Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008DC0760

    Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Vmesno poročilo o napredku načrta za enakost med ženskami in moškimi (2006–2010)

    /* KOM/2008/0760 končno */

    52008DC0760

    Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Vmesno poročilo o napredku načrta za enakost med ženskami in moškimi (2006–2010) /* KOM/2008/0760 končno */


    [pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

    Bruselj, 26.11.2008

    COM(2008) 760 konč.

    SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

    Vmesno poročilo o napredku načrta za enakost med ženskami in moškimi (2006–2010)

    1. UVOD

    Petdeset let politike Skupnosti v korist enakosti je izboljšalo položaj žensk. Vendar je neenakost še vedno prisotna na mnogih področjih in razvoj, zlasti v okviru globalizacije in demografskih sprememb, je povzročil nove težave, ki jih je treba rešiti, da bi se dosegla enakost med ženskami in moškimi.

    Zato je naloga Evropske unije in držav članic, da z usklajenim ukrepanjem pospešijo enakost. Načrt za enakost, sprejet marca 2006[1], je predstavil zaveze Komisije za enakost med ženskami in moškimi v obdobju 2006-2010. Evropski svet je prav tako marca 2006 v Evropskem paktu za enakost spolov[2] države članice pozval, naj bolj upoštevajo enakost in podprejo cilje načrta.

    V tem načrtu je Komisija najavila ukrepe, ki jih je nameravala izvajati na šestih političnih področjih: enaka ekonomska neodvisnost za ženske in moške; usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja; enaka zastopanost pri odločanju; izkoreninjenje vseh oblik nasilja na podlagi spola; odprava stereotipov o spolih ter spodbujanje enakosti med spoloma v zunanji in razvojni politiki. Komisija se je prav tako zavezala k zagotovitvi spremljanja in ocene načrta. Po njegovem sprejetju sta bila izdelana dva delovna programa[3]. Sedanje vmesno poročilo opisuje, kako so po marcu 2006 ukrepi prispevali k dosegi ciljev načrta. Končna ocena načrta je predvidena za leto 2010.

    2. DOSEGANJE CILJEV NAčRTA

    2.1. Zagotoviti ekonomsko neodvisnost žensk in moških

    Načrt je ponovno potrdil, da je ekonomska enakost žensk in moških lahko dosežena le pod pogojem, da bo več žensk zaposlenih. Stopnja zaposlenosti žensk v Uniji bo zelo verjetno dosegla cilj 60 % leta 2010. Vendar je razlika v plačilu med ženskami in moškimi še vedno velika (15 %). Sporočilo „ Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi [4]“ je poudarilo zavezo Komisije k odpravi razlike in predstavilo smernice ukrepanja. Komisija se je zlasti zavezala k analizi obstoječega pravnega okvira, da bi določila, ali ga je treba revidirati z namenom okrepitve njegove učinkovitosti. Vendar zakonodaja ne bo zadoščala za odpravo zapletenega pojava, ki nastaja zaradi večje zastopanosti žensk na področjih dejavnosti z najnižjimi plačami ali najbolj negotovimi delovnimi razmerami. Šlo bo tudi za izboljšanje kakovosti delovnih mest žensk, področje, ki ga je poudarilo poročilo Enakost med ženskami in moškimi – 2008[5].

    Za boljše upoštevanje vprašanj enakosti v novem ciklu 2008–2010 strategije za rast in delovna mesta so bile izvedene številne pobude, ki jih je predvidel načrt. Analiza nacionalnih ukrepov, sprejetih za izvajanje politike enakosti v lizbonski strategiji, je pokazala, da je bilo tej politiki namenjeno premalo pozornosti. V tem okviru je objava priročnika o vključitvi enakosti med ženskami in moškimi v politike zaposlovanja[6] naletela na zelo dober sprejem držav članic.

