52008DC0113

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 27.2.2008

COM(2008) 113 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o inovativnih in trajnostnih gospodarskih panogah EU, ki temeljijo na gozdarstvu Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta {SEC(2008) 262}

KAZALO

1. Uvod 3

2. Novi izzivi za gospodarske panoge EU, ki temeljijo na gozdarstvu 3

3. Celostni pristop za spodbuditev trajnostne konkurenčnosti panog EU, ki temeljijo na gozdarstvu 6

3.1. Splošni cilji 6

3.2. Ukrepi za povečanje konkurenčnosti gospodarskih panog EU, ki temeljijo na gozdarstvu 7

1. UVOD

Industrije, ki proizvajajo celulozo, papir, papirno embalažo, in obdelave lesa, kot so žage in proizvajalci lesenih plošč, imajo kot skupni imenovalec svoje najpomembnejše surovine: les ali odpadni papir in les. Zato se uporablja pojem „gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu“. Vključuje tudi specializirane sektorje, kot sta plutarska in tiskarska industrija. V vrednostni verigi od gozda do končnih proizvodov konkurenčnost vmesnih faz proizvodnje koristi drugim fazam v proizvodnem procesu. Na primer, konkurenčno gozdarstvo poveča konkurenčnost lesne in papirne industrije.

Gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, s produkcijsko vrednostjo 365 milijard EUR in dodano vrednostjo okoli 120 milijard EUR zaposlujejo več kot 3 milijone ljudi v 344 000 podjetjih. Številni deli teh panog imajo pri ohranjanju trajnostnega zaposlovanja na podeželju ključno vlogo.

Gospodarske panoge EU, ki temeljijo na gozdarstvu, so na splošno konkurenčne ter so tehnično in tržno učinkovite. Sektorji EU za proizvodnjo celuloze, papirja, obdelavo lesa in tiskarski sektor so na številnih področjih vodilni v svetu. Vendar pa se sektor sooča s številnimi izzivi, zlasti glede dostopa do surovin, potrebe po znižanju emisij toplogrednih plinov, inovacij, trgovine in obveščanja o gozdarskih proizvodih. Poleg tega so za sektor obdelave lesa in tiskarski sektor zelo pomembna mala in srednja podjetja (MSP).

To sporočilo o konkurenčnosti, inovativnosti in trajnosti gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu, je nadaljnji korak pri izvajanju strategije EU industrijske politike, opredeljene v sporočilu Komisije iz oktobra 2005[1], v katerem so navedene številne sektorske pobude, vključno s sporočilom o teh panogah.

Predlagani ukrepi dopolnjujejo Akcijski načrt za gozdarstvo[2], ki ga je Komisija sprejela junija 2006, in njegov cilj za povečanje dolgoročne konkurenčnosti panog, ki temeljijo na gozdarstvu. Predlogi so bili oblikovani na podlagi javnega posvetovanja, pregledal pa jih je Svetovalni odbor o politiki Skupnosti o gozdarstvu in gospodarskih panogah, ki temeljijo na gozdarstvu.

2. NOVI IZZIVI ZA GOSPODARSKE PANOGE EU, KI TEMELJIJO NA GOZDARSTVU

a) Dostop do surovin

Ker gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, porabijo velike količine lesa, je njegova razpoložljivost po konkurenčni ceni odločujoč dejavnik za njihovo uspešnost. Za številne gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, je les največji strošek. Pri proizvodnji papirja se več kot 30 % skupnih stroškov nameni za les; v žagarski industriji pa 65 do 70 %. Zato je zelo pomembno, da se spodbuja domača oskrba in preprečijo omejitve pri uvozu lesa.

Les je za gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, osnovna surovina, ki se obnavlja z zasajanjem dreves in naravnim obnavljanjem gozdov. Obstaja možnost za povečanje domače oskrbe z lesom prek okvira trajnostnega gospodarjenja z gozdovi[3]. Trgi lesa morajo delovati učinkovito, oskrbo z lesom pa je treba povečati z aktivno udeležbo, vključno z udeležbo lastnikov gozdov. Hkrati je pomembno olajšati trgovanje z lesnimi surovinami, saj okrogel les zajema okoli 10 % celotne oskrbe z lesom gospodarskim panogam EU, ki temeljijo na gozdarstvu.

