52008DC0403

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 26.6.2008

COM(2008) 403 konč.

SPOROČILO KOMISIJE

glede uradnih obvestil o odlogih rokov za dosego skladnosti in oprostitev obveznosti uporabe nekaterih mejnih vrednosti v skladu s členom 22 Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

{SEC(2008)2132}

SPOROČILO KOMISIJE

glede uradnih obvestil o odlogih rokov za dosego skladnosti in oprostitev obveznosti uporabe nekaterih mejnih vrednosti v skladu s členom 22 Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

1. Uvod

1. Člen 22 Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo[1] (v nadaljnjem besedilu: nova direktiva) daje državam članicam možnost, da, s pridržkom presoje Komisije, Komisijo uradno obvestijo, da nameravajo podaljšati rok, v katerem je treba doseči skladnost z mejnimi vrednostmi za dušikov dioksid ali benzen na območjih ali v aglomeraciji, kjer ni mogoče doseči skladnosti s temi vrednostmi do 1. januarja 2010, ali da izpolnjujejo pogoje za oprostitev obveznosti uporabe mejnih vrednosti za delce (PM10). Če Komisija meni, da pogoji za odlog ali oprostitev niso izpolnjeni, lahko v devetih mesecih po prejemu uradnega obvestila temu nasprotuje. Države članice nosijo dokazno breme, da so navedeni pogoji izpolnjeni, zato morajo Komisiji sporočiti vse pomembne informacije, ki jih ta potrebuje za presojo.

2. Namen tega sporočila je olajšati pripravo, predložitev in natančno presojo uradnih obvestil, in sicer z navedbo razlage Komisije glede pogojev iz člena 22 in pripravo navodil za države članice glede informacij, ki jih je treba predložiti, in njihove oblike.

2. Ozadje

3. Večina držav članic še ni dosegla mejnih vrednosti za PM10, čeprav so te postale obvezne že 1. januarja 2005[2]. Mejne vrednosti PM10, ki znašajo 50 µg/m3, so bile po ocenah v več kot 40 % območij in aglomeracij Skupnosti presežene več kot 35 dni v koledarskem letu. V več kot 15 % navedenih območij in aglomeracij so bile presežene tudi letne mejne vrednosti PM10, ki znašajo 40 µg/m3. Glede na sedanje presoje, gibanja in predvidevanja na podlagi modeliranja se bo podobno stanje ponovilo tudi v letu 2010, ko bodo postale obvezne mejne vrednosti za dušikov dioksid[3]. Za benzen, za katerega bodo mejne vrednosti postale ravno tako obvezne v letu 2010[4], je problem predvidoma manj izrazit.

4. O ugotovljenih pomanjkljivostih pri izvajanju direktiv o kakovosti zraka se je razpravljalo z državami članicami, vendar razsežnost tega problema kaže na to, da države članice morda nimajo neposrednega vpliva na vse dejavnike, ki povzročajo takšno stanje. Sprejemanje in izvajanje ukrepov Skupnosti, ki se nanašajo na vire emisij, npr. postopno uveljavljanje strožjih standardov emisij za nova vozila, bo omogočilo izboljšanje kakovosti zraka danes in v prihodnosti. Vendar zgolj ukrepi Skupnosti ne morejo zagotoviti ustrezne ali pravočasne skladnosti z mejnimi vrednostmi po vsej EU. Večinoma so potrebni nadaljnji ukrepi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zlasti na mestnih območjih, kjer je izpostavljenost prebivalstva največja.

5. Pri uveljavljanju zakonodaje Skupnosti je treba zagotoviti enako obravnavo. Območja, ki so si zelo prizadevala za doseganje mejnih vrednosti do določenega roka, ne smejo biti v podrejenem konkurenčnem položaju v primerjavi z območji, kjer takšnih prizadevanj ni bilo, čeprav bi bila potrebna.

6. Komisija bo na podlagi pogojev iz člena 22 temeljito presodila vsako uradno obvestilo in mu nasprotovala, če pogoji ne bodo izpolnjeni. Večina informacij, potrebnih za presojo uradnih obvestil, bo izhajala iz načrtov za kakovost zraka, ki jih je treba predložiti skupaj z uradnim obvestilom.