    Za povečanje udeležbe pri zaposlovanju je treba polno izkoristiti potencial delovne sile, ki jo predstavljajo ženske, in povečati zavezanost vseh gospodarskih akterjev. Komisija je proučila težave žensk, ki želijo postati vodje podjetij, in zlasti podprla mrežo podjetnic . Nedavno je sprejela Uredbo, ki načeloma razširja odobritev državnih pomoči zlasti na nova podjetja, ki so jih ustanovile ženske[7]. Prakse, katerih cilj je spodbujanje večje enakosti med ženskami in moškimi, so bile prav tako podprte v okviru socialne odgovornosti gospodarskih družb.

    Staranje prebivalstva, ki obremenjuje zlasti obstoj sistemov socialne zaščite , zahteva posodobitev, ki bi upoštevala položaj žensk in moških. Z mislijo na to je Komisija proučila način, na katerega je cilj enakost med moškimi in ženskami upoštevan v nacionalnih programih odprte metode koordinacije (OMK) na področju socialne zaščite in socialne vključenosti[8], pripravljen pa je bil tudi priročnik za krepitev zmožnosti akterjev za spodbujanje enakosti v teh politikah[9].

    Potrebe žensk in moških na področju zdravja in dostopa do zdravstvenih storitev so bili upoštevani v okviru OMK v sektorju javnega zdravja in dolgotrajne oskrbe. Skupno poročilo o socialni zaščiti in socialni vključenosti[10] je spomnilo na razlike med spoloma na področju splošnega izboljšanja javnega zdravja in dostopa do zdravstvenih storitev glede na družbene skupine. V dokumentu Strateški pristop EU za obdobje 2008–2013[11] je Komisija pozvana k upoštevanju posebnih razsežnosti zdravja žensk in zdravja moških. Program ukrepov na področju javnega zdravja[12] je predvidel izboljšanje znanja v zvezi s potrebami žensk in moških na področju javnega zdravja, in k podpori pobudam za zmanjšanje neenakosti med ženskami in moškimi.

    Ženske so v večji nevarnosti kot moški, da bi se znašle v revščini. Zato so bile opredeljene kot ciljna skupina za evropske leto boja proti revščini leta 2010. Ženske so med prikrajšanimi skupinami in so pogosto izpostavljene številnim diskriminacijam. Razmislek o prihodnosti politik za boj proti diskriminacijam[13] se je oprl na izkušnje evropskega leta enakih možnosti za vse 2007 , da bi poudaril nujnost boja proti vsem oblikam diskriminacije. Ukrepi za romsko skupnost so prav tako pokazali, da je pomembno vključiti vprašanja enakosti v vse uporabljene instrumente.

    Neenakosti zadevajo zlasti ženske, ki pripadajo etničnim manjšinam in priseljenkam , ki predstavljajo večino priseljenega prebivalstva v Uniji[14]. Opredelitev strategije za politiko priseljevanja[15] je ta položaj upoštevala, zlasti kar zadeva udeležbo žensk na trgu dela in zaščito žensk, žrtev trgovine z ljudmi. Komisija je bila pozorna na položaj žensk v spremljanju prenosa Direktive[16] o dovoljenju za prebivanje v Evropski uniji, izdanem prebivalcem tretjih držav , in v svojih pripravah okvirne direktive[17] o pravicah glede vstopa in prebivanja državljanov tretjih držav v EU zaradi zaposlitve za visokokvalificirane delavce.

    Spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi poteka uporabo vseh sredstev. Evropski skladi 2007–2013 za kohezijsko politiko[18], [19], [20], razvoj podeželja[21] in ribištvo[22] so ključni vzvodi za politiko enakosti na različnih področjih. Komisija je v okviru pogajanj o programih pozvala države članice, da v njih vključijo cilje enakosti, da bi se olajšal dostop do dela, izobraževanja in usposabljanja, pospešila udeležba pri odločanju in okrepilo usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja.