Z večanjem pritiska na primarne surovine uporaba predelanih surovin stalno narašča. Danes približno polovica proizvodnje papirja EU temelji na predelanem papirju, kar predstavlja 25 % rast od leta 1998. Predelava papirja in reciklaža, povezani s povečano predelovalno učinkovitostjo, sta omogočili, da se je proizvodnja znatno povečala, ne da bi uporabili več novega lesa. Cilj partnerstva med proizvajalci na področjih proizvodnje papirja, predelave in reciklaže, med založbami, tiskarji in proizvajalci črnila in lepila[4] je nadalje povečati stopnjo reciklaže papirja, izboljšati kakovost predelanega papirja in povečati njegovo zmožnost za reciklažo. Bolj učinkovito zbiranje, ki ga spodbujajo javni organi, bo prav tako okrepilo razvoj gospodarsko učinkovitejših in okolju prijaznejših dejavnosti ter prispevalo h povečanju konkurenčnosti EU na tem področju. Iz predelanega lesa so lahko izdelane številne lesene plošče, zlasti iverne plošče in vlaknene plošče srednje gostote. Vendar pa se les zaradi svoje dolgotrajne rabe in razpršene predelave ne predeluje v takšnem obsegu kot papir.

Poleg tega je treba naraščajočo konkurenco za dostop do lesa kot surovine upoštevati v različnih političnih okvirih, kot so les za obnovljivo energijo, potrebe po biotski raznovrstnosti ter rekreacijske in druge družbene funkcije. Naraščajoče povpraševanje po obnovljivih energetskih virih povečuje tekmovanje za dostop do lesa, zlasti na področju proizvodnje lesenih plošč in celuloze. Povečano povpraševanje pa ni vedno sorazmerno s temu ustrezno večjo ponudbo, kar vodi k večjim stroškom. Kot odziv na zasedanje Evropskega sveta marca 2007 je Komisija to vprašanje vključila v svoj predlog z dne 23. januarja 2008 o spodbujanju obnovljivih virov energije[5]. Predlog v celoti priznava, da se biomasa ne uporablja samo za proizvodnjo obnovljivih virov energije, ampak tudi za druge namene, ter poziva države članice in Komisijo, da v svojih nacionalnih akcijskih načrtih ter splošnem spremljanju in poročanju Komisiji upoštevajo različne uporabe.

Nezakonita sečnja in obdelava tako pridobljenega lesa ter trgovina z lesnimi proizvodi spodkopavajo zakonite gozdarski sektor in življenjske pogoje, pri čemer ustvarjajo okoljske in socialne probleme, za svoje proizvode ponujajo nižje cene ter slabijo podobo sektorja. Akcijski načrt EU o uveljavitvi zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT) se na navedena vprašanja odziva z ukrepi, ki upoštevajo ponudbo in povpraševanje.

b) Vpliv politik o podnebnih spremembah

Trajnostna in učinkovita gozdarska politika povečuje prispevek gozdov k zmanjševanju toplogrednih plinov. Poleg tega proizvodi iz celuloze, papirja in lesa zagotavljajo dodatno shranjevanje ogljika, s katerim se gozdovi hranijo, povečana reciklaža papirja in lesa pa namesto odlaganja le-teh podaljšujeta zmožnost lesnih proizvodov za ohranitev ogljika.

Sočasno imajo politike EU o podnebnih spremembah pomemben vpliv na proizvodnjo celuloze, papirja in nekaterih lesenih plošč zaradi njihove energetske intenzivnosti. Gorivo in električna energija predstavljata med 13 in 18 % proizvodnih stroškov celuloze in papirja v EU. Papirnice sicer porabijo veliko energije, nasprotno pa so obrati za proizvodnjo kemične celuloze lahko neto proizvajalci energije. Te panoge proizvedejo okoli polovico uporabljene primarne energije iz lesne biomase. Žage in lesene plošče same proizvajajo veliko toplotne energije, električno energijo pa jim dobavljajo zunanji dobavitelji. Nasprotno je mehanska proizvodnja celuloze in papirja večinoma odvisna od zunanjih dobaviteljev električne energije in plina. Nedavna rast njunih cen je bistveno vplivala na zadevne industrije.