7. Glede zagotavljanja minimalnih informacij, ki jih morajo vsebovati načrti za kakovost zraka, se je dobro uveljavila praksa, ki je opredeljena v Odločbi Komisije 2004/224/ES z dne 20. februarja 2004 o določitvi načinov predložitve informacij o načrtih ali programih, zahtevanih v Direktivi Sveta 96/62/ES v zvezi z mejnimi vrednostmi nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku[5]. Zaradi velike količine informacij, ki jih bo treba obdelati v zvezi z uradnimi obvestili, je izredno pomembna enotna oblika, ki bo omogočila učinkovito in enako obravnavo pri presoji uradnih obvestil, zato je zelo priporočljivo, da države članice za predložitev svojih uradnih obvestil uporabijo obrazec iz delovnega dokumenta služb (SEC(…)…). Ti obrazci temeljijo na obrazcih iz Odločbe 2004/224/ES in od njih odstopajo le, če je to potrebno, da se vključijo bistvene informacije v zvezi s posebnimi pogoji za odlog ali oprostitev. Pri izpolnjevanju obrazcev je treba navesti samo informacije, ki so praviloma potrebne za načrte za kakovost zraka ali pa dokazujejo izpolnjevanje pogojev v posebnih primerih. Od držav članic se pri tem ne zahteva, da pridobijo nove podatke, npr. z modeliranjem. Te smernice se sklicujejo na ustrezne obrazce zaradi opredelitve zveze med zahtevanimi informacijami in pogoji.

3. Postopek obveščanja

8. Prva uradna obvestila se bodo predvidoma nanašala na PM10, za katere se morebitno podaljšanje izteče tri leta po začetku veljavnosti direktive, tj. 11. junija 2011. Zaradi sedanjega števila neskladnosti z mejnimi vrednostmi za PM10 je pomembno, da se uradna obvestila za območja in aglomeracije, za katera države članice menijo, da so pogoji izpolnjeni, predložijo čim prej po začetku veljavnosti direktive. Pri pripravi uradnih obvestil je treba biti pozoren na to, da ta vsebujejo vse potrebne podatke, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev.

9. Mejne vrednosti dušikovega dioksida in benzena najpozneje od 1. januarja 2010 dalje ne smejo biti več presežene. Če so pogoji izpolnjeni, je mogoče rok za skladnost odložiti za toliko časa, kolikor je potrebno za doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi, vendar pa najdlje do leta 2015. Prizadevati si je treba, da je obdobje odloga čim krajše. Če so mejne vrednosti za dušikov dioksid ali benzen prvič presežene šele v letu 2011 ali pozneje, ni več mogoče podaljšati roka. V teh primerih se uporablja drugi pododstavek člena 23(1) nove direktive.

10. Odločitve o odlogu ali oprostitvi se uporabljajo samo za posamezna območja ali aglomeracije. Uradna obvestila mora Komisiji po uradni poti prek stalnih predstavnikov poslati zadevna država članica[6], torej ne neposredno zadevni regionalni ali lokalni organ.

11. Predhoden prenos člena 22 Direktive 2008/50/ES v nacionalno zakonodajo ni pogoj za pošiljanje uradnih obvestil Komisiji o oprostitvi ali odlogu in nadaljnjo presojo Komisije teh obvestil.

12. Komisija bo imela za presojo uradnih obvestil na voljo devet mesecev, ta rok pa začne teči dan potem, ko Komisija uradno registrira prejem uradnega in popolnega obvestila. Zadevna država članica nato prejme pisno potrdilo o registraciji prvotnega uradnega obvestila. Po potrebi se pošlje tudi pismo, v katerem Komisija opozori na po njenem mnenju manjkajoče informacije, ki jih je treba predložiti do navedenega roka. V tem primeru začne rok za presojo teči dan po tem, ko Komisija uradno registrira prejem zahtevanih informacij, ki dopolnjujejo uradno obvestilo. Če se zahtevane informacije ne predložijo do navedenega roka, si Komisija pridržuje pravico, da nasprotuje tistim vidikom uradnega obvestila, ki niso zadostno utemeljeni, zaradi pravne varnosti pa v vsakem primeru v devetih mesecih po uradni registraciji prvotnega uradnega obvestila. Komisija lahko sprejme odločitev tudi v primerih, ko ni nasprotovanja.