    2.2. Boljše usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja

    Kljub bolj uravnoteženi udeležbi pri zaposlovanju nosijo ženske še vedno največji del odgovornosti za dom in družino. Dosega ciljev na področju zaposlovanja poteka prek krepitve politik, katerih cilj je usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja , da bi se izkoristil potencial delovne sila Unije. Komisija je predlagala skupna načela „prožne varnosti“[23] za spodbujanje bolj odprtih, prožnih in široko dostopnih trgov dela, ki zajemajo enak dostop do kakovostnih zaposlitev za ženske in moške in omogočajo uskladitev poklicnega in družinskega življenja.

    Razmislek o novih demografskih izzivih se je osredotočil na nujnost večje enakosti med ženskami in moškimi ter posodobitev družinske politike s ciljem večjega spodbujanja medgeneracijske solidarnosti[24]. Komisija je prav tako spodbudila proces izmenjave, ki se izvaja prek Evropske zveze za družino[25].

    Poleg tega je Komisija predstavila novi politični okvir, da bi „ podvojila prizadevanja za boljše usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja “[26] in dosegla cilje Unije za rast in delovna mesta.

    Sprejeti so bili zakonski predlogi[27], ki krepijo pravico delavk do porodniškega dopusta[28] in zagotavljajo enako obravnavanje samostojnih oseb in zakoncev, ki samozaposlenim osebam pomagajo pri izvajanju njihove dejavnosti[29]. Komisija je ugotovila napredek pri državah članicah v zvezi s ciljem izboljšanja razpoložljivosti ustanov za varstvo predšolskih otrok (za 90 % otrok od 3 let do šoloobvezne starosti, in za 33 % otrok do treh let)[30]. V svojem poročilu[31] je ugotovila, da je le manjšina držav članic dosegla ta cilj. Določeni so bili ukrepi za razvoj struktur otroškega varstva, ki so bili zlasti vključeni v kohezijsko politiko. Poleg tega se je s socialnimi partnerji posvetovalo o nujnosti izboljšanja zakonodaje o več oblikah dopusta in začela so se pogajanja o starševskem dopustu.

    2.3. Spodbujanje enake udeležbe žensk in moških pri odločanju

    Udeležba celote državljank in državljanov pri političnih procesih in odločanju je potrebna iz demokratičnih in ekonomskih razlogov, kakor tudi zaradi prednostnega merila pripadnosti Uniji. Večja udeležba žensk v demokratičnem procesu je ena od prednostnih nalog programa Evropa za državljane[32]. Sprejete so bile pobude[33] v podporo razpravam o evropskih vprašanjih ter o udeležbi mladih in žensk, da bi se spoznala njihova pričakovanja v zvezi z Evropo.

    Poročilo „Ženske in moški na vodilnih položajih 2007“ je na podlagi nedavnih podatkov pokazalo, da so ženske kljub vidnemu napredku še vedno premalo zastopane v krogih odločanja v večini držav članic kakor tudi v institucijah EU. Komisija je podprla ukrepanje držav članic na tem področju: zbrala, analizirala in razširila je primerljive podatke ter spodbudila oblikovanje mrež med zainteresiranimi stranmi. S tem namenom je bila vzpostavljena evropska mreža za spodbujanje žensk na položajih političnega in ekonomskega odločanja . Mreža je tako prvič združila predstavnike evropskih mrež s tega področja s ciljem usklajenega delovanja.

    Unija si je na področju javne raziskovalne dejavnosti zastavila cilj 25 % žensk na odgovornih mestih[34]. V zvezi s tem ciljem je bilo uvedenih nekaj ukrepov. Programi izobraževanja in usposabljanja [35] vključujejo ukrepe za zmanjšanje neravnotežja v izobraževanju ter znanstvenih in tehničnih poklicih. Sedmi okvirni program za raziskave[36] vključuje upoštevanje enakosti med ženskami in moškimi. S pomočjo strokovnih del o sprejemanju odločitev na raziskovalnem področju[37] se je analizirala poklicna pot žensk, da bi se spodbudilo vlogo žensk v javnih raziskovalnih inštitutih.