Razlogi za višjo raven cen vključujejo višjo ceno primarnega goriva, potrebo po prispevku k znižanju emisij toplogrednih plinov in razvojem obnovljivih virov energije[6]. Visoki stroški ogrožajo konkurenčnost panog in krepijo potrebo po nadaljnji liberalizaciji trga in politikah o energetski učinkovitosti, da bi Evropa za vlagatelje v zadevni sektor postala privlačnejša. Tretji energetski paket[7] za konkurenčen in učinkovit trg z električno energijo in plinom iz septembra 2007 je pomemben prispevek.

Gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, bodo kot velik emitor CO2 morale znatno prispevati k zmanjšanju podnebnih sprememb. Te industrije morajo doseči visoko okoljsko uspešnost in energetsko učinkovitost brez izgube konkurenčnosti. V interesu Evropske unije je v prihodnosti preprečiti selitev proizvodnje v države z manj strogimi mejnimi vrednostmi emisij („povečanje emisij CO2), saj bi imelo to negativne okoljske in gospodarske posledice. Zato Komisija v svojem svežnju ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo z dne 23. januarja 2008[8] priznava in obravnava posebni položaj energetsko intenzivnih panog. Sveženj vsebuje jasna merila za določitev energetsko intenzivnih panog, ki so izpostavljene tveganju povečanja emisij CO2. Komisija bo določila sektorje ali podsektorje, ki spadajo v to kategorijo, in jim dodelila brezplačne pravice za emisije v višini 100 %, ob upoštevanju najučinkovitejših tehnik. Komisija bo v tem okviru ocenila, ali so gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, upravičene to takšne obravnave. Komisija bo ob upoštevanju mednarodnih pogajanj o svetovnem sporazumu o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012 nadalje ocenila položaj energetsko intenzivnih panog in lahko predlaga prilagoditve zlasti glede brezplačne dodelitve pravic ali vključitve uvoženih izdelkov v sistem Skupnosti za trgovanje z emisijami.

Sektorski sporazumi na podlagi razmer, specifičnih za panogo, lahko spodbudijo ukrepe za znižanje emisij na mednarodni ravni. Takšni sektorski sporazumi bi morali voditi do znižanja emisij na svetovni ravni do obsega, ki je potreben za učinkovit boj proti podnebnim spremembam, omogočeno pa bi moralo biti tudi njihovo spremljanje in preverjanje, prav tako pa morajo zanje veljati obvezne izvedbene določbe.

Gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, imajo in bodo imele pomembno vlogo kot dobavitelji toplotne in električne energije ter tudi kot proizvajalci biogoriv iz lesa, ki bodo prispevali k učinkovitejši rabi lesa za energetske in gozdarske proizvode. Biogoriva se lahko proizvajajo skupaj s kemikalijami na lesni osnovi in drugimi proizvodi v biorafinerijah. Delo projektne skupine za biorafinerijo „Tehnološke platforme za gozdarski sektor“ je pomembno za opredelitev ključnih projektov, ki so potrebni na tem področju. Industrija ima izkušnje, tehnologijo in dobavno verigo, da lahko sodeluje pri konceptu „obnovljivi energetski viri“.

c) Inovacije ter razvoj in raziskave

Povečane naložbe v raziskave in tehnološki razvoj ter inovativna uporaba tehničnega in tržnega znanja so potrebni elementi za nadaljnji razvoj konkurenčnosti teh gospodarskih panog.

Tehnološka platforma za gozdarski sektor je pomemben instrument za uskladitev raziskovalnih prizadevanj industrije, Evropske komisije in držav članic, pri krepitvi inovativnih zmožnosti panoge pa bi morala imeti pomembno vlogo. Tehnološka platforma za gozdarski sektor je pripravila agendo strateškega raziskovanja, katere cilj je povečati konkurenčnost EU z razvijanjem inovativnih proizvodov in storitev ter tudi izboljšati energetsko učinkovitost in učinkovitost surovin.

