52008DC0567

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.9.2008

COM(2008) 567 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

Evropskemu parlamentu in Svetu o Akcijskem načrtu EU za boj proti drogam za obdobje 2009–2012

{SEC(2008) 2455}{SEC(2008) 2454}{SEC(2008) 2456}

Uvod

Problem je ena od poglavitnih skrbi državljanov Evrope in resno ogroža varnost in zdravje evropske družbe.

Evropski svet je decembra 2004 soglasno potrdil Strategijo EU na področju drog za obdobje 2005–2012[1], katere namen je doseči visoko raven zaščite, blaginje in socialne kohezije s preprečevanjem in zmanjševanjem uporabe drog.

Že samo sprejetje strategije je jasno pokazalo, da politična skrb glede drog v celotni Evropski uniji presega razlike v pristopu, ki obstajajo med državami članicami. Potrdilo je, da se vse države članice zavezujejo k enakim osnovnim načelom: da bi moral obstajati uravnotežen pristop k zmanjševanju ponudbe drog in povpraševanja po njih, ki bi moral biti osnovan na zanesljivih podatkih v zvezi z vrsto in razsežnostjo problema, na spoštovanju temeljnih pravic in človekovega dostojanstva in – vse bolj – na usklajenem in čezmejnem kazenskem pregonu, usmerjenem v preprodajalce drog in v organiziran kriminal.

Strategija na področju drog zagotavlja tudi okvir za dva zaporedna štiriletna akcijska načrta. Prvi Akcijski načrt (2005–2008)[2] določa več kot 80 ukrepov za pomoč pri usklajevanju večjih področij poseganja države na področju prepovedanih drog, ki vključujejo javno zdravje, kazenski pregon, carino, kazensko sodstvo in zunanje odnose. Medtem ko je izvajanje pogosto v pristojnosti držav članic, ima Komisija poleg spremljanja zakonodaje proti drogam, kot je Okvirni sklep Sveta 2004/757/PNZ o nedovoljenem prometu s prepovedanimi drogami, o katerem bo poročala sredi leta 2009, dejavno vlogo pri omogočanju in vrednotenju tekočega dela. Poleg tega Komisija na podlagi izkušenj, ki si jih je pridobila v zadnjih štirih letih, zdaj predlaga drugi Akcijski načrt (2009–2012), ki ga mora potrditi Svet.

Kaj je bilo v okviru sedanjega Akcijskega načrta za boj proti drogam že doseženo?

Sedanji akcijski načrt si kot svoj končni cilj zastavlja

„... občutno zmanjšanje razširjenosti uživanja drog med prebivalstvom ter zmanjšanje socialne in zdravstvene škode zaradi uživanja prepovedanih drog in prometa z njimi “.

Priloženo poročilo o vrednotenju[3] je rezultat skupnih prizadevanj Komisije, držav članic, Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti (EMCDDA), Europola in mrež evropskih NVO, ki jih zastopa Forum civilne družbe. Do zdaj je to najbolj izčrpna ocena izvajanja politike EU o drogah, ki kaže, da so bili cilji sedanjega načrta delno doseženi.

- Raven uporabe drog ostaja visoka. Podatki, ki so na voljo, kažejo, da se je uporaba heroina, konoplje in sintetičnih drog ustalila ali se niža, uporaba kokaina pa narašča v več državah članicah. Po ocenah je skupno število ljudi v EU, ki uporabljajo droge – ali so jih kdaj uporabili („prisotnost skozi življenje“) – 70 milijonov za konopljo, vsaj 12 milijonov za kokain, 9,5 milijona za ekstazi in 11 milijonov za amfetamine, medtem ko je vsaj za pol milijona ljudi znano, da so vključeni v nadomestno zdravljenje zaradi drog, kot je heroin[4].

- Čeprav ni razloga za samozadovoljstvo, podatki, ki so na voljo za primerljive države v drugih delih sveta, kažejo, da je uporaba konoplje, kokaina in amfetaminov v EU precej manjša kot na primer v ZDA. Enako velja tudi za število prijavljenih okužb z virusom HIV, ki so povezane z vbrizgavanjem drog.

- Vrednotenje tudi kaže, da so si politike držav članic na področju drog podobne in da države članice svoje politike vse bolj podpirajo z akcijskimi načrti.

- Dosedanji dokazi kažejo, da EU vsaj uspešno brzda celovit socialni pojav razširjene uporabe in zlorabe psihoaktivnih snovi med prebivalstvom in da se vse bolj osredotoča na ukrepe za omejitev škode, ki jo povzročajo droge posameznikom in družbi. Pomembno je poudariti, da ji je to uspelo kljub dejstvu, da je v obravnavanem obdobju svetovna proizvodnja nedovoljenih opiatov strmo narasla in da prej še ni bilo takšnega prometa s kokainom v EU. Ob upoštevanju nenadnega porasta ponudbe so podatki, kako EU obvladuje problem, videti bolj pozitivni.

- Glede mednarodnega sodelovanja je zdaj boljša usklajenost stališč EU v mednarodnih krogih na področju drog, na primer v Komisiji za droge ZN (CND). Celosten in uravnotežen pristop EU glede drog se tudi vse bolj uporablja kot model za druge države po svetu.