    Opozorilo se je na prevladujoči delež moških med zaposlenimi v sektorju novih tehnologij in komunikacij (NTK) [38] in bila je predlagana strategija za spodbujanje žensk k odločanju za poklice, povezane z NTK. Komisija je prav tako sodelovala z nacionalnimi akterji v okviru kampanje za spodbuditev mladih žensk k izbiri znanstvene ali inženirske kariere.

    2.4. Izkoreninjenje nasilja na podlagi spola in trgovine z ljudmi

    Komisija je zelo zaskrbljena zaradi velikega števila žensk, ki so žrtve domačega nasilja, obsega trgovine z ljudmi in prostitucije ter kriminalnih dejanj pod krinko tradicije in religije.

    Ukrepi za preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja , zlasti nasilja nad ženskami, se bodo nadaljevali v okviru programa Daphné III [39], ki podpira prizadevanja držav članic in NVO v zvezi z žrtvami in storilci nasilnih dejanj. Številna nasilna dejanja med mladimi so prav tako spodbudila Komisijo, da je boj proti nasilju nad ženskami vključila med projekte programa Mladi v akciji[40].

    Akcijski načrt Unije za boj proti trgovini z ljudmi spodbuja uporabo vseh instrumentov. Izdelan je bil skupni okvir, namenjen opredelitvi kazalnikov in zbiranju podatkov, ki zadevajo trgovino z ljudmi[41], da bi se bolje spoznal njen obseg. Poleg tega je Komisija predstavila priporočila glede identifikacije žrtev trgovine in njihove pomoči ter podprla glavne akterje in ukrepe, kot je dan boja proti trgovini z ljudmi.

    2.5. Odprava spolnih stereotipov

    Načrt, v katerem je boj proti stereotipom opredeljen kot prednostna naloga, je spomnil, da so ženski in moški stereotipi vzrok številnih neenakosti. Komisija je nedavno ponovno potrdila, da je pomembno vključi enakost med ženskami in moškimi v mladinsko politiko[42]. Program šolskega izobraževanja, katerega cilj je sodelovanje med šolami, je zmanjšanje neenakosti med ženskami in moškimi vključil med svoje cilje.

    Seksistični stereotipi vplivajo na odločitev glede smeri izobraževanja in, kot je podčrtala Komisija[43], povzročajo, da so ženske najštevilnejše v slabše plačanih poklicih. Evropski svet si je postavil cilj povečati število diplomirancev na področju matematike, znanosti in tehnologije za 15 %, obenem pa zmanjšati neravnovesje med ženskami in moškimi[44]. Za dosego teh ciljev in omilitev stereotipov na sploh, je bila enakost med ženskami in moškimi vključena kot posebna prednostna naloga v programe Skupnosti na področju izobraževanja in usposabljanja[45].

    Stereotipno dojemanje, zlasti zmožnosti žensk za opravljanje določenih nalog v podjetjih, je Komisijo navedlo k začetku ukrepov ozaveščanja v podjetjih.

    2.6. Spodbujanje enakosti med spoloma zunaj EU

    Načrt je ponovno potrdil zavezo Komisije k načelom enakosti med ženskami in moškimi, ki so bila mednarodno priznana v Deklaraciji novega tisočletja za razvoj in pekinških izhodiščih za ukrepanje .

    Zlasti strategija Unije za enakost med ženskami in moškimi v okviru razvojne politike [46], ki ji bo sledil akcijski načrt, je okrepila upoštevanje enakosti med ženskami in moškimi pri razvojnem sodelovanju in zunanjih odnosih EU. Spodbujanje enakosti v strategijah po državah, izdelanih v okviru 10. Evropskega sklada za regionalni razvoj [47], je bila podprta z izdelavo usmeritev za načrtovanje in spremljanjem vprašanj enakosti v nacionalnih načrtih.