13. Posamezno uradno obvestilo je mogoče predložiti za več območij in več onesnaževal hkrati. Vendar bo presoja opravljena za vsako območje ali onesnaževalo posebej. Zato je pomembno, da se informacije, ki jih sporočijo države članice, nedvoumno nanašajo na zadevna območja in onesnaževala. Enako velja tudi za primere, ko en sam ukrep, sprejet na nacionalni ravni, morda vpliva na več območij in na koncentracije več onesnaževal hkrati.

4. Pogoji in informacije, ki se zahtevajo za podaljšanje

4.1. Referenčno leto

14. Pri uradnih obvestilih, ki se nanašajo na PM10, je za presojo, ali so pogoji izpolnjeni, načelno ustrezno uporabiti prvo leto preseganja, torej leto 2005, kot referenčno leto. Če se zdi bolj primerno, se lahko tudi poznejše leto (npr. 2007) uporabi kot referenčno leto, če se na ta način lahko dokaže, da bo skladnost dosežena do junija 2011. Isto leto se nato uporabi kot referenčno leto tudi v priloženem načrtu za kakovost zraka. Da pa bi se dokazalo, da so bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi, da bi se dosegla skladnost že do prvotnega roka, je nujno treba uporabiti samo podatke, ki pojasnjujejo, zakaj so bile ravni presežene v letu 2005.

15. Pri uradnih obvestilih za dušikov dioksid ali benzen, ki so bili predloženi pred prvotnim rokom za dosego skladnosti (2010), se kot referenčno leto uporabi leto 2008. Pri uradnih obvestilih, predloženih po izteku prvotnega roka za dosego skladnosti, morajo države članice uporabiti leto 2010 kot referenčno leto.

4.2. Porazdelitev virov

16. Države članice morajo predložiti informacije o virih onesnaževal, ki vplivajo na preseganje mejnih vrednosti. Zato je za vsako preseganje (npr. preseganje dnevnih ali letnih mejnih vrednosti) v referenčnem letu za vsako priglašeno območje ali aglomeracijo treba navesti kvantitativno porazdelitev virov. Komisija se zaveda, da natančnost podatkov, ki so na voljo za posamezna območja in države članice, lahko odstopa, ker pa je porazdelitev virov ključna za določanje vrste in ciljnih vrednosti ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti ter za presojo Komisije glede pogojev za odlog ali oprostitev, so presoje vpliva posameznih virov na preseganje mejnih vrednosti nujne.

17. Iz porazdelitve virov morajo biti razvidni zlasti regionalni, mestni in lokalni vplivi v državi članici, poleg tega pa tudi čezmejni vplivi. Pri mestnih in lokalnih vplivih je treba razlikovati med posameznimi večjimi viri, kot so promet (cestni promet in morebitni ladijski promet), industrija (vključno s proizvodnjo toplote in energije), kmetijstvo in neindustrijski viri. Pri PM10 je treba navesti tudi bistvene naravne vire[7].

18. Države članice lahko same določijo, ali za podlago porazdelitve virov uporabijo dušikov dioksid ali dušikove okside, kar koli je bolj ustrezno glede na preseganje vrednosti, pri čemer mora ta izbira ostati dosledna in jo je treba ohraniti tudi pri količinski opredelitvi vpliva posameznih ukrepov in skupin ukrepov, da bi lahko Komisija ustrezno presodila o pogojih.

4.3. Skladnost med obdobjem podaljšanja roka

19. V skladu s členom 22(3) nove direktive se skladnost z mejnimi vrednostmi na območjih in aglomeracijah, za katere se uporabljajo odločitve o odlogu ali oprostitvi, presoja na podlagi mejnih vrednosti, povečanih za najvišje sprejemljivo preseganje iz Priloge XI med obdobjem podaljšanja roka.