Trenutni akcijski načrt (2005–2008) je drzen. Čeprav je napredek viden na številnih področjih, so se pokazale tudi slabosti.

Na številnih področjih še vedno obstajajo problemi zaradi usklajevanja politik in čeprav se kakovost informacij glede položaja v EU v zvezi z uporabo drog, preprečevanjem in zdravljenjem stalno izboljšuje, ostaja veliko vrzeli v poznavanju problema. Stalno primanjkuje zanesljivih podatkov glede ponudbe drog, pa tudi glede obsega in izidov pomoči, povezane z drogami, tretjim državam.

Kako v družbi povečati zaveze k zmanjšanju uporabe drog?

Jasno je, da si mora EU bolj prizadevati za zmanjšanje vpliva socialnih in zdravstvenih problemov, ki jih povzroča uporaba drog. Če je več milijonov Evropejcev, ki so že kdaj posegli po drogah ali to počnejo prav zdaj, obstaja vrzel med javno politiko ter javnim obnašanjem in nobena družba si ne more privoščiti, da bi to prezrla.

Dokazi kažejo, da je za javne službe, vključene v preprečevanje, zdravljenje, zmanjševanje škode in kazenski pregon, eden od (stroškovno) učinkovitejših pristopov k obravnavanju uporabe drog partnersko sodelovanje s prostovoljnimi organizacijami in izvajalci storitev. Drugače povedano, zavezništvo med državljani in institucijami, ki so jih ustanovili in so bile zanje ustanovljene.

Čas je, da ljudje v Evropi postanejo središče politike na tem področju in da se doseže večjo vključenost evropskih državljanov. Komisija je storila prvi korak, ko je leta 2006 pomagala ustanoviti Evropski forum civilne družbe o drogah. Za podporo izvajanju Akcijskega načrta za boj proti drogam bo Komisija v obdobju naslednjega akcijskega načrta proučila načine za vključitev vseh, ki se želijo uradno zavezati, da bodo na svoji ravni in s sredstvi, ki so jim na voljo, naredili vse potrebno, da bi zmanjšali škodo, ki jo droge povzročajo ljudem. Zamisel, ki bi jo bilo treba razviti s tem v zvezi, je oblikovanje „Evropske zveze za področje drog“: To bi bila javna zaveza, h kateri bi se lahko zavezal vsak državljan ali skupina državljanov in ki bi dvignila zavest glede tveganj pri uporabi drog in podprla dobro prakso na tem področju.

Na poti k novemu akcijskemu načrtu za boj proti drogam za obdobje 2009–2012

Strategija EU na področju drog obravnava celovit pojav, ki zahteva dolgoročen pristop, da vodi do sprememb. Osredotočen je na dve glavni razsežnosti politike na področju drog, zmanjšanje povpraševanja po drogah in zmanjšanje ponudbe drog , ki ju dopolnjujejo tri prečne tematike, usklajevanje , mednarodno sodelovanje ter informacije, raziskave in vrednotenje .

Komisija za podporo strategiji predlaga nov akcijski načrt za boj proti drogam (2009–2012), ki je osnovan na obstoječem okviru in tudi na izkušnjah iz zadnjih štirih let. Določa naslednje prednostne naloge:

1. Zmanjšanje povpraševanja po drogah in povečevanje osveščenosti javnosti

Treba je še naprej izboljševati učinkovitost ukrepov za zmanjšanje uporabe drog in njenih posledic. To vključuje posebno pozornost za ranljive skupine in preprečevanje hkratne uporabe več vrst drog (hkratna uporaba prepovedanih in dovoljenih snovi, zlasti alkohola).

2. Vključitev evropskih državljanov, da aktivno sodelujejo

Komisija predlaga začetek postopka posvetovanj z državami članicami in evropsko civilno družbo, da bi se začela prizadevanja za sprejetje Evropske zveze za področje drog. Ta zveza bi vključevala zavezo in sveženj načel za usmerjanje državljanov pri reševanju vprašanj, povezanih z drogami, ki se lahko pojavijo v njihovi neposredni bližini. Morala bi biti skladna z nacionalnimi zakoni in navadami in omogočiti bi morala, da dobita pozitivno delovanje in samostojnost svoje mesto v splošnem prizadevanju za varnejšo in bolj zdravo družbo.

3. Zmanjšanje ponudbe drog

Potrebujemo učinkovitejši kazenski pregon na ravni EU za boj proti proizvodnji drog in nedovoljenemu prometu z njimi, pri čemer bi s pristopom, ki temelji na obveščanju, v polni meri uporabiti zmogljivosti Europola in drugih struktur EU. Podpreti je treba bolj usklajene dejavnosti prek regionalnih varnostnih platform.

4. Boljše mednarodno sodelovanje

Učinkovitost EU, glavnega svetovnega donatorja na področju svetovnega boja proti drogam in v boju za trajnostnejše rešitve v zvezi s pridelavo drog, bi se precej izboljšala, če bi bile nacionalne politike in politika Skupnosti bolj usklajene.

5. Boljše razumevanje problema

Treba je povečati naše znanje o vseh vidikih uporabe drog, in sicer s pomočjo bolj in bolje usklajenih raziskav in podatkov, vključno s podatki o kriminalu, ki je povezan z drogami, in o načinih delovanja trga ponudbe drog.