    Enakost med ženskami in moškimi je bila prav tako okrepljena v okviru evropsko-sredozemskega partnerstva, istanbulski okvir ukrepanja pa je privedel do več zavez in sprostitve virov za pravice žensk in njihovo polno udeležbo na področjih civilne družbe, politike, sociale, gospodarstva in kulture.

    Novi evropski instrument za demokracijo in človekove pravice [48] predvideva podporo enakosti in pravicam žensk na več področjih, zlasti udeležbi žensk v politiki, boju proti domačemu nasilju in pohabljanju ženskih spolnih organov.

    „ Pobude za izgradnjo miru “ in Partnerstvo Evropske skupnosti/Združeni narodi za razvoj in mir so omogočili podporo različnim ukrepom, ki zadevajo položaj in vlogo žensk v oboroženih spopadih in po spopadih ter uporabo Resolucije 1325 Varnostnega sveta Združenih narodov. Zlasti so omogočili organizacijo mednarodne konference Komisije „Ženske: stabilizacija negotovega sveta“, kar je uresničenje politične podpore tem področjem.

    Steber tematskega programa „ Vlaganje v ljudi “[49] se osredotoča na enakost, tako da se na primer izvajajo projekti, ki zadevajo udeležbo žensk pri odločanju ali upoštevanje enakosti med ženskami in moškimi. Programi sodelovanja s tretjimi državami so prav tako podprli vlogo žensk v družbi ali projekte mobilnosti mladih[50].

    EU je ponovno potrdila načela o enakosti med moškimi in ženskami v evropskem soglasju o človekoljubni pomoči [51] in se je v svojem akcijskem načrtu[52] zavezala, da bo pri nujni pomoči spodbujala udeležbo žensko ter zaščito pred spolnim in seksističnim nasiljem.

    Enakost med ženskami in moškimi v trgovinski politiki EU je del širšega okvira trajnostnega razvoja in spodbuja uporabo osnovnih delovnih standardov v trgovinskih pogajanjih in pri sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela (ILO) glede razsežnosti dostojnega dela v državah v razvoju.

    Politika širitve je državam kandidatkam in možnim državam kandidatkam omogočila uskladitev s pravnim redom Skupnosti in evropskimi standardi na področju enakost ter vzpostavljanje ustreznih institucionalnih in upravnih struktur.

    3. BOLJšE UPRAVLJANJE

    Cilji enakosti ne morejo biti uresničeni brez zavezanosti vseh zainteresiranih strani . Komisija je sodelovala z državami članicami v okviru skupine predstavnikov za vprašanja enakosti na visoki ravni pri delu Sveta (zlasti treh zaporednih predsedstev), pri organizaciji konferenc predsedstev in v okviru posvetovalnega odbora. Socialni partnerji na evropski ravni so izdelali poročilo o izvajanju njihovega okvira ukrepanja za enakost med moškimi in ženskami[53]. Predstavniške organizacije civilne družbe so bile financirane, da bi se negoval dialog in podprli njihovi ukrepi za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi.

    Izvedene so bile številne dejavnosti za krepitev instrumentov za enakost. Mreža organov Skupnosti, odgovornih za enakost med ženskami in moškimi[54], je bila vzpostavljena za zagotavljanje enotne uporabe evropskega prava na tem področju. Pravni strokovnjaki so vsako leto analizirali napredek na ravni prava Skupnosti in učinkovitost zakonodaje , zlasti na področju enakega obravnavanja[55]. Poleg tega se je državljane oskrbelo z informacijami in nasveti v zvezi s pravicami glede enakosti.

    Komisija je napredovala glede boljšega vključevanja enakosti med ženskami in moškimi v vse politike in programe Unije ob upoštevanju vpliva na ženske in moške ter preučitvi možnosti vključitve enakosti med ženskami in moškimi v proračunski postopek .

    Komisija je tudi zagotovila spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi znotraj lastne uprave v okviru svojega 4. akcijskega programa za enakost med ženskami in moškimi[56].