Industrije celuloze, papirja in obdelave lesa imajo koristi zaradi tehničnega razvoja kemijske industrije. Podobna sinergija obstaja tudi med strojno industrijo ter industrijami celuloze in papirja. Takšne ugodne povezave med sektorji (cluster) je treba ohranjati.

d) Trgovina in sodelovanje s tretjimi državami

Večina področij v gospodarskih panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, je izpostavljena mednarodni konkurenci. Število proizvajalcev celuloze, papirja in lesenih plošč, lastnikov žag in tiskarjev, ki konkurirajo na svetovnem trgu, se postopoma povečuje. Veriga gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu, se na te razmere prilagaja tako, da se osredotoča na povečanje lastne produktivnosti in naložbe v razvoj proizvodov, inovacije in raziskave. Številna podjetja EU so globalni akterji.

Kljub temu pa lesni proizvodi in proizvodi iz papirja v EU nimajo enakih pogojev za dostop na trge tretjih držav, kar je posledica visokih carinskih in necarinskih ovir nekaterih trgovinskih partnerjev.

e) Komunikacija in informiranje

Povpraševanje po papirju za tiskanje in embalažo se že dolgo časa povečuje, kar je v tesni povezavi z rastjo prihodka na prebivalca. Na številnih trgih se papirna in tiskarska industrija soočata z vse večjo konkurenco, med drugim elektronskih medijev, kar vodi v presežne zmogljivosti. Elektronski in tiskani proizvodi se lahko tudi dopolnjujejo. Proizvodnja papirne embalaže se sooča z vse večjo konkurenco, večinoma plastične mase.

Povpraševanje po lesnih proizvodih na prebivalca je v EU precej nižje kot v Severni Ameriki ali na Japonskem, zlasti ker gradnja lesenih hiš v EU ni tako razširjena. Vendar pa je na tem področju še veliko možnosti za rast, in sicer prek tradicionalnih regij.

Obstaja splošna potreba po boljših informacijah o gozdovih in panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, ter o kakovosti gozdarskih proizvodov. Profesionalne uporabnike in potrošnike je treba informirati o gospodarskih, tehničnih in okoljskih značilnostih lesa, ki je obnovljiva, podnebju prijazna surovina, ki jo je možno reciklirati.

3. CELOSTNI PRISTOP ZA SPODBUDITEV TRAJNOSTNE KONKURENčNOSTI PANOG EU, KI TEMELJIJO NA GOZDARSTVU

3.1. Splošni cilji

V okviru industrijske politike EU in njene strategije za trajnostni razvoj, katere cilj je zagotovitev boljših okvirnih pogojev za predelovalne industrije, je gozdarska industrija primer sektorja, ki je z razvojem politik EU zelo usklajen. Te industrije se postopoma posodabljajo, pri čemer učinkovito uporabljajo znanje in inovativnost, da bi utrdile svojo trajnost ter se obenem odzvale na izzive konkurenčnosti.

Zaradi njihove odvisnosti od surovin, njihove vloge pri omejevanju posledic podnebnih sprememb in dobavi energije ter njihove visoke energetske intenzivnosti je sveženj pravil Komisije z dne 23. januarja 2008 na področjih energije in podnebnih sprememb neposredno povezan s temi panogami.

Zato naslednji cilji politike zagotavljajo usklajen pristop za povečanje konkurenčnosti panog, ki temeljijo na gozdarstvu, obenem pa vključujejo podnebne spremembe in energetske cilje v industrijsko strategijo sektorja:

- izkoriščanje zmožnosti v zadevnih sektorjih ter nadaljnja podpora visoki stopnji inovacij, raziskav in tehnološkemu napredku;

- prispevek k trajnostni oskrbi z energijo in spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi;

- spodbujanje trajnostne oskrbe s surovinami, obenem pa zagotavljanje poštene konkurence;

- nadaljnje izboljšanje učinkovitosti virov pri uporabi surovin;

- spodbujanje udeležbe panog, ki temeljijo na gozdarstvu, na trgih za obnovljive vire energije, oskrba s toplotno in električno energijo ter iz lesa pridobljenimi biogorivi.

3.2. Ukrepi za povečanje konkurenčnosti gospodarskih panog EU, ki temeljijo na gozdarstvu

a) Dostop do surovin

- Treba je olajšati trajnostno oskrbo gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu, z lesnimi surovinami, da bo povpraševanje bolje usklajeno s ponudbo. Oskrba panoge in energetskega sektorja z lesnimi surovinami se lahko poveča s politiko aktivnega trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Za povečanje oskrbe je treba izboljšati logistične povezave med lastniki gozdov in panogo.

- Možno razliko med ponudbo in povpraševanjem bi lahko omejili, če bi še naprej povečevali skupno površino gozdov in količino lesa, in sicer s pogozdovanjem, obnovo gozdov in boljšo mobilizacijo.

- Še naprej je treba spodbujati razvoj trga za predelan papir in les, vključno z nadaljnjim večanjem udeležbe industrije, s ciljem večje rabe predelanega papirja in lesa v okviru panog, ki temeljijo na gozdarstvu.

- Države članice in panoga morajo spodbujati stroškovno učinkovite rešitve z ločenim sistemom zbiranja starega papirja in lesnih proizvodov.

- Pomembno je spodbujati nadaljnja prizadevanja industrije EU za zmanjševanje nezakonite sečnje in s tem povezane trgovine z nezakonito pridobljenimi lesnimi proizvodi[9]. Še naprej je treba spodbujati trajnostno gospodarjenje z gozdovi, na primer z uporabo certifikacijskega sistema gospodarjenja z gozdovi ali ustreznih shem in celostnih postopkov za sledljivost v celotni proizvodni verigi, ki omogočajo potrošnikom, da prepoznajo in kupujejo gozdarske proizvode, ki izvirajo iz trajnostnih in zakonitih virov.

- Uporaba gozdnih virov za različne namene mora biti uravnotežena. Predlog Komisije o spodbujanju obnovljivih virov energije[10] zato v celoti priznava, da se biomasa ne uporablja samo za proizvodnjo obnovljivih virov energije, ampak tudi za druge namene, ter poziva države članice in Komisijo, da v svojih nacionalnih akcijskih načrtih ter splošnem spremljanju in poročanju upoštevajo različne uporabe.

Ukrepi 1. Države članice, industrijo in lastnike gozdov se spodbuja, da v okviru nacionalnih programov za gozdove in podobnih ukrepov ter v skladu z akcijskim načrtom za gozdove povečujejo in spodbujajo pogozdovanje, obnovo gozdov in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, da se prispeva k omejevanju podnebnih sprememb in ponovno vzpostavi biotska raznovrstnost, obenem pa poveča oskrba z lesom. 2. Pri usklajevanju z ad hoc delovno skupino stalnega odbora za gozdarstvo o mobilizaciji bosta svetovalni odbor za gozdarstvo in gozdarska industrija poleg mobilizacije za odpravo razlik med ponudbo in povpraševanjem po lesu proučila dodatne rešitve. 3. Svetovalni odbor za politiko Skupnosti o gozdarstvu in panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, bo sledil razvoju trgov in sistemov za zbiranje predelanega papirja, da se zagotovi svetovanje za nadaljnje spodbujanje in razširjanje stroškovno učinkovitih in kakovostnih sistemov zbiranja. 4. Za povečanje stopnje reciklaže lesnih izdelkov bo Komisija začela študijo, s katero bo opredelila rešitve za izboljšanje postopkov zbiranja in spodbujanja reciklaže med potrošniki in proizvajalci. 5. V okviru svetovalnega odbora za gozdarstvo in panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, bo z industrijo, proizvajalci lesa in izvozniki gozdarskih proizvodov ter drugimi zadevnimi zainteresiranimi stranmi organizirana okrogla miza za razvoj dodatnih ukrepov zasebnega sektorja v skladu z akcijskim načrtom o uveljavitvi zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT), kot so kodeksi ravnanja, da se izključita trgovina in uporaba nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov. 6. Panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, in lastnike gozdov se spodbuja k preprečevanju nezakonite sečnje in k spodbujanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Spodbuja se njihove pobude na področjih certifikacije in ustreznih shem ter tudi označevanja. 7. Komisija in države članice bodo pojasnile uporabo direktiv o javnem naročanju za lesne in papirne izdelke z izmenjavo idej in izkušenj, ki zadevajo merila za nacionalno javno naročanje na področju zakonito pridobljenega in trajnostnega lesa. 8. Države članice in Komisijo se poziva, da v svojih nacionalnih akcijskih načrtih ter v okviru splošnega spremljanja in poročanja o obnovljivih virih energije upoštevajo različne uporabe biomase. |

b) Politike o podnebnih spremembah in okoljska zakonodaja

- Gozdovi in panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, imajo strateško vlogo pri omejevanju podnebnih sprememb, ki pa jo je treba okrepiti.

- Shranjevanje ogljika v pridobljenih/pridelanih lesnih proizvodih lahko poveča koristi sekvestracije ogljika, ki jo zagotavljajo gozdovi. Zato je treba opredeliti njihovo vlogo pri omejevanju podnebnih sprememb.

- Pomembni so učinki politik o podnebnih spremembah in sistema za trgovanje z emisijami na nekatere dele industrije celuloze in papirja. Takšni ukrepi lahko spodbudijo inovacije in prenesejo potrebne gospodarske signale za dosego trajnostnega gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika na stroškovno najučinkovitejši način, hkrati pa spodbudijo druge države z visoko koncentracijo emisij, da sprejmejo ambiciozne ukrepe za znižanje emisij po letu 2012. Predlog Komisije z dne 23. januarja o reviziji sistema EU za trgovanje z emisijami zagotavlja potrebne ukrepe, ki jih treba zdaj pripraviti.

- Okoljska zakonodaja Skupnosti, ki se uporablja za panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, mora temeljiti na načelu trajnostne aktivne rabe gozdnih virov ter proizvodnih postopkov na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij, pri čemer ostajajo možnosti za prožne rešitve.

- Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (IPPC) in zadevni referenčni dokumenti so imeli pri razvoju preprečevanja emisij in nadzornih ukrepov v panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, pomembno vlogo. Pomemben element za trajnostno proizvodnjo v EU je dosledno izvajanje te direktive v državah članicah. V predlogu Komisije za Direktivo o industrijskih emisijah, ki združuje IPPC in povezane sektorske direktive, so „najboljše razpoložljive tehnologije“ in „nastajajoče tehnologije“, ključne za uskladitev trajnosti in konkurenčnosti sektorja, izboljšane.

Ukrepi 9. Proučeni bodo prednosti in izzivi predloga, da se shranjevanje ogljika v pridobljenih/pridelanih lesnih proizvodih kot dodatni element vključi v mednarodna pogajanja o politikah za omejevanje podnebnih sprememb po letu 2012. 10. Komisija bo v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi in tretjimi državami raziskala vlogo sektorskih sporazumov, ki bi morali voditi do znižanja emisij na svetovni ravni do obsega, ki je potreben za učinkovit boj proti podnebnim spremembam, omogočeno pa bi moralo biti tudi njihovo spremljanje in preverjanje, prav tako pa morajo zanje veljati obvezne izvedbene določbe. To bo vključevalo metodologije najboljše prakse, povezane z zbiranjem podatkov in ključnih kazalcev uspešnosti. 11. Komisija bo pripravila ukrepe, določene v svežnju ukrepov za podnebne spremembe in obnovljivo energijo z dne 23. januarja 2008 o energetsko intenzivnih panogah, zlasti določitev sektorjev in podsektorjev, v katerih nastajajo emisije CO2, ter ustrezno dodelitev pravic. Komisija bo v tem okviru ocenila, ali so gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, upravičene do takšne obravnave. Komisija bo ob upoštevanju mednarodnih pogajanj o svetovnem sporazumu o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012 nadalje ocenila položaj energetsko intenzivnih panog in lahko predlaga prilagoditve zlasti glede brezplačne dodelitve pravic ali vključitve uvoženih izdelkov v sistem Skupnosti za trgovanje z emisijami. 12. Pri pregledu referenčnih dokumentov o papirju in celulozi, ki ga je opravila Komisija, bo panoga pozvana k aktivnejši izmenjavi informacij. Pozornost je treba nameniti opredelitvi fleksibilnih tehničnih rešitev in pospešitvi doslednega izvajanja v državah članicah. |

c) Inovacije ter raziskave in razvoj

- Povečati je treba stopnjo znanja, inovacij in tehnološkega razvoja v panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, ter tudi zagotoviti več informacij o značilnostih lesnih izdelkov.