Akcijski načrt, ki sledi, pomeni okvir za izvajanje teh prednostnih nalog in naj bi po možnosti prinesel dodano evropsko vrednost.

I. USKLAJEVANJE |

Glavna prednostna naloga: učinkovitejši razvoj in izvajanje politike. |

Cilj | Ukrep | Časovni razpored | Odgovorni nosilec | Kazalniki |

1. Zagotovitev, da se uravnotežen in celovit pristop ob upoštevanju temeljnih pravic kaže v nacionalnih politikah in v pristopu EU do tretjih držav ter v mednarodnih krogih | 1. Države članice in institucije EU učinkovito uskladijo politiko na področju drog, da bo ta odražala cilje Strategije EU na področju drog za obdobje 2005–2012 in tega akcijskega načrta. | Stalni ukrep | DČ COM Svet | Cilji Strategije EU na področju drog in akcijskih načrtov so vključeni v nacionalne politike Politika na področju drog na ravni EU izraža cilje Strategije na področju drog |

2. Zagotovitev učinkovitega usklajevanja na ravni EU | 2. Horizontalna skupina za droge (HDG) Sveta prevzame proaktivno vlogo pri uresničevanju svojih pooblastil za usklajevanje. | Stalni ukrep | Svet | Ustrezne delovne skupine[5] Sveta dejavno obveščajo/vključujejo HDG |

3. Komisija in Svet zagotovita usklajenost med notranjimi in zunanjimi vidiki vključenosti v politiko na področju drog. | 2011 | COM Svet | Izvedena uskladitev med notranjo in zunanjo politiko na področju drog |

4. Svet na podlagi letnega poročila o napredku komisije ter ustreznih poročil EMCDDA, Europola enkrat na leto prouči stanje problema drog. | Stalni ukrep | Svet COM EMCDDA Europol | Sklepi Sveta |

3. Zagotovitev učinkovitega usklajevanja na nacionalni ravni | 5. Predsedstvo redno sklicuje sestanke nacionalnih koordinatorjev za droge ali njim enakovrednih oseb, da se čim prej začne usklajevanje posebnih in nujnih vprašanj, ki zahtevajo ukrepanje. | Dvakrat na leto | PRED DČ | Učinkovit vpliv na usklajevanje politike |

6. Države članice proučijo medoddelčno usklajevanje na področju drog za zagotovitev, da so na ravni EU zastopana usklajena stališča in da so cilji Akcijskega načrta EU preneseni na najučinkovitejšo raven izvajanja. | Stalni ukrep | DČ Svet | Prispevki držav članic v HDG in drugih delovnih skupinah so skladni |

4. Zagotovitev sodelovanja civilne družbe v politiki na področju drog | 7. Komisija vsaj enkrat na leto poišče odziv Evropskega foruma civilne družbe o drogah glede politike na področju drog. | Stalni ukrep | COM | Forum se srečuje vsaj enkrat na leto Komisija o izidu poroča HDG |

8. Države članice vključijo civilno družbo na vseh ustreznih ravneh politike na področju drog v skladu z nacionalno prakso na podlagi „Evropske zveze za področje drog“, ki je oblikovana za vključitev civilne družbe in javnega sektorja v kampanjo za večjo osveščenost glede tveganj uporabe drog. | Stalni ukrep | COM DČ | Civilna družba sodeluje v nacionalnem dialogu Prispevki civilne družbe Velika zavezanost Zvezi |

II. ZMANJŠANJE POVPRAŠEVANJA |

Glavna prednostna naloga: izboljšanje kakovosti in učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje uporabe drog in njenih posledic, zlasti za ranljive skupine. |

Cilj | Ukrep | Časovni razpored | Odgovorni nosilec | Kazalnik |

5. Preprečevanje uporabe drog in tveganj, ki so s tem povezana | 9. Sistematično zagotavljanje ovrednotenih splošnih strategij preprečevanja v različnih okoljih (npr. šolah, na delovnem mestu in v kazenskih zavodih). Preprečevanje bi moralo zajeti tudi hkratno uporabo več vrst drog (hkratna uporaba prepovedanih in dovoljenih snovi, zlasti alkohola), prav tako pa tudi droge ter vožnjo. | Stalni ukrep | DČ | Večja razpoložljivost ovrednotenih programov in celovitih strategij v državah članicah Razširjenost uporabe drog med mladimi in dojemanje uporabe drog med sovrstniki |

10. Izvajanje ciljnih programov za preprečevanje ali zamik prve uporabe drog prek ovrednotenih in inovativnih ukrepov. | Stalni ukrep | DČ | Večja razpoložljivost ovrednotenih programov v državah članicah, ki so umerjeni v prvo uporabo Razširjenost uporabe drog med mladimi Starost ob prvi uporabi |

6. Preprečevanje problema uporabe drog – vključno z uporabo drog za vbrizganje – s ciljnim preprečevanjem | 11. Še naprej razvijati zgodnje odkrivanje in tehnike intervencije ter izvajati ovrednoteno selektivno preprečevanje za ranljive skupine z visokim tveganjem za razvoj problema uporabe drog z zgodnjim odkrivanjem in intervencijo. | Stalni ukrep | DČ | Oblikovanje osnovnih podatkov o problematični uporabi drog Trendi glede problematične uporabe drog Večja razpoložljivost programov ciljnega preprečevanja v državah članicah, katerih rezultati so ovrednoteni |