20. Za leto 2011 se bo skladnost z letnimi mejnimi vrednostmi za PM10 presojala na podlagi mejnih vrednosti, povečanih za sprejemljivo preseganje za celotno koledarsko leto. Glede dnevnih mejnih vrednosti za leto 2011 se skladnost ocenjuje dnevno. To pomeni, da niti mejne vrednosti, povečane za sprejemljivo preseganje, niti same mejne vrednosti ne smejo biti presežene skupaj več kot 35 dni, kolikor je še dovoljeno v koledarskem letu.

4.4. Prvi pogoj – ukrepi za doseganje skladnosti do prvotnega roka

21. Člen 22(1) nove direktive določa, da je mogoče roke za doseganje mejnih vrednosti za dušikov dioksid in benzen odložiti, če do roka, tj. do 1. januarja 2010, ni mogoče doseči skladnosti. Da bi bilo mogoče ugotoviti, ali skladnosti do navedenega roka ni mogoče doseči, morajo države članice navesti, kateri ukrepi so bili sprejeti pred letom 2010 v skladu s členom 4(1) Direktive 1999/30/ES in členom 3(1) Direktive 2000/69/ES, in pojasniti razloge, zakaj s temi ukrepi ni bilo mogoče doseči skladnosti[8]. Glede na cilje zakonodaje o kakovosti zraka na splošno velja, da morajo biti ustrezni ukrepi sprejeti v obdobju pred rokom, ko mejne vrednosti postanejo obvezne. Samo v primerih, ko je mogoče dokazati prizadevanja za doseganje skladnosti, lahko države članice v skladu s členom 22(1) zagotovijo, da skladnosti z mejnimi vrednostmi ni bilo mogoče doseči do rokov.

22. Pri PM10 morajo države članice v skladu s členom 22(2) dokazati, da so bili na nacionalni, regionalni in lokalni ravni sprejeti vsi primerni ukrepi, da bi bile mejne vrednosti dosežene do prvotnega roka, tj. do 1. januarja 2005. Zato je treba predložiti informacije o ukrepih, sprejetih z namenom doseganja skladnosti do navedenega roka8. Da bi lahko Komisija presodila, ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi, morajo države članice navesti, proti katerim virom onesnaževanja so bili ti ukrepi usmerjeni in pojasniti, v kolikšnem obsegu so ti ukrepi dejansko prispevali k zmanjšanju koncentracij. Pojasniti je treba vsako preostalo preseganje mejnih vrednosti[9]. Ta pojasnila morajo vključevati informacije o tem, ali je mogoče razloge za preseganje pripisati kateremu od posebnih izjemnih pogojev, tj. disperzijskim značilnostim določenega mesta, neugodnim podnebnim razmeram ali onesnaževalom, ki se prenašajo prek meja.

23. Komisija v svoji presoji upošteva tudi, ali so bile direktive, navedene v oddelku 2 dela B Priloge XV[10], ustrezno prenesene in izvajane ter ali so bili v skladu s členom 8(3) Direktive Sveta 96/62/ES o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka[11] pravočasno pripravljeni načrti ali programi.

4.5. Drugi pogoj – ukrepi za doseganje skladnosti pred iztekom novega roka

24. Države članice morajo predložiti realistične in zanesljive napovedi o možnem znižanju koncentracij, da bi bilo mogoče doseči skladnost z mejnimi vrednostmi pred iztekom novega roka. Iz teh napovedi mora tudi izhajati, da bodo preseganja v obdobju podaljšanja roka ostala v mejah vsote mejne vrednosti in sprejemljivega preseganja, ki je določeno v Prilogi XI k Direktivi..

25. Napovedi morajo temeljiti na primerjavi med mejnimi vrednostmi, ki jih je treba doseči, in predvideno osnovno ravnijo stanja preseganja na območju ali aglomeraciji. Osnovna raven mora prikazovati predvidene koncentracije do novega roka, če ne bodo sprejeti nobeni novi ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti, razen tistih, ki so bili sprejeti za doseganje skladnosti do prvotnega roka, ter obstoječih in načrtovanih ukrepov Skupnosti. Razlika med veljavnimi mejnimi vrednostmi in osnovno ravnijo bo pokazala, kakšen vpliv bi lahko imeli dodatni ukrepi in kdaj bi jih bilo treba sprejeti, da se mejne vrednosti dosežejo do novega roka[12].

26. Pri izbiri potrebnih ukrepov je treba upoštevati ukrepe, navedene v oddelku 3 dela B Priloge XV, kakor so navedeni v novi direktivi. Če se kateri od navedenih ukrepov ne bo izvajal, čeprav bi ga bilo mogoče uporabiti za ugotovljeni vir, je to odločitev treba ustrezno utemeljiti[13].

27. Pri presoji napovedi bo upoštevan tudi morebitni vpliv obstoječih in načrtovanih ukrepov Skupnosti na zadevnem območju, zato morajo tudi države članice v predvideno osnovno raven vključiti presojo tega vpliva. Med načrtovane ukrepe Skupnosti spadajo ukrepi, navedeni v izjavi Komisije, objavljeni skupaj z novo direktivo. Komisija namerava količinske opredelitve vpliva, ki jih bodo sporočile države članice, po potrebi pa tudi predpostavke, na katerih te temeljijo, posebej še sama preveriti, da bi lahko na tej podlagi napravila lastno presojo tega merila. Kar zadeva obstoječe ukrepe, bo ob presoji preverjena predvsem stopnja izvajanja direktiv, navedenih v delu B Priloge XV[14].

4.6. Posebni pogoji za PM 10 : disperzijske značilnosti določenega mesta, neugodne podnebne razmere ali onesnaževala, ki se prenašajo prek meja

4.6.1 Disperzijske značilnosti določenega mesta

28. Disperzijske značilnosti določenega mesta so dejavniki, ki lokalno vplivajo na širjenje onesnaževal, kar se zlasti nanaša na ceste. Zaradi lokalnih zgradb ali manjših topografskih objektov se lahko sproščena onesnaževala omejeno nabirajo na posameznih območjih, kar povzroči visoke koncentracije. Takšna območja so na primer v t. i. „cestnih kanjonih“. Na disperzijske značilnosti določenega mesta se je mogoče sklicevati le, ko se lahko dokaže, da so mejne vrednosti lokalno presežene samo na takšnih posebnih območjih, na primer v neizpostavljenem mestnem okolju ali vzdolž manj pozidanih cest na istem območju kakovosti zraka ali aglomeraciji.

29. Takšne disperzijske značilnosti določenega mesta obstajajo na območjih z naslednjimi značilnostmi:

(a) neprekinjena vrsta večnadstropnih stavb na obeh straneh ceste;

(b) povprečna višina zgradb na dolžini vsaj 100 metrov mora biti večja od skupne širine ceste, deljene z 1,5[15].

30. Za dokaz, da je preseganje omejeno na območje, na katerem obstajajo disperzijske značilnosti določenega mesta, je treba uporabiti podatke ustreznih merilnih postaj za mestni promet zunaj tega območja ali po potrebi rezultate modeliranja v manjšem obsegu[16]. Predložiti je treba tudi načrt območja, na katerem je prikazan položaj posameznih merilnih postaj in zarisano območje s preseženimi mejnimi vrednostmi, če je na voljo[17].

31. Če se za dokazovanje, da je preseganje omejeno na območje z disperzijskimi značilnostmi določenega mesta, uporabijo drugi kazalci, je to odločitev treba utemeljiti in dokazati, da se z uporabo teh kazalcev pridobijo enakovredni rezultati.

4.6.2 Neugodne podnebne razmere

32. O neugodnih podnebnih razmerah je mogoče govoriti, kadar dolgoročne meteorološke razmere in topografske značilnosti vplivajo na redčenje lokalno sproščenih onesnaževal in tako povzročajo visoke koncentracije.

33. Takšne neugodne podnebne razmere obstajajo na območjih z naslednjimi značilnostmi:

(a) medsebojni vpliv lokalne in regionalne topografije, npr. območja, ki ležijo v dolinah ali jih obdajajo visoke vzpetine;

(b) počasno redčenje lokalno sproščenih onesnaževal zaradi majhnih hitrosti vetra;

(c) vertikalno mešanje, tj. redčenje, ki se pojavi zaradi meteoroloških parametrov, povezanih z mehaničnim in termalnim nastajanjem zračnih vrtincev;

(d) oceanski ali celinski izvor zračnih mas; celinske zračne mase so običajno povezane z neugodnimi disperzijskimi značilnostmi (temperaturna inverzija in majhne hitrosti vetra).

34. Splošne vremenske razmere, kot so temperatura, padavine ali sneg, ki neposredno ne vplivajo na širjenje onesnaževal, vendar lahko sprožijo človekove dejavnosti, ki vplivajo na raven emisij, kot so npr. ogrevanje stanovanj, proizvodnja energije za ogrevanje ali klimatizacijo ali uporaba ježevk, se ne štejejo za neugodne podnebne pogoje v smislu nove direktive.

35. Onesnaževala se na območjih z neugodnimi podnebnimi razmerami običajno kopičijo v brezvetrju. Podatek, da je povprečna letna hitrost vetra na takšnih območjih pod 1,5 m/s, se zato lahko ustrezno uporabi kot dokaz, da je ta pogoj izpolnjen. Razen povprečne hitrosti vetra se lahko tudi uporabijo drugi kazalniki, če je to ustrezno utemeljeno.

36. Da bi se lahko sklicevale na neugodne podnebne razmere, morajo države članice dokazati, da so dnevne mejne vrednosti običajno presežene samo ob opisanih neugodnih podnebnih razmerah. Takšno zvezo je mogoče dokazati, če so bile vsaj v referenčnem letu ob dneh, ko so bile presežene dnevne mejne vrednosti, izmerjene koncentracije PM10 in povprečne hitrosti vetra[18].

4.6.3 Onesnaževala, ki se prenašajo prek meja

37. O čezmejnem prenosu onesnaževal je mogoče govoriti, kadar dolgoročne meteorološke razmere in topografske značilnosti omogočajo prenos antropogenih onesnaževal, ki ne izvirajo iz države članice, v kateri povzročajo visoke koncentracije. Ta onesnaževala lahko nastajajo v bližini območij in aglomeracij blizu državne meje (čezmejno onesnaževanje na kratke razdalje) ali v večji oddaljenosti, tj. 100 kilometrov ali več (čezmejno onesnaževanje na velike razdalje).

38. Čezmejno onesnaževanje na velike razdalje se pojavlja predvsem v ravninah ali nižinah, kamor s celinskimi zračnimi masami pogosto dotekajo onesnaževala. Visoke koncentracije v kotlinah, dolinah ali zavetrjih gora na splošno niso posledica tega vira onesnaževal.

39. Onesnaževanje lahko izvira iz enega samega čezmejnega vira, iz ene ali več držav članic skupaj, iz ladijskega prometa ali iz virov zunaj Skupnosti.

40. Država članica, ki dokazuje obstoj onesnaževal, ki se prenašajo prek meja, mora navesti, ali se je v skladu s členom 8(6) Direktive 96/62/ES (členom 25 nove direktive) posvetovala z državo članico, iz katere izvira onesnaženje. Če takšnega posvetovanja ni bilo, in sicer kljub temu, da je bil vir onesnaženja znan, se lahko za prizadeto državo članico šteje, da ni sprejela vseh ustreznih ukrepov, da bi bil prvotni rok izpolnjen. Če onesnaženje izvira iz več držav članic ali tretjih držav in če je očitno, da učinkovitih rešitev ni bilo mogoče najti z dvostranskimi posvetovanji, potem izostanek posvetovanj ne bo vplival na pravico države do podaljšanja roka[19].

41. Delež onesnaževal, ki se prenašajo prek meja, je mogoče oceniti z meritvami ali modeliranjem. Takšno oceno se po potrebi dopolni z analizo vzvratnih trajektorij in porazdelitvijo virov za posamezna preseganja mejnih vrednosti. Za dokazovanje onesnaževal, ki se prenašajo prek meja, so se na primer naslednje metode pokazale kot učinkovite:

(a) modeliranje atmosferske disperzije z ustrezno prostorsko in dnevno časovno ločljivostjo;

(b) analiza podatkov o dnevnih meritvah za ugotavljanje deleža onesnaževal, ki se prenašajo prek meja, pridobljenih z meritvami na reprezentativnih merilnih mestih, tj. na lokacijah v podeželskem okolju in v smeri vetra, ki ležijo blizu območja ali aglomeracije, v kateri so bila ugotovljena preseganja;

(c) model EMEP[20].