    Na splošno ustreza izdelava kazalnikov mednarodnim zavezam držav članic. Z zadnjimi je Komisija sodelovala pri razvoju kazalnikov, ki se nanašajo na okvir pekinških izhodišč za ukrepanje.

    Da bi se povečala razpoložljivost usklajenih podatkov na evropski ravni in dopolnili obstoječi kazalniki[57], so bili obravnavani zlasti preživljanje časa, razlika v plačilu in izdelava evropskega kazalnika za enakost.

    Več ukrepov načrta je bilo financiranih iz programa PROGRESS [58], zlasti usklajevalni ukrepi in prečno izvajanje ciljev enakosti, vključno s tistimi za krepitev komuniciranja o politiki enakosti.

    Poleg tega je bil ustanovljen Evropski inštitut za enakost med ženskami in moškimi [59].

    4. SKLEPI

    Načrt obsega ambiciozen politični okvir za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi v vseh politikah in dejavnostih Unije. Zagotovil je usklajenost in prepoznavnost ukrepov, ki jih izvaja Komisija, služil pa je tudi kot referenčni okvir za države članice pri izvajanju njihovih dejavnosti, usklajenih s skupnimi cilji, določenimi v načrtu, Paktu za enakost in mednarodnih zavezah pekinških izhodišč za ukrepanje.

    Dosežen je bil pomemben napredek in cilji enakosti so bili dosti bolj konkretno upoštevani v vseh politikah, vključenih v načrt. Videti je, da je najpomembnejši napredek povezan s političnimi zavezami Unije, kadar skupni količinski cilji vodijo ukrepanje Skupnosti.

    Spremljanje načrta je pokazalo, da so skoraj vsi ukrepi iz načrta, napredovali. Vendar je napredek neenakomeren in kaže na potrebo po nadaljevanju ukrepov vse do leta 2010. Izvajanje politike enakosti je naletela zlasti na oviro, kako dobro pojasniti njene izzive. Ozaveščanje o socialnih in ekonomskih izzivih ciljev enakosti in zavezanost k njim morata biti okrepljena, za kar pa je potrebna močna politična volja.

    Šlo bo na primer za podporo vključevanju enakosti med ženskami in moškimi in posebej politike usklajevanja v cikel 2008–2010 lizbonske strategije in OMK na področju socialne zaščite in socialne vključenosti, ter za ovrednotenje, ali so bile upoštevane zaveze za enakost v programih kohezijske, izobraževalne in raziskovalne politike. Pri zunanjih politikah bo še treba doseči pomemben napredek glede enakosti. Uravnotežena udeležba žensk v vseh organih odločanja, gospodarskih kot političnih, mora biti spodbujena na ravni Unije in v strukturah, ki jih upravlja Komisija. Povečati bo treba nadzor nad seksističnimi stereotipi, zlasti prek dialoga z mediji in državljani. Evropski inštitut za enakost med ženskami in moškimi bo moral začeti čim prej delovati. Poleg tega bi dodatna prizadevanja na področju komuniciranja lahko omogočila boljše razumevanje izzivov politike enakosti med ženskami in moškimi. V času pred volitvami junija 2009 bodo komunikacijske dejavnosti usmerjene predvsem na ženske.

    Komisija je želela dati nov zagon socialni razsežnosti Evropske unije s prenovljeno socialno agendo[60], katere integralni del je politika enakosti med ženskami in moškimi. Prenovljena socialna agenda predvideva zlasti to, da bo Komisija okrepila vključevanje enakosti med ženskami in moškimi v svoje politike in dejavnosti.

    Politike so vedno imele vpliv na ženske in moške, kadar zadevajo državljane, gospodarstvo in družbo. Vendar so ti vplivi pogosto premalo upoštevani na nekaterih področjih, ki jih pokrivajo politike Skupnosti. Prav na teh področjih, kjer se tradicionalno manj pozornosti posveča vprašanjem enakosti, sta potrebna posebna pazljivost in ozaveščanje zainteresiranih strani. V političnih in proračunskih odločitvah bo treba upoštevati potrebe moških in žensk ob bolj sistematičnem upoštevanju njihovega vpliva na vse posameznike.