12. Še naprej razvijati in izvajati ovrednoteno preprečevanje za posebne skupine uporabnikov drog (ki hkrati uporabljajo več vrst drog), za katere obstaja tveganje za problematično uporabo drog, z omogočanjem nizkopražnega dostopa do svetovanja, upravljanjem problematičnega obnašanja in kratkim posredovanjem. | Stalni ukrep | DČ | Oblikovanje osnovnih podatkov o problematični uporabi Trendi glede problematične uporabe Večja razpoložljivost programov ciljnega preprečevanja v državah članicah, katerih rezultati so ovrednoteni |

7. Spodbujanje učinkovitosti zdravljenja zaradi drog in rehabilitacija z izboljšanjem razpoložljivosti, dostopnosti in kakovosti storitev | 13. Še naprej razvijati in izvajati možnosti zdravljenja zaradi drog, ki so osnovane na dejstvih in vključujejo vrsto psihosocialnih in farmakoloških pristopov, ki ustrezajo potrebam uporabnikov drog (vključno z ustreznim zdravljenjem, ki je prilagojeno novim drogam ali vrstam uporabe). | Stalni ukrep | DČ | Trendi v povpraševanju po novem zdravljenju in zadrževanju Večja razpoložljivost zdravljenja, ki temelji na dejstvih, v državah članicah |

14. Razvijati in izvajati politike rehabilitacije in ponovne vključenosti v družbo ter storitve, osnovane na dobri praksi, ki preprečujejo ponovitev ter zmanjšujejo socialno izključenost in stigmatizacijo. | Stalni ukrep | DČ | Večja razpoložljivost programov rehabilitacije in ponovnega vključevanja v državah članicah |

15. Oglaševati obstoj storitev zdravljenja in rehabilitacije za morebitno ciljne skupine na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. | Stalni ukrep | DČ | V državah članicah so vzpostavljene strategije informiranja Javni register storitev, ki so na voljo (npr. spletni portal) |

8. Okrepitev kakovosti in učinkovitosti dejavnosti za zmanjševanje povpraševanja po drogah ob upoštevanju posebnih potreb uporabnikov drog glede na spol, kulturno ozadje, starost itd. | 16. Razvijati, izvajati in izmenjevati smernice / standarde kakovosti dobre prakse za preprečevanje, zdravljenje, zmanjševanje škode in rehabilitacijske intervencije ter storitve. | 2009–2012 | DČ COM EMCDDA | Obstoj ustreznih smernic in/ali standardov kakovosti Raven izvajanja smernic in/ali standardov |

17. Razvijati soglasje EU o standardih kakovosti in merilih preprečevanja, intervencije ter storitev zdravljenja, zmanjševanja škode in rehabilitacije ob upoštevanju potreb posebnih skupin. | 2012 | DČ Svet COM EMCDDA | Predlagan dokument o soglasju in spremljanje izvajanja |

18. Države članice raziščejo razpoložljivost in učinkovitost storitev preprečevanja, zdravljenja, zmanjševanja škode in rehabilitacije glede na posebne potrebe. Komisija – ob podpori EMCDDA – razvije metodološki okvir za tovrstno anketo. | 2012 | DČ Svet COM EMCDDA | Št. držav članic, ki izpolnijo anketo |

9. Zagotovitev dostopa do zdravstvenega varstva uporabnikom drog v kazenskih zavodih, da se prepreči in zmanjša škoda, ki je povezana z zdravjem, zaradi zlorabe drog | 19. Razvijati in izvajati storitve za preprečevanje, zdravljenje, zmanjševanje škode in ponovno vključevanje ljudi v kazenskih zavodih, ki bi bile enakovredne storitvam, ki so na voljo zunaj njih. Zlasti poudariti spremljanje izvajanja nege po izpustitvi iz kazenskega zavoda. | Stalni ukrep | DČ | Politike na področju drog se izvajajo zlasti za ponujanje storitev na področju drog v kazenskih zavodih in spremljanje nekdanjih zapornikov |

20. Države članice v kazenskih zavodih potrdijo in izvajajo kazalnike za spremljanje uporabe drog, zdravstvenih problemov, ki so povezani z drogami, in ponudbo storitev na področju drog na podlagi metodološkega okvira, ki ga je razvila Komisija, in ob podpori EMCDDA. | Stalni ukrep | DČ Svet COM EMCDDA | Zmanjšanje števila zdravstvenih problemov, povezanih z drogami, v kazenskih zavodih |

10. Zagotovitev dostopa do storitev za zmanjševanje škode, da se zmanjša širjenje virusa HIV/AIDS, hepatitisa C in drugih bolezni, ki se prenašajo s krvjo, in zmanjša število smrti, povezanih z drogami, v EU | 21. Sistematično zagotavljati dostop do storitev za zmanjševanje škode in izboljšati njihovo pokritost kot sestavni del zmanjševanja povpraševanja po drogah ter pri tem v celoti uporabiti intervencije dokazane učinkovitosti, kadar so na voljo[6]. | Stalni ukrep | DČ | COM o poročilu o napredku Zmanjšanje števila nalezljivih bolezni, povezanih z drogami Zmanjšanje št. smrti, povezanih z drogami Izboljšana pokritost storitev za zmanjševanje škode |

III. ZMANJŠANJE PONUDBE |

Glavna prednostna naloga: merljivo izboljšanje učinkovitosti kazenskega pregona na področju drog na ravni EU. Europol, Eurojust in druge strukture EU v celoti izvajajo svoje vloge, za katere so bili ustanovljeni, za večjo učinkovitost, skladnost nacionalnih pobud s pobudami v EU, usklajenost znotraj EU in ekonomijo obsega. |

Cilj | Ukrep | Časovni razpored | Odgovorni nosilec | Kazalnik |

11. Spodbujanje učinkovitega sodelovanja na področju kazenskega pregona v EU za boj proti proizvodnji drog in nedovoljenemu prometu z njimi | 22. Osredotočiti se na tiste kriminalne organizacije, ki pomenijo največjo grožnjo, s polno uporabo koncepta Evropskega modela za kazenske obveščevalne podatke (ECIM), ki temelji na obveščanju, in njegovih sestavnih delov. | Stalni ukrep | DČ Europol Eurojust Svet | Št. kriminalnih organizacij, na katere se osredotočajo države članice |

23. Povečati število večdisciplinarnih dejavnosti kazenskega pregona z vključevanjem Europola, kadar je ustrezno, pa tudi policije, carine in službe za nadzor meja prek skupnih preiskovalnih skupin (SPS) in skupnih carinskih operacij (SCO). | Stalni ukrep | DČ Europol Eurojust | Povečanje št. SPS in SCO, povezanih z drogami Poročilo o oceni doseženih rezultatov |

24. Izboljšati kakovost obveščevalnih podatkov, ki jih Nacionalne enote Europola zagotavljajo enoti za droge pri Europolu, s poudarkom na najvišjih ravneh organiziranega kriminala. | Stalni ukrep | DČ Europol | Doslednost, ustreznost in kakovost podatkov in pridobljenih obveščevalnih podatkov |

25. V celoti uporabiti programe COSPOL[7] (heroin, kokain, sintetične droge), povezane z Europolovimi projekti na področju drog, vključno z usklajeno analizo prek delovnih datotek za analizo. | Stalni ukrep | DČ Svet Europol | Povečanje določljivih operativnih rezultatov |

26. Evropska policijska akademija (CEPOL)[8] zagotovi ustrezno višjo stopnjo usposabljanja za vodilne policiste in visoke carinske uradnike ter za uradnike za zvezo v tretjih državah prek nacionalnih policijskih akademij za usposabljanje. | Stalni ukrep | CEPOL DČ | Oblikovan kurikulum za kazenski pregon na področju drog Dodatno ustrezno usposabljanje vključeno v letni načrt dela CEPOL Št. tečajev usposabljanja Št. usposobljenih uradnikov |

27. Bolj sistematična uporaba uradnikov za zvezo držav članic v tretjih državah za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona v državah članicah in Europolom, kadar je to ustrezno. | Stalni ukrep | DČ Europol | Povečanje mednarodnega sodelovanja na področju operativnega kazenskega pregona |

12. Hiter in učinkovit odziv na nastajajoče grožnje (npr. nove droge, nove poti) | 28. Po potrebi oblikovati regionalne varnostne platforme (npr. MAOC-N, Baltsko morje TF) za boj proti nastajajočim grožnjam s pomočjo usklajenih operativnih odzivov. Taki ukrepi morajo biti skladni z obstoječimi zakonskimi in operativnimi ureditvami na ravni EU in osnovani na posebni oceni groženj (glej tudi ukrep 42). | Stalni ukrep | DČ Svet Europol | Pravočasen operativni odziv, ki vzpostavlja ukrepe za dejavno obvladovanje tveganja in zmanjševanje groženj Povečanje št. prekinjenih kriminalnih operacij (zasegi, spreminjanje obnašanja nedovoljenega prometa z drogami) |

29. EU se osredotoči na usklajena in skupna prizadevanja med državami članicami, ki so najbolj izpostavljene proizvodnji določenih drog / pojavu nedovoljenega prometa z drogam, v sodelovanju z Europolom, kot je ustrezno. | Stalni ukrep | DČ Europol Svet | Operativni in strateški izidi ukrepov, ki so jih sprejele države članice |

13. Zmanjšati proizvodnjo in ponudbo sintetičnih drog | 30. Države članice dejavno sodelujejo / izvajajo skupne operacije na področju kazenskega pregona in si izmenjujejo obveščevalne podatke in dobre prakse. Čim boljša uporaba Europolovega projekta SYNERGY in z njim povezane pobude COSPOL. | Stalni ukrep | DČ Europol Svet | Povečanje št. začetih/končanih skupnih projektov Povečanje št. odstranjene proizvodne opreme, ki je bila prijavljena EILCS Št. pripravljenih poročil SYNERGY |

31. Sprejeti in izvajati sistem sodne medicine pri sintetičnih drogah po vsej EU, ki je osnovan na izkušnjah, pridobljenih prek projektov, kot sta SYNERGY in CHAIN, prek zgradbe in znanja Europola in Skupnega raziskovalnega središča Komisije ter tekočih dejavnostih kazenskega pregona držav članic in izkušnjah na tem področju. | 2012 | COM Europol DČ | Sistem je vzpostavljen in deluje. |

14. Zmanjšanje odvračanja pozornosti od kemičnih predhodnih sestavin, ki se uporabljajo za proizvodnjo prepovedanih drog, zlasti predhodnih sestavin za sintetične droge, in nedovoljenega prometa z njimi v EU | 32. EU ohrani jasno in enotno stališče glede tega vprašanja na mednarodni ravni in v ZN, ki je osnovano na obstoječi zakonodaji in praksi sodelovanja z zasebnim sektorjem. | Stalni ukrep | COM Svet DČ | Učinkovito usklajevanje prek zadevnih odborov Sveta Skupna stališča EU v mednarodnih krogih |

33. Carinske službe združijo nadzor nad predhodnimi sestavinami na strateški ravni, spodbudijo učinkovitost upravljanja nadzora meja in se tesneje usklajujejo z drugimi organi kazenskega pregona, ki so vključene v operacije proti drogam (vzajemna podpora). | Stalni ukrep | DČ | Izboljšanje položaja nadzora nad predhodnimi sestavinami, odkrivanja, zaseganja in razmejevanja v primerjavi z letom 2008 |

34. EU v celoti podpre mednarodno operativno sodelovanje, ki je namenjeno preprečevanju odvračanja pozornosti od predhodnih sestavin, kot sta projekta PRISM in COHESION, ki ju vodi Mednarodni svet za nadzor drog (INCB). | Stalni ukrep | COM DČ | Povečanje št. zaustavljenih in/ali zaseženih pošiljk |

35. Ovrednotenje zakonodajo EU na področju predhodnih sestavin za droge in njeno izvajanje. | 2010 | COM DČ | Ovrednotenje končano |

36. EU razvije, kadar je mogoče, sporazume o sodelovanju z glavnimi znanimi državami izvora glavnih predhodnih sestavin za sintetične droge. | Stalni ukrep | COM | Vzpostavljeni sporazumi Zmanjšanje prepovedanih pošiljk predhodnih sestavin za droge iz zadevnih držav |

15. Zmanjšanje učinka organiziranega kriminala, dejavnega na področju proizvodnje drog in nedovoljenega prometa z njimi, na družbo | 37. Omogočiti lažjo zaplembo in izterjavo dohodka, ki izhaja iz kriminala, ki je povezan z drogami, po EU s krepitvijo politik na področju zaplemb in izterjave na ravni EU in nacionalnih ravni. | 2012 | DČ COM Svet EP | Sprejeto Sporočilo COM Predlagani in sprejeti zakonski instrumenti Ovrednotenje zaplembe |

38. Podpora ustanovitvi učinkovitih uradov za odvzem premoženjske koristi v državah članicah prek vzpostavitve neuradne platforme. Podpreti preiskave prek Urada za kriminalna sredstva (Criminal Assets Bureau) Europola. | Stalni ukrep | COM DČ Europol | Platforma je oblikovana in učinkovito deluje Povečanje št. podprtih preiskav, povezanih s sledenjem in razpoznavanjem sredstev Povečano št. in vrednost zaplenjenega denarja ter sredstev |

IV. MEDNARODNO SODELOVANJE |

Glavna prednostna naloga: Izboljšanje učinkovitosti sodelovanja EU s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami na področju drog prek močnejšega usklajevanja politik v EU. Spodbujanje celovitega prenosa evropskega uravnoteženega pristopa k problemu drog po vsem svetu. |

Cilj | Ukrep | Časovni razpored | Odgovorni nosilec | Kazalnik |

16. Sistematično vključevanje vprašanj politike EU na področju drog v odnose s tretjimi državami in regijami, kadar je to ustrezno, in v širšo agendo o razvoju in varnosti. Podlaga za to je strateško načrtovanje in usklajevanje med vsemi vključenimi akterji. | 39. Zagotoviti, da odnosi EU s tretjimi državami izražajo cilje Strategije EU na področju drog in njenih akcijskih načrtov, ki so osnovani na načelu deljene odgovornosti in s spoštovanjem človekovih pravic. | Stalni ukrep | DČ COM | Prednostne naloge politike na področju drog se vse bolj izražajo v odnosih s tretjimi državami |

40. Izboljšati učinkovitost obstoječih mehanizmov na področju drog, kot so mehanizem za sodelovanje ter usklajevanje med EU ter Latinsko Ameriko in Karibi, posebni dialog med EU in Andsko skupnostjo ter „Trojke na področju drog“, z opredelitvijo posebnih področij sodelovanja. | Stalni ukrep | Svet COM | Pobude za sodelovanje so vzpostavljene in se izvajajo |

41. V skladu s političnimi odločitvami in strategijami EU ter s podporo programov pomoči držav članic in ES obravnavati vprašanja, povezana z drogami v državah proizvajalkah in tistih vzdolž (nastajajočih) poti prometa z drogami, prek projektov, ki so usmerjeni v zmanjševanje povpraševanja po drogah in njihove ponudbe ter preprečevanje odvračanja pozornosti od kemičnih predhodnih sestavin. Pomoč je treba povezati z akcijskimi načrti na področju drog med EU in tretjimi državami ter regijami (glej ukrepa 46 in 50). | Stalni ukrep | COM DČ | Prednostne naloge politike na področju drog v financiranih projektih Financirani projekti izražajo ravnotežje med zmanjšanjem povpraševanja in ponudbe Vzpostavljene sinergije med projekti, ki jih financirajo države članice in ES |

42. Pospešiti regionalno in medregionalno sodelovanje za zmanjšanje povpraševanja in ponudbe drog v tretjih državah s podporo programov financiranja držav članic in ES, kot so instrument razvojnega sodelovanja in regionalni strateški dokumenti, instrument za stabilnost in evropski sosedski in partnerski instrument. | Stalni ukrep | COM DČ | Vzpostavljene Nove pobude za medregionalno sodelovanje so vzpostavljene in se izvajajo Vzpostavljene sinergije med projekti, ki jih financirajo države članice in ES Povečanje št. financiranih projektov in splošnega proračuna zanje |

43. Spodbuditi načine preživljanja, različne od pridobivanja drog, s spoštovanjem človekovih pravic, z vključevanjem lokalnih skupnosti ob upoštevanju posebnih okoliščin in potreb. | Stalni ukrep | COM DČ | Št. projektov v skladu s pristopom EU k alternativnemu razvoju (9597/06, CORDROGUE 44, 18. 5. 2006) |

44. Za boljše usklajevanje vzpostaviti mehanizem spremljanja pomoči tretjim državam, ki je povezana z drogami. | Letno | Svet DČ COM | Vzpostavljeni mehanizmi Pregled projektov ES in držav članic, ki so povezani z drogami, v tretjih državah |

45. Izvedba ankete o obsegu in rezultatu projektov ES, povezanih z drogami, v tretjih državah. | 2010 | COM | Opravljena anketa |

46. Posodobitev in izvajanje Akcijskega načrta EU za boj proti drogam za republike osrednje Azije[9] ter Latinsko Ameriko in Karibe[10]. | Stalni ukrep | DČ COM | Prednostne naloge so določene Raven izvajanja akcijskih načrtov |

17. Okrepitev usklajevanja EU v večstranskem okviru ter spodbujanje celovitega in uravnoteženega pristopa | 47. Zagotoviti boljšo usklajenost in trajnost med Horizontalno delovno skupino za droge (HDG) in predstavništvi držav članic pri Komisiji Združenih narodov za droge (CND) z imenovanjem stalnega uradnika za zvezo. | 2009 | Svet DČ | Določen uradnik za zvezo Večja usklajenost med dunajskimi delegacijami in HDG |

48. V okviru CND pripraviti, uskladiti in sprejeti skupno stališče EU ter skupne resolucije. | Stalni ukrep | PRED DČ COM | Št. skupnih resolucij EU Skupna stališča EU, ki ga podprejo druge regije |

49. Na visoki ravni 52. CND predstaviti stališče EU o vrednotenju in spremljanju izvajanja Generalni skupščini Združenih narodov (UNGASS) '98[11], ki izraža temeljna načela politike EU na področju drog. | 2009 | Svet DČ COM | Stališče EU vključeno v politično izjavo ZN |

18. Podpirati države kandidatke in države iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa | 50. Zagotoviti potrebno tehnično in drugo pomoč tem državam, da se seznanijo s pravnim redom EU na področju drog ter da se jim zagotovi pomoč pri izvajanju zahtevanih ukrepov, vključno s tistimi, ki so bili sprejeti v Akcijskem načrtu za boj proti drogam za države Zahodnega Balkana[12]. | Stalni ukrep | DČ COM Svet EMCDDA Europol | Države vse bolj izpolnjujejo pravni red EU Št. in kakovost končanih projektov Napredovanje dialoga in/ali sodelovanja z ustreznimi agencijami EU Raven izvajanja akcijskih načrtov |

19. Izboljšanje sodelovanja z državami evropske sosedske politike | 51. Izboljšati dialog glede drog z državami evropske sosedske politike v dvostranskem ali regionalnem okviru, zlasti prek pododborov. | Stalni ukrep | DČ COM | Učinkovit rezultat dialoga |

52. Komisija spodbudi te države, da uporabijo instrument evropske sosedske politike za izvajanje akcijskih načrtov ESP, ki obravnavajo droge. | Stalni ukrep | COM | Št. projektov, povezanih z drogami, ki se izvajajo v okviru instrumenta ESP |

V. PODATKI, RAZISKAVE IN VREDNOTENJE |

Glavna prednostna naloga: izboljšanje razumevanja vseh vidikov pojava uporabe drog, da bi se razširilo znanje za javne politike in da bi se med državljani dvignila osveščenost o socialnih in zdravstvenih posledicah uporabe drog,ter da bi se izvajale raziskave. |

Cilj | Ukrep | Časovni razpored | Odgovorni nosilec | Kazalnik |

20. Razširitev znanja na področju drog s spodbujanjem raziskav | 53. Svet in Komisija določita prihodnje prednostne naloge raziskav v EU na področju prepovedanih drog in mehanizmov, ki so potrebni za oblikovanje novega znanja, razvoj novih pristopov in tehnologij ter okrepitev sodelovanja na področju raziskav v EU. | 2009 | DČ COM EMCDDA | Raziskovalne prednostne naloge so določene Mehanizmi so določeni in vzpostavljeni |

21. Zagotovitev izmenjave natančnih informacij, ki so koristne za politiko, na področju prepovedanih drog | 54. Države članice še naprej zagotavljajo potrebne vire nacionalnim kontaktnim točkam Reitox[13]. Nacionalne kontaktne točke pomagajo EMCDDA na podlagi dogovorjenih standardov. | Stalni ukrep | DČ | Izmenjava podatkov, potrebnih za namene spremljanja in vrednotenja Financiranje držav članic, namenjeno REITOX, in drugi viri ustrezajo zahtevam Nacionalne kontaktne točke pomagajo v skladu z dogovorjenimi standardi |

22. Nadaljnji razvoj instrumentov za spremljanje položaja na področju drog in učinkovitost odzivov nanj | 55. Nadalje izboljšati in izvajati pet ključnih epidemioloških kazalnikov EMCDDA in razvijati nove kazalnike in ukrepe na področju zmanjševanja povpraševanja po drogah. | 2012 | DČ EMCDDA COM | Povečanje skladnosti držav članic z merili izvajanja za ključne kazalnike Izboljšanje kazalnikov za povpraševanje po zdravljenju ter problematično uporabo[14] Kazalniki/merila za rehabilitacijo in ponovno vključevanje |

56. Razvijati kazalnike za zbirko podatkov, ki so koristni za politiko, glede trga prepovedanih drog in kazenskega pregona ter razviti strategijo za njihovo zbiranje. | Stalni ukrep | COM EMCDDA Europol Svet DČ | Kazalniki so določeni Strategija izvajanja je razvita |

57. Razviti analitične instrumente za boljše ocenjevanje učinkovitost in učinka politike na področju drog. | 2010 | COM EMCDDA DČ | Analitični instrumenti so razviti Natančnejše analize položaja na področju drog |

58. Oceniti učinkovitost Sklepa Sveta 2005/387/PNZ o izmenjavi podatkov, oceni tveganja in nadzoru nad novimi psihoaktivnimi snovmi. | 2010 | COM Svet EMCDDA Europol EMEA | Predstavljena ocena in morebitno spremljanje izvajanja |

59. Europol oceni zagotavljanje podatkov o kriminalu in informacij s strani držav članic. | Letno | DČ Europol | Kvalitativna ocena zagotovljenih podatkov |

23. Zagotavljanje trajnega vrednotenja politike na področju drog | 60. Države članice redno vrednotijo nacionalne politike na področju drog. | Stalni ukrep | DČ | Št. ovrednotenih politik na področju drog |

61. Svetu in Evropskemu parlamentu predstaviti letno poročilo o napredku pri izvajanju akcijskega načrta ter spremenjene/izboljšane kazalnike in mehanizme poročanja za spremljanje in vrednotenje, ko je to ustrezno in potrebno. | Letno | COM EMCDDA Europol DČ | Predloženo letno poročilo o napredku Razpoložljivost ustreznih indikatorjev |

62. Izvesti zunanje vrednotenje izvajanja in učinka Strategije EU na področju drog 2005–2012 in Akcijskega načrta EU za boj proti drogam 2009–2012, ki mu sledi čas za presojo ter nato še spremljanje izvajanja. | 2012 | COM Svet DČ | Ocena dosežka posameznega ukrepa Znan je učinek na celoten položaj na področju drog |

[1] CORDROGUE 77, 22.11.2004.

[2] UL C 168, 8.7.2005.

[3] Delovni dokument služb Komisije, priložen v Prilogi 1.

[4] Letno poročilo Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami 2007.

[5] Med te delovne skupine Sveta spadajo: policijske in carinske delovne skupine, večdisciplinarna skupina za področje organiziranega kriminala, delovna skupina za zdravje, delovna skupina za zunanje odnose in delovna skupina za ekonomske zadeve.

[6] Ta ukrep je osnovan na Priporočilu Sveta (2003/488/ES) o preprečevanju in zmanjševanju zdravstvenega tveganja, povezanega z odvisnostjo od drog.

[7] Celostno operativno strateško načrtovanje dejavnosti policije.

[8] Evropska policijska akademija, Sklep Sveta 2005/681/PNZ.

[9] 12353/02; CORDROGUE 78, 25.9.2002.

[10] 7163/1/99; CORDROGUE 19, 15.4.1999, izjava, sprejeta v mestu Port of Spain (Port of Spain Declaration), 23.5.2007.

[11] Politična izjava (resolucija S-20/2, priloga) dvajsetega posebnega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

[12] 5062/2/03, CORDROGUE 3, 3.6.2003.

[13] Réseau Européen d'Information sur les Drogues et les Toxicomanies.

[14] Kazalnik EMCDDA je treba uskladiti z mednarodnimi standardi problematične uporabe drog (DSM-V/ ICD-10).