42. Da bi se lahko sklicevale na onesnaževala, ki se prenašajo prek meja, kot na vzrok za preseganje, je v primerih, ko je presežena letna mejna vrednost, treba dokazati, da bi letne povprečne koncentracije ostale pod mejnimi vrednostmi, če bi se od izmerjenih koncentracij odštel delež onesnaževal, ki se prenašajo prek meja. V primerih, ko je presežena dnevna mejna vrednost, je treba dokazati, da bi dnevne povprečne koncentracije ostale pod mejnimi vrednostmi, če bi se od izmerjenih koncentracij na posamezne dni odštel delež onesnaževal, ki se prenašajo prek meja[21].

43. Če se za dokazovanje, da je preseganje posledica onesnaževal, ki se prenašajo prek meja, uporabijo drugi kazalci, je to odločitev treba utemeljiti in dokazati, da se z uporabo teh kazalcev pridobijo enakovredni rezultati.

5. Načrt za kakovost zraka in zahteve po dodatnih informacijah

44. Uradnim obvestilom je treba priložiti načrt za kakovost zraka za zadevno območje ali aglomeracijo. Načrt mora izpolnjevati bistvene zahteve iz člena 23 in dela A Priloge XV k novi direktivi. Informacije, ki jih je treba navesti v skladu z novo direktivo, se večinoma prekrivajo z informacijami, ki jih je zahtevala Direktiva 96/62/ES. Države članice, ki so že uvedle načrt ali program za kakovost zraka, ga lahko uporabijo za uradna obvestila, če izpolnjuje pogoje iz dela A Priloge XV k novi direktivi in je ustrezno posodobljen, tako da je zagotovljeno, da bo mogoče mejne vrednosti doseči do novega roka.

[1] UL L 152, 11.6.2008, str. 1.

[2] Direktiva Sveta 1999/30/ES o mejnih vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev in svinca v zunanjem zraku (UL L 163, 29.6.1999, str. 4).

[3] Direktiva 2000/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mejnih vrednostih benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku (UL L 313, 13.12.2000, str. 12).

[4] Isto

[5] UL L 68, 6.3.2004, str. 27.

[6] Uradno obvestilo mora vsebovati pripis „Air quality time extension – Directive 2008/50/EC“ in mora, da bi veljalo za uradno obvestilo, biti naslovljeno na: Evropsko komisijo, generalni sekretariat, 1049 Bruselj. Poleg tega je treba poslati tudi elektronsko kopijo uradnega obvestila na e-naslov: ENV-AIRQUALITYTIMEEXTENSION@ec.europa.eu

[7] Glej obrazec 3A in SEC (…) …

[8] Glej obrazec 5A, vključno s Prilogo, in obrazec 7, vključno s Prilogo A; za PM10 glej tudi obrazec 10, za dušikov dioksid in benzen, priglašena pred 2010, pa obrazec 4A.

[9] Glej obrazec 3B in 4A (kakor je ustrezno).

[10] Glej obrazec 8 in po potrebi Prilogo k obrazcu 8 in obrazcu 9.

[11] UL L 296, 21.11.1996, str. 55.

[12] Glej obrazec 4B in obrazec 5B, vključno s Prilogo.

[13] Glej obrazec 6.

[14] Glej obrazec 9.

[15] Upravljanje in pošiljanje metapodatkov v skladu z Odločbo 97/101/ES o izmenjavi informacij.

[16] Glej obrazec 10.

[17] Glej Prilogo k obrazcu 2.

[18] Glej obrazec 10.

[19] Glej obrazec 10.

[20] Model, ki je nastal v programu sodelovanja za spremljanje in presojo onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi (EMEP).

[21] Glej obrazca 3A in 10.