2006) 545.

[8] SESAR: Single European Sky Air Traffic Management Research (raziskovanje upravljanja prometa v enotnem evropskem zračnem prostoru).

[9] COM(2008) 433 – Sporočilo o okolju prijaznejšem prometu.

[10] COM(2007) 607.

[11] Globalni navigacijski satelitski sistem.

[12] COM(2007) 541.

[13] C(2008) 1742.

[14] COM(2007) 607.

[15] Predvidoma bo sprejet v decembru 2008.

[16] http://ec.europa.eu/dgs/energy_transport/galileo.

[17] COM(2008) 433.

[18] COM(2007) 541.

[19] www.esafetysupport.org.

[20] http://cordis.europa.eu/fp7.

[21] www.esafetysupport.org/en/ecall_toolbox.

[22] http://cordis.europa.eu/technology-platforms.

[23] COM(2007) 22.

[24] COM(2007) 607: Sporočilo Komisije – Akcijski načrt za logistiko tovornega prometa.

[25] COM(2007) 96.

[26] Direktiva 2004/52/ES.

[27] Mobilne naprave so komunikacijske in informacijske naprave, ki jih v vozilo prinese voznik in so namenjene uporabi med vožnjo: mobilni telefon, navigacijski sistem, žepni računalnik itn.

[28] COM(2005) 431, COM(2003) 542.

[29] C(2006) 7125.

[30] Uredba (ES) 2135/98: