52008DC0449

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 9.7.2008

COM(2008) 449 konč.

POROČILO KOMISIJE

Generalni direktorat za humanitarno pomoč (ECHO) letno poročilo za leto 2007

{SEC(2008) 2236}

KAZALO

1. UVOD 3

2. SPLOšNI VIDIKI POLITIKE 4

3. SPLOšNI PREGLED HUMANITARNIH OPERACIJ GD ECHO V LETU 2007 6

3.1. Na splošno 6

3.2. Glavne intervencije v letu 2007 po regijah in dodelitev sredstev 8

3.3. Primerjalna analiza 10

3.4 Tematsko financiranje 10

3.5. Dejavnosti v zvezi s pripravljenostjo na nesreče 11

3.6. Povezava med pomočjo, obnovo in razvojem 12

3.7. Glavni partnerji pri humanitarnih operacijah 12

4. ODNOSI Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI EU, DRžAVAMI čLANICAMI, POMEMBNIMI HUMANITARNIMI PARTNERJI IN DONATORJI ZUNAJ EU 12

5. DRUGE DEJAVNOSTI 13

6. SKLEPNE UGOTOVITVE 13

Priloga:

Natančen pregled humanitarnih operacij, odnosov s partnerji, rezultatov ocen in finančnih razpredelnic po državah.

1. UVOD

GD ECHO je služba Evropske komisije, pristojna za zagotavljanje humanitarne pomoči ljudem, ki so jih prizadeli spopadi in naravne ali od človeka povzročene nesreče v tretjih državah. Z doseganjem tega splošnega cilja se uresničuje strateški cilj Komisije „Evropa kot svetovni partner“, ki je vključen v splošni cilj zunanjih odnosov[1] iz Pogodbe o Evropski uniji (EU). Naloga GD ECHO je reševanje in zaščita človeških življenj, zmanjšanje ali preprečevanje trpljenja ter zaščita integritete in dostojanstva prebivalstva, ki so ga prizadele humanitarne krize , kakor je določeno v Uredbi Sveta št. 1257/96.

Leta 2007 je EU s svojimi sredstvi za humanitarno pomoč po ocenah zagotovila humanitarno pomoč 127 milijonom upravičencev v tretjih državah[2]. Poleg tega so 19,5 milijona osebam koristili ukrepi v zvezi s pripravljenostjo na nesreče in izboljšano zmogljivostjo za odziv na morebitna tveganja.

Po teh podatkih Evropska unija ostaja največja posamezna dajalka humanitarne pomoči v svetu.

GD ECHO podpira operacije humanitarne pomoči v skladu z mednarodno dogovorjenimi humanitarnimi načeli na nevtralen , nepristranski in nediskriminatoren način ob spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava[3] ter brani humanitarni prostor in načela, ki so vse bolj ogroženi. GD ECHO meni, da je najboljši način za ohranitev tega humanitarnega prostora obdržati visoko raven spoštovanja načel dobrega humanitarnega donatorstva[4], si še naprej prizadevati za visokokakovostno pomoč in ohraniti pregleden dialog z drugimi ključnimi akterji .

Odločitve in ukrepi, ki jih sprejeme GD ECHO, se določijo samo na osnovi ocene humanitarnih potreb ter jih ne usmerjajo politični vidiki niti se ti ne smejo upoštevati, razen političnega vidika zagotavljanja solidarnosti Evropske unije z ljudmi v stiski. Namen pomoči je, da jo dobijo neposredno ljudje v stiski, ne glede na raso, vero ali politično prepričanje.

GD ECHO sam ne izvaja programov pomoči. Je donator in svojo nalogo izpolnjuje s financiranjem humanitarnih ukrepov Skupnosti, ki jih izvajajo partnerji , s katerimi je bil podpisan okvirni sporazum o partnerstvu, kot so evropske nevladne organizacije in mednarodne organizacije (Rdeči križ), ali okvirni finančni in upravni sporazum za agencije ZN (leta 2007 zlasti UNICEF[5], UNHCR[6] in WFP[7]).

Naloga GD ECHO je zagotoviti, da preko teh partnerjev blago in storitve hitro pridejo na krizna območja. Hitrost dostave pomoči omogočajo posebne določbe iz finančne uredbe in njihovi izvedbeni ukrepi. Ta strukturna ureditev omogoča GD ECHO tudi pošiljanje strokovnih sodelavcev (strokovnjakov GD ECHO) na teren, s čimer se zagotovijo določitev ranljivih sektorjev družbe, natančna ocena potreb ter hitro prepoznavanje primernih partnerjev in projektov, ki bodo te potrebe zadovoljili. Temu potem sledi spremljanje napredka partnerjev in projektov na kraju samem, da se zagotovi dobro finančno poslovodenje v podporo izjavi o zanesljivosti, da so bila sredstva porabljena za predvideni namen.

Poleg tega je cilj pomoči GD ECHO skupaj z drugimi instrumenti pomoči olajševati ponovno samozadostnost prebivalstva, kjer in kadar je to mogoče, ter ustvariti pogoje za postopno ukinitev financiranja GD ECHO. V tem pogledu GD ECHO aktivno sodeluje pri izvajanju strategije povezave med pomočjo, obnovo in razvojem ter pri razvoju tesnejšega sodelovanja z drugimi službami Komisije ali drugimi donatorji.

GD ECHO si na podlagi svojih izkušenj pri odzivanju na nesreče prizadeva tudi za spodbujanje pripravljenosti na nesreče , da se zmanjšajo ranljivost in izpostavljenost ljudi tveganju in nesrečam ter gospodarski stroški takih nesreč. Da bo GD ECHO svoje naloge učinkovito opravljal, lahko podpira – če je to potrebno in nujno – ukrepe za krepitev zmogljivosti svojih izvajalskih partnerjev.

To poročilo povzema glavne dejavnosti GD ECHO v letu 2007. Priloga vsebuje obsežen pregled dejavnosti, ki so bile financirane v različnih državah in regijah, kjer GD ECHO zagotavlja pomoč preko svojih partnerjev, ter statističnih podatkov iz finančnega poročila za leto 2007[8].

To poročilo se objavlja, da se zadosti zahtevi iz člena 19 Uredbe o humanitarni pomoči:

„Komisija ob koncu vsakega finančnega leta predloži Evropskemu parlamentu in Svetu letno poročilo s povzetkom dejavnosti, ki so bile financirane med letom. Povzetek mora vsebovati informacije v zvezi z institucijami, ki so implementirale humanitarne dejavnosti. Poročilo mora vključevati tudi prikaz vseh zunanjih ocenjevalnih pregledov, ki so za specifične dejavnosti že morebiti bili izvedeni.“

2. SPLOšNI VIDIKI POLITIKE

V zadnjih desetletjih sta na splošno narasla silovitost in število naravnih nesreč . Povečalo se je tudi število prizadetih ljudi in najrevnejši so bili nesorazmerno najbolj prizadeti. Po napovedih naj bi se tak razvoj v prihodnje še nadaljeval.

Po drugi strani pa se število spopadov ni bistveno spremenilo, toda kljub številu beguncev, ki v zadnjih letih upada, spopadi ponavadi trajajo dlje in so vse bolj uničujoči.

Mednarodni okvir, v katerem poteka humanitarna pomoč, se je bistveno spremenil in pojavili so se novi udeleženci. V zvezi s tem so decembra 2007 vse tri institucije (Evropski parlament, Svet in Komisija) podpisale evropsko soglasje o humanitarni pomoči [9], v katerem so se strinjale, da predstavlja ustrezno okolje za humanitarni odziv vedno večje izzive, ter spodbudile učinkovitejši in bolj usklajen pristop EU. Leta 2008 bo soglasju sledil akcijski načrt za konkretno operativno izvajanje vseh številnih političnih zavez iz soglasja EU o humanitarni pomoči .

Za boljše odzivanje Komisije na nesreče ter v okviru strategije EU za okrepitev odzivanja na nesreče in krizne razmere v tretjih državah[10] je GD ECHO še naprej povečeval število strokovnjakov na terenu, da bi zagotovil hitro oceno potreb in hiter odziv v primeru nesreče. Krepitev operativnih in pogodbenih postopkov GD ECHO, ki se uporabljajo za njegove izvajalske partnerje (evropske nevladne organizacije, agencije ZN in mednarodne organizacije), ter večje terenske zmogljivosti[11] so zmanjšale odzivni čas dostave humanitarne pomoči. Te izboljšave GD ECHO so znatno prispevale k razvoju zmogljivosti EU za obvladovanje kriz in nesreč, ki vse bolj postaja politična prednostna naloga, kakor se kaže v sporočilih po cunamiju, Barnierevem poročilu[12] in ustreznih sklepih predsedstva Evropskega sveta z zasedanja v Bruslju decembra 2007.

Z načelom „en instrument na politično področje“ , uvedenim s sporočilom Komisije[13] za večjo učinkovitost ukrepanja Skupnosti skupaj s sporočilom Komisije o finančni perspektivi 2007–2013, se je odgovornost za upravljanje humanitarne pomoči v hrani s 1. januarjem 2007 prenesla z GD AIDCO na GD ECHO. GD ECHO se je v okviru svojih nalog osredotočil na proračun za pomoč v hrani, da bi reševal in zaščitil človeška življenja v izrednih razmerah in neposredno po njih ter na podlagi istega načela ocene potreb, ki se uporablja za vse njegove intervencije.

Zaradi povezovanja pomoči v hrani in pomoči osebam, ki so prisiljene zapustiti svoje domove, znotraj GD ECHO se je začetni proračun za humanitarno pomoč na razpolago za leto 2007 povečal na 722 milijonov EUR, predvideno letno okvirno povečanje pa znaša 3 % (2 % zaradi inflacije in 1 % zaradi neto povečanja).

3. SPLOšNI PREGLED HUMANITARNIH OPERACIJ GD ECHO V LETU 2007

3.1. Na splošno

Za razliko od prejšnjih let se leta 2007 niso nikjer pojavile nobene večje nove krizne razmere , povezane s humanitarno pomočjo, niti zaradi naravnih nesreč niti zaradi zapletenih izrednih razmer. Kljub temu se pogostost in resnost naravnih nesreč, ki jih še poudarjajo podnebne spremembe, še naprej stopnjujeta, kar vedno pogosteje in huje prizadene že tako ranljive ljudi. Od leta 1975 se je število naravnih nesreč povečalo s približno 75 na več kot 400[14] letno. Zlasti je treba omeniti, da je bilo v obdobju 1987–1998 sporočenih povprečno 195 hidrometeoroloških nesreč, in to število se je povečalo za 187 % na povprečno 365 nesreč v obdobju 2000–2006[15].

Leta 2007 so naravne nesreče povzročile resno škodo: potresi srednje stopnje v Peruju in na Salomonovih otokih; poplave v Afriki, Indiji, Indoneziji, Severni Koreji, Vietnamu in Latinski Ameriki; cikloni v Nikaragvi (Felix), Mozambiku (Favio) in Bangladešu (Sidr); orkan Dean na Karibskem morju; tropski vihar na Haitiju in v Dominikanski republiki (Noel) ter suše v Moldaviji, Paragvaju, Keniji, Somaliji in regiji Sahela. GD ECHO se je moral hitro odzvati, da je lahko pomagal tisočem trpečih ljudi, od katerih so nekatere prizadele že druge krize.

Ker ni bilo večjih obsežnih kriz se je kljub nadaljevanju mnogih zapletenih izrednih razmer in škodi, ki so jo povzročile zgoraj omenjene naravne nesreče, GD ECHO lahko držal okvira sredstev, ki mu jih je dal na razpolago proračunski organ, skupaj z dodatki iz sredstev ERS in sredstev, za katere so bile ponovno prevzete obveznosti. Zato za razliko od prejšnjih let GD ECHO ni bilo treba uporabiti rezerve Komisije za nujno pomoč.

GD ECHO se je na humanitarne krize v letu 2007 odzval s 85 odločbami o financiranju. Izvrševanje odobritev za prevzem obveznosti je bilo 100-odstotno. Največje prejemnice pomoči so bile države AKP (422,7 milijona EUR – tj. 55 % skupnega končnega proračuna GD ECHO), sledili pa so jim Azija in Latinska Amerika (157,4 milijona EUR – 20,5 %) ter Vzhodna Evropa, nove neodvisne države, Bližnji vzhod in sredozemske države (124,9 milijona EUR – 16,2 %).

Z uporabo načel na podlagi potreb so bila sredstva, za katere so bile v letu 2007 prevzete obveznosti v zvezi s humanitarno pomočjo, geografsko porazdeljena[16] , kot je prikazano v nadaljevanju (v tisoč EUR). Omeniti je treba, da številčni podatki iz leta 2006 ne vključujejo pomoči v hrani, saj je takrat to pomoč še vedno upravljal GD AIDCO.

Humanitarna pomoč v letu 2007 (vključno s pomočjo v hrani) | V primerjavi z 2006 |

Enota/regija | Skupaj | V % | Skupaj | V % |

A/1: Afrika, Karibski otoki, Pacifik | 422 760 | 55,0 % | 322 060 | 48,0 % |

Afrika skupaj | 2 000 |

Afriški rog | 217 950 | 161 050 |

Velika jezera | 89 500 | 84 050 |

Zahodna Afrika | 46 600 | 56 150 |

Karibski otoki, Pacifik | 16 310 | 1 610 |

Južna Afrika, Indijski ocean | 50 400 | 19 200 |

A/2: Nove neodvisne države, Bližnji vzhod, Sredozemlje | 124 897 | 16,2 % | 177 900 | 26,5 % |

Nove neodvisne države (Čečenija, Kavkaz, Tadžikistan…) | 25 807 | 33 000 |

Bližnji vzhod, Sredozemlje | 99 090 | 144 900 |

A/3: Azija in Latinska Amerika | 157 366 | 20,5 % | 124 540 | 18,6 % |

Azija | 117 301 | 99 940 |

Latinska Amerika | 40 065 | 24 600 |

Negeografski instrumenti |

Tematsko financiranje in donacije | 28 900 | 3,8 % | 20 500 | 3,1 % |

Tehnična pomoč (strokovnjaki in področni uradi) | 25 400 | 3,3 % | 19 000 | 2,8 % |

Poraba prerazporejenih namenskih prejemkov | 307 | 817 |

Odhodki za podporo (revizije, ocenjevanje, obveščanje itd.) | 8 900 | 1,2 % | 6 189 | 1,0 % |

SKUPAJ | 768 530 | 100 % | 671 006 | 100 % |

[pic]

GD ECHO zagotavlja finančno pomoč žrtvam spopadov ali naravnih nesreč v tretjih državah na podlagi ocene humanitarnih potreb . Po metodologiji, ki se uporablja za to[17], se tretje države razvrstijo glede na svojo splošno ranljivost (tj. indeks ranljivosti[18]) in glede na to, ali v njih trenutno obstaja humanitarna kriza (tj. krizni indeks[19]). Po tej oceni obstajajo krizne razmere v 50 državah/območjih, od tega jih je bilo 23 opredeljenih kot najranljivejših in 28 jih je bilo v podsaharski Afriki. Ti rezultati se potem primerjajo z ocenami, ki jih opravijo na terenu strokovnjaki in geografske enote GD ECHO, da se lahko oblikuje strategija za zadevne države/regije.

V skladu z uporabljeno metodologijo je GD ECHO leta 2007 prevzel obveznosti za 94,6 % svojega prvotnega načrtovanega proračuna iz glavne vrstice za humanitarno pomoč (23 02 01) za prednostna področja velikih humanitarnih potreb .

Da bi GD ECHO lahko načrtoval programe za svoje ukrepanje, ki bi koristilo prebivalstvu z največjimi humanitarnimi potrebami, se je njegova strategija pomoči še naprej osredotočala na pozabljene krize (razmere, v katerih večje humanitarne potrebe pritegnejo malo pozornosti donatorjev – kar se izraža v majhnem obsegu prejete pomoči – in medijev). Analiza in metodologija, ki ju GD ECHO uporablja za ugotavljanje pozabljenih kriz, temelji na količinskih podatkih (pomanjkljiva medijska pokritost ali nizka donatorska podpora skupaj z velikimi potrebami) in kakovostnih dejavnikih (ocena, ki jo izvedejo strokovnjaki in uradniki GD ECHO na terenu).

Leta 2007 so bile ugotovljene naslednje pozabljene krize: zahodnosaharski begunci v Alžiriji, Čečenija in prizadete sosednje republike, prebivalstvo v Indiji, prizadeto zaradi nemirov v Džamu in Kašmirju, dolgotrajne krizne razmere butanskih beguncev in maoistični upor v Nepalu, prebivalstvo, ki jih je prizadel spor v Burmi/Mjanmaru, in sicer znotraj same države in v sosednjih državah, ter prebivalstvo, ki ga je prizadela kriza v Kolumbiji in v sosednjih državah. Razen Kolumbije so bile te krize opredeljene kot „pozabljene krize“ že leta 2006.

Leta 2007 je bila za te krize dodeljena finančna podpora v višini 60,7 milijona EUR, kar pomeni 13 % začetnega operativnega proračuna[20].

Rezultati ocen globalnih potreb in pozabljenih kriz so na razpolago na spletni strani http://ec.europa.eu/echo/policies/strategy_en.htm na spletišču Europa.

3.2. Glavne intervencije v letu 2007 po regijah in dodelitev sredstev

Kar zadeva krize, se niso leta 2007 pojavile nobene nove zapletene krize, vendar se je morala Komisija spopadati s slabšanjem humanitarnih razmer v zapletenih izrednih razmerah, ki so obstajale že v prejšnjih letih in so se včasih slabšale že več časa. Tako stanje je na primer v Sudanu , kjer so razmere še vedno zelo zaskrbljujoče: izsiljevanje civilnega prebivalstva in nasilje nad njim se nadaljujeta ter sta mnoge spet pripravila do tega, da so pobegnili drugam v državi ali se zatekli v sosednje države. Poplave, ki so julija 2007 prizadele sever Sudana, vključno z Darfurjem, so razmere še zaostrile.

V Demokratični republiki Kongo so se poleti leta 2007 spet začeli spopadi in napetosti na vzhodu države, zlasti v severnem in južnem delu regije Kivu, zaradi česar je prišlo do številnih premikov prebivalstva in novih humanitarnih potreb. Tudi Somalija se je morala spopasti z naravnimi nesrečami (sušami) in nasiljem, ki so mnoge pripravili do tega, da so zapustili svoje domove.

Intervencije, naštete v naslednjih oddelkih, so podrobneje opisane v oddelku I Priloge.

3.2.1. Afrika, Karibski otoki in Pacifik (države AKP)

Leta 2007 je GD ECHO dodelil skupaj 422 milijonov EUR (tj. 55 % svojega skupnega končnega proračuna) državam AKP , od tega je bil največji del sredstev namenjen Sudanu , in sicer 110,45 milijona EUR, ter Demokratični republiki Kongo , in sicer 50 milijonov EUR. Druge pomembnejše intervencije v Afriki, za katere je bilo potrebnih več kot 20 milijonov EUR sredstev, so potekale v Čadu (30,5 milijona EUR), Zimbabveju (30,2 milijona EUR), Sahelu (25,5 milijona EUR), Ugandi (24 milijonov EUR) in Etiopiji (20 milijonov EUR).

3.2.2. Bližnji vzhod in nove neodvisne države

Na Bližnjem vzhodu so se humanitarne razmere leta 2007 še naprej slabšale. Odziv GD ECHO se je nadaljeval z zagotovitvijo več kot 88 milijonov EUR pomoči, ki je zadovoljila potrebe najranljivejšega prebivalstva Zahodnega brega in Gaze ter palestinskih beguncev v Libanonu, Jordaniji in Siriji. Ta znesek se je porabil tudi za odziv na notranjo krizo v Iraku, vključno z begunci v sosednjih državah.

Za severni Kavkaz je Komisija skupaj odobrila 20,8 milijona EUR in s tem nadaljevala financiranje žrtev čečenskega spora.

3.2.3. Azija

V azijskih državah je bilo 27 milijonov EUR namenjenih ranljivemu prebivalstvu, ki ga je prizadela afganistanska kriza ter naravne nesreče v Afganistanu, Iranu in Pakistanu, 19 milijonov EUR je bilo dodeljenih za pomoč ranljivemu prebivalstvu v Mjanmaru in burmanskim beguncem ob tajsko-mjanmarski meji, 19,5 milijona EUR (brez sredstev za pripravljenost na nesreče) pa južnoazijskim državam za obnovitev skupnosti, ki so jih prizadele poplave.

3.2.4. Latinska Amerika

V Latinski Ameriki so sredstva še naprej zagotavljala pomoč žrtvam spora v Kolumbiji (12 milijonov EUR). Vendar je Južno in Srednjo Ameriko prizadelo več naravnih nesreč (potres v Peruju, orkan v Nikaragvi, poplave v Boliviji in Kolumbiji, mrzli val v Peruju ter suša in požari v Paragvaju), zaradi česar so bile potrebne intervencije GD ECHO zunaj načrtovanih programov, in sicer v vrednosti 19 milijonov EUR.

3.3. Primerjalna analiza

Primerjalna analiza geografske porazdelitve odločb o financiranju za obdobje 2003–2007 v spodnjem grafikonu kaže, da je relativni delež sredstev za države AKP nenehno naraščal, razen leta 2005, ko se je razvoj obrnil, pri čemer je bil levji delež sredstev namenjen Aziji za dve glavni krizi v tem delu sveta, namreč za cunami in potres v Kašmirju. Glede na to, da gre za petletno obdobje, je treba poudariti tudi, da se financiranje zelo razlikuje po regijah in območjih sveta, kar potrjuje, da so intervencije GD ECHO po svoji naravi in opredelitvi kratkoročno usmerjene. Prav tako je treba opozoriti, da je več kot 96 % proračuna za humanitarno pomoč namenjenega financiranju humanitarnih operacij, manj kot 4 % pa odhodkom za podporo in upravnim odhodkom (obveščanje, revizije, ocenjevanje, podporno osebje itd.). Glej oddelek VI Priloge.

[pic]

3.4. Tematsko financiranje

Ker imajo glavne mednarodne humanitarne organizacije (agencije Združenih narodov, Mednarodni odbor Rdečega križa, Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca itd.) osrednjo vlogo pri učinkoviti dostavi humanitarne pomoči, je GD ECHO leta 2007 s programi tematskega financiranja še naprej podpiral krepitev njihovih institucionalnih zmogljivosti.