    Komisija bo leta 2010 ocenila dosežene rezultate in pripravila strategijo spremljanja načrta. Spomladi 2009 bo organizirana konferenca za pregled izvajanja načrta, vključitev politik in ozaveščanje akterjev glede izzivov enakosti med ženskami in moškimi.

    [1] COM(2006) 92 konč.

    [2] Svet 22.–24. marec 2006.

    [3] SEC(2007) 537 SEC(2008) 338.

    [4] COM(2007) 424 konč.

    [5] COM(2008) 10 konč.

    [6] Priročnik za vključevanje načela enakosti med spoloma v politike zaposlovanja, 2007.

    [7] Uredba (ES) št. 800/2008.

    [8] COM(2005) 706 konč.

    [9] Priročnik za vključevanje načela enakosti med spoloma v politike socialne vključenosti in socialne zaščite, 2008.

    [10] COM(2008) 42 konč.

    [11] COM(2007) 630 konč.

    [12] Sklep 1786/2002/ES.

    [13] COM(2008) 420 konč.

    [14] Mnenje Odbora regij „Položaj migrantk v Evropski uniji“ z dne 15. 12. 2007.

    [15] COM(2008) 359 konč.

    [16] Direktiva 2004/81/ES.

    [17] COM(2007) 637 konč.

    [18] Uredba (ES) št. 1083/2006 o strukturnih skladih (ESRR in ESS) in Kohezijskem skladu.

    [19] Uredba (ES) št. 1081/2006 o Evropskem socialnem skladu.

    [20] Uredba (ES) št. 1080/2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj.

    [21] Uredba (ES) št. 1698/2005.

    [22] Uredba (ES) št. 1198/2006.

    [23] COM(2007) 359 konč.

    [24] COM(2007) 244 konč.

    [25] Svet 8.–9. marec 2007.

    [26] COM(2008) 635 konč.

    [27] COM(2008) 636 in 637.

    [28] Direktiva 92/85/ES.

    [29] Direktiva 86/613/ES.

    [30] Svet 15.–16. marec 2002.

    [31] COM(2008) 638 konč.

    [32] Sklep 1904/2006/ES.

    [33] COM(2005) 494 in COM(2008) 158.

    [34] Svet 18.4.2005.

    [35] Sklep 1720/2006/ES.

    [36] Sklep 1982/2006/ES.

    [37] Prava pot v labirintu: več žensk na vodilnih položajih na področju raziskav, 2008

    [38] Ženske v poklicih na področju IKT, stanje in perspektive za prihodnost, 2008.

    [39] Sklep 779/2007/ES.

    [40] Sklep 1719/2006/ES.

    [41] COM(2006) 437 konč.

    [42] Vlaganje v mlade: strategija odgovornosti, 2007.

    [43] COM(2007) 498 konč.

    [44] Svet 5.–6. marec 2003.

    [45] Svet 1720/2006/ES.

    [46] COM(2007) 100 konč.

    [47] Uredba (ES) št. 1905/2006.

    [48] Uredba (ES) št. 1889/2006.

    [49] COM(2006) 18 konč.

    [50] Sklep 1719/2006/ES.

    [51] UL L 25, 30.1.2008, str. 1.

    [52] SEC(2008) 1991.

    [53] Framework of actions on gender equality second follow-up report 2007.

    [54] Direktiva 2002/73/ES.

    [55] Direktiva 2004/113/ES.

    [56] SEC(2007) 1506/2.

    [57] COM(2006) 92.

    [58] Sklep 1672/2006/ES.

    [59] Uredba (ES) št. 1922/2006.

    [60] COM(2008) 412 konč.

    Top