Leta 2007 je GD ECHO podprl agencije ZN in organizacije gibanja Rdečega križa kot vodilne agencije s skupaj 27,5 milijona EUR.

Da bi se dosegla učinkovita odzivna zmogljivost, je bila pozornost namenjena zlasti naslednjim pomanjkljivostim, v katere se usmerja pomoč: ocena zmogljivosti posameznih sektorjev, krepitev zmogljivosti za hitro posredovanje, splošna krepitev zmogljivosti, povečanje razpoložljivosti pošiljk nujne pomoči ob začetku novih izrednih razmer, razvoj standardnih postopkov delovanja, uporaba meril za merjenje učinkovitosti ter izboljšanje usklajevanja in podpore področnemu pristopu ZN za obravnavo zgornjih vprašanj.

3.5. Dejavnosti v zvezi s pripravljenostjo na nesreče

GD ECHO v skladu z Uredbo Sveta št. 1257/96 poleg humanitarne pomoči spodbuja tudi pripravljenost na nesreče, in sicer z usklajevanjem, zagovarjanjem in posebnim programom DIPECHO. Posledice nesreč ter bolj odprto priznanje globalnih podnebnih sprememb in njihovih vplivov dokazujejo, da je zavzemanje na tem področju ustrezno in primerno.

Na strateški ravni je GD ECHO še naprej krepil institucionalne vire v zvezi s pripravljenostjo na nesreče, ki bo po pričakovanjih omogočila skladnejši in celovitejši pristop k vključevanju pripravljenosti na nesreče v humanitarno pomoč in programe obnove. To je v celoti v skladu s splošno pozornostjo donatorjev humanitarne pomoči in donatorjev za razvoj, usmerjeno v dejavnosti za zmanjšanje tveganja nesreč, in z načrtovanim spremljanjem Hyoškega akcijskega okvira za obdobje 2005–2015 .

GD ECHO je v tudi letu 2007 podpiral dejavnosti zagovarjanja, katerih cilj je zagotoviti, da donatorji za razvoj v regijah, kjer obstaja nevarnost naravnih nesreč, kot so potresi, poplave, cikloni itd., v svoje delo vključijo elemente za zmanjšanje tveganja nesreč, in podprejo praktične ukrepe za zmanjšanje teh tveganj. GD ECHO prav tako močno zagovarja pristope k zmanjšanju tveganja nesreč na lokalni ravni, ki povečujejo zmogljivost ranljivih skupnosti za odpravljanje posledic nesreč.

Zaradi zelo pomanjkljive nacionalne odzivne zmogljivosti in zelo majhne zmožnosti lokalnih skupnosti, da odpravijo posledice nesreč, so taka tveganja še zlasti velika v državah v razvoju. Projekti DIPECHO so projekti za pripravljenost na nesreče na lokalni ravni, namenjeni predvsem skupnostim, ki so najbolj izpostavljene naravnim nesrečam in imajo majhno zmogljivost odpravljanja posledic nesreč. Projekti so demonstracijske in ponovljive narave, njihov cilj pa je vključitev v dolgoročne razvojne in nacionalne strategije. Akcijski načrti projektov DIPECHO poleg operacij na ravni držav vključujejo tudi regionalne projekte. Razlog za to je preprost: naravne nesreče niso omejene na državne meje. GD ECHO je v letu 2007 prevzel obveznosti v skupni vrednosti 19,5 milijona EUR za akcijske načrte projektov DIPECHO v Srednji Ameriki, Latinski Ameriki, južni Aziji in na Karibskih otokih.

Poleg tega GD ECHO, kadar je mogoče in primerno, v svoj humanitarni odziv na naravne nesreče dosledno vključuje elemente pripravljenosti na nesreče. Leta 2007 je to storil pri 18 odločbah o financiranju, ki so bile sprejete v odziv na naravne nesreče v 17 državah (na Salomonovih otokih, Haitiju, Jamajki, v Dominikanski republiki, Belizeju, Dominiki, Sveti Luciji, Indiji, Nepalu, Bangladešu, Šrilanki, Afganistanu, Vietnamu, Nikaragvi, Paragvaju, Peruju in Kolumbiji), s temi odločbami pa so bile povezane pogodbe v vrednosti približno 2,135 milijona EUR. Poleg tega je GD ECHO dodelil 4 milijone EUR za krepitev zmogljivosti Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca za odziv na naravne nesreče v izbranih regijah z visokim tveganjem.

Na mednarodni ravni GD ECHO sodeluje z glavnimi udeleženci na področju razvojnega sodelovanja. Cilj tega je boljše vključevanje zmanjševanja tveganja nesreč v razvojne dejavnosti in zagotavljanje tesnejše povezave med prizadevanji v zvezi s prilagajanjem na podnebne spremembe v državah z visokim tveganjem.

3.6. Povezava med pomočjo, obnovo in razvojem

GD ECHO si prizadeva za razvoj ustreznega prehoda in strategij za umik humanitarne pomoči ( povezava med pomočjo, obnovo in razvojem ). Leta 2007 so se začeli uporabljati novi zunanji instrumenti (zlasti instrument za razvojno sodelovanje in instrument za stabilnost), s čimer se je oblikovalo novo okolje za izvajanje povezave med pomočjo, obnovo in razvojem. Ustrezne službe Komisije so si zelo prizadevale za zagotovitev boljšega povezovanja med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem. Oblikovan je bil seznam poskusnih držav, v katerih je bila pristopu povezave med pomočjo, obnovo in razvojem namenjena posebna pozornost. Ta nepopoln seznam je vključeval Kenijo, Liberijo, Mavretanijo, Sudan in Ugando. GD ECHO je prispeval tudi k delu GD za razvoj v zvezi z ranljivimi državami in razmerami.

3.7. Glavni partnerji pri humanitarnih operacijah

Humanitarna pomoč, ki jo zagotavlja GD ECHO, se izvaja preko partnerjev. GD ECHO sodeluje s približno 200 nevladnimi organizacijami, agencijami Združenih narodov in mednarodnimi organizacijami, kot sta Mednarodni odbor Rdečega križa ter Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

Za GD ECHO je pomembno, da ima večje število raznovrstnih partnerjev. To zagotavlja učinkovito pokrivanje vse daljšega seznama potreb po vsem svetu. GD ECHO je razvil tesna delovna razmerja s svojimi partnerji, na ravni vprašanj o politikah in na ravni upravljanja humanitarnih operacij.

GD ECHO je v letu 2007 svoje operacije izvajal preko nevladnih organizacij (47 %), agencij Združenih narodov (42 %) in mednarodnih organizacij (11 %). Več podrobnosti o letni porazdelitvi med družinami partnerjev je na razpolago v oddelku VI.6 Priloge.

4. ODNOSI Z DRUGIMI INSTITUCIJAMI EU, DRžAVAMI čLANICAMI, POMEMBNIMI HUMANITARNIMI PARTNERJI IN DONATORJI ZUNAJ EU

Tako kot v prejšnjih letih si je GD ECHO prizadeval za aktiven odnos z drugimi institucijami, državami članicami in mednarodnimi organizacijami ter še naprej spodbujal spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in humanitarnih načel (humanost, nepristranskost, enaka obravnava in nevtralnost), zlasti v zvezi z razvojem dogodkov v okviru skupne zunanje in varnostne politike, na primer EUFOR Tchad.

GD ECHO je zagotavljal tudi, da se je v evropskih in mednarodnih razpravah upoštevalo obvezno spoštovanje humanitarnega prostora med izrednimi razmerami. Prav tako je razvil trdno delovno razmerje z nedavno imenovanim poročevalcem Evropskega parlamenta za humanitarno pomoč.

V okviru svojih odnosov z donatorji zunaj EU je GD ECHO vzdrževal stike z ZDA (USAID[21] in PRM[22]), zlasti z rednimi videokonferencami, na katerih so se obravnavala splošna vprašanja o politiki in humanitarne operacije v posameznih državah, da bi se zagotovil usklajen in dopolnjujoč odziv.

Poleg tega GD ECHO za zagotavljanje strateškega in zanesljivega dialoga s partnerji organizira letne dialoge na visoki ravni o strateškem partnerstvu z vsako organizacijo (tj. z agencijami ZN, nevladnimi organizacijami in gibanjem Rdečega križa – Mednarodnim odborom Rdečega križa ter Mednarodno federacijo društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca).

Več podrobnosti o teh partnerjih je na razpolago v oddelku VI.6 Priloge.

5. DRUGE DEJAVNOSTI

GD ECHO mora v okviru svojih dejavnosti obravnavati tudi druga vprašanja v zvezi z dostavo in kakovostjo humanitarne pomoči:

1. razvoj politike GD ECHO na področju varnosti in zaščite osebja, ki sodeluje pri dostavi humanitarne pomoči;

2. krepitev zmogljivosti za hitro ukrepanje na terenu z organiziranjem večsektorskih ekip;

3. komunikacijska strategija in obveščanje ;

4. kar zadeva pobude na področju usposabljanja, GD ECHO podpira omrežje humanitarne pomoči , ki podeljuje diplome za interdisciplinarni podiplomski študij.

Natančni podatki o teh dejavnostih so na razpolago v oddelku IV Priloge.

Pravilno izvajanje operacij, ki jih financira GD ECHO, je zagotovljeno z večplastnimi pregledi in kontrolami na različnih stopnjah projektnega cikla humanitarnih operacij. Različni vidiki kontrolne strategije, ki jo je razvil GD ECHO, ter njegovi postopki nadzora in spremljanja so opisani v oddelku V Priloge.

6. SKLEPNE UGOTOVITVE

Leta 2007 ni bilo nobene večje nove humanitarne krize . Vendar so naravne nesreče povzročile zelo resno škodo in verjetno se bodo njihov obseg, silovitost in pogostost v prihodnje še povečevali, kar bodo še poudarjale podnebne spremembe. Po drugi strani pa se število spopadov ni spremenilo, toda spopadi ponavadi trajajo dlje in so vse bolj uničujoči ter pogosteje prizadenejo že tako ranljivo prebivalstvo.

[1] Novi člen 10c v poglavju 2 Pogodbe EU.

[2] Od tega je GD ECHO pomagal 12 milijonom beguncev ter 25 milijonom razseljenih oseb (v lastni državi), tj. glede na pretekla leta nespremenjenemu številu razseljenih oseb, v več kot 50 državah – www.internal-displacement.org (IDMC, Internal Displacement: Global Overview of Trends and Developments in 2006 – Notranje razselitve: splošni pregled usmeritev in razvoja v letu 2006).

[3] http://www.icrc.org/Web/Eng/siteeng0.nsf/htmlall/section_ihl_in_brief?OpenDocument.

[4] http://www.goodhumanitariandonorship.org/.

[5] Sklad Združenih narodov za pomoč otrokom.

[6] Visoki komisariat Združenih narodov za begunce.

[7] Svetovni program Združenih narodov za hrano.

[8] Na razpolago na spletni strani http://ec.europa.eu/echo/funding/key_figures/echo_en.htm.

[9] Na podlagi sporočila „K evropskemu soglasju glede humanitarne pomoči“ z dne 13. junija 2007 (COM(2007) 317 konč.).

[10] COM(2005) 153.

[11] Med letoma 2005 in 2007 se je število strokovnjakov povečalo s 83 na 96.

[12] Za evropske sile civilne zaščite: Europe aid; glej http://ec.europa.eu/commission_barroso/president/pdf/rapport_barnier_en.pdf.

[13] COM(2004) 101.

[14] Vir: Centre for Research on the Epidemiology of Disasters (Središče za raziskave epidemiologije nesreč), 2006 disasters in numbers (Številčni podatki o nesrečah v letu 2006); glej http://www.unisdr.org/eng/media-room/press-release/2007/2006-Disaster-in-number-CRED-ISDR.pdf.

[15] Vir: Centre for Research on the Epidemiology of Disasters (Središče za raziskave epidemiologije nesreč), Annual Disaster Statistical Review, Numbers and Trends, 2006 (Letni statistični pregled nesreč, številke in razvoj v letu 2006); glej http://www.em-dat.net/documents/Annual%20Disaster%20Statistical%20Review%202006.pdf.

[16] Razčlenitev skupnih sredstev, za katere so bile prevzete obveznosti v letu 2007, po proračunskih vrsticah, vključno z ERS, je na razpolago v delu VI.

[17] http://ec.europa.eu/echo/policies/strategy_en.htm.

[18] Z indeksom ranljivosti se meri nacionalna zmogljivost za absorpcijo in zmanjševanje posledic kriz. Ta indeks sestavljajo različna merila, od indeksa človekovega razvoja do stopnje smrtnosti otrok, mlajših od 5 let; glej http://ec.europa.eu/echo/files/policies/strategy/strategy_2008_en.pdf.

[19] S kriznim indeksom se ocenjuje časovna bližina resnega incidenta – vojne ali naravne nesreče – ali razmerje med številom beguncev ali notranje razseljenih oseb in celotnim prebivalstvom zadevne države.

[20] Proračunska vrstica za humanitarno pomoč.

[21] United States Agency for International Development – USAID (Agencija Združenih držav za mednarodni razvoj).

[22] Bureau of Population, Refugees, and Migration - US – PRM (Urad Združenih držav za prebivalstvo, begunce in migracije).