- Agenda strateškega raziskovanja tehnološke platforme za gozdarski sektor vključuje usklajen pristop za raziskovalne prednostne naloge, ki zajemajo celotno vrednostno verigo od lesa in sekundarnih surovin do proizvajanja celuloze in papirja v lesni industriji.

- Sektor bi lahko imel koristi od oblikovanja grozdov (cluster), ki olajšujejo tesno sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi krogi in končnimi uporabniki, ponujajo ploščad za reševanje vprašanja omejenih virov zaradi razdrobljene industrijske strukture in prispevajo k povečanju inovativnosti in rasti MSP.

- Rast in možnosti za delovna mesta teh industrij zagotavljajo posebne priložnosti za razvoj manj razvitih, podeželskih in obrobnih območjih EU, kjer je specializirano znanje v veliki meri pogosto skoncentrirano.

Ukrepi 13. Države članice in panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, bi morale proučiti vključitev agende strateškega raziskovanja v svoje programe za tehnološki razvoj ter oblikovati ustrezne ukrepe za izobraževanje in usposabljanje v gozdarskem sektorju. 14. Gospodarske panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, bodo lahko svoje možnosti izkoristile v okviru sedmega okvirnega programa EU. Zlasti se bodo spodbujale metode za proizvodnjo biogoriv in ekoloških kemikalij iz lesa in večja učinkovitost pri uporabi novih in predelanih vlaken ter trdega lesa ter tudi izdelki in razvoj postopka za pakiranje, tiskanje in gradbeništvo. 15. Države članice in regije se spodbuja k sprejetju in razvoju grozdov, da se povečajo obstoječe in ustvarijo nove konkurenčne sinergije v gozdarski vrednostni verigi, zlasti za MSP. To lahko podpreta program za konkurenčnost in inovacije za čezmejno sodelovanje in razvoj sektorskih strategij na področju oblikovanja grozdov. 16. Podpora kohezijske politike med leti 2007–2013 bo prispevala k večji konkurenčnosti in trajnosti sektorja, zlasti v najbolj prikrajšanih regijah EU. Podporne dejavnosti bodo na primer vključevale naložbe v razvijanje obnovljivih energetskih tehnologij ali izboljšanje raziskav in tehnološkega razvoja ter inovacijskih zmožnosti. |

d) Trgovina in sodelovanje s tretjimi državami

- Dostop do surovin in enake možnosti v zunanji trgovini so za podjetja EU pomembni elementi za zagotavljanje ustreznega okvira in okolja za njihovo konkurenčnost po celem svetu.

- Napredek pri vzpostavitvi minimalnih mednarodnih zahtev na področju varovanja okolja in zdravja ter varnosti bi prispeval k bolj uravnoteženemu svetovnemu okviru za evropske akterje.

- Standardizacija olajšuje trgovino z lesnimi in papirnimi proizvodi. V okviru Direktive o gradbenih proizvodih[11] usklajeni evropski standardi o proizvodih omogočajo, da se po vsej EU ustrezno oceni tehnična učinkovitost gradbenih proizvodov, vključno s tistimi iz domačega in uvoženega lesa.

- Ključnega pomena je tudi sodelovanje s tretjimi državami pri standardih za lesne gradbene proizvode, zlasti s tistimi z naraščajočim povpraševanjem po visokokakovostnih lesnih proizvodih. Zato bi tretje države prav tako lahko priznale evropske standarde.

Ukrep 17. Komisija si bo še naprej prizadevala za uvedbo in izvajanje strategije za dostop na trg, ki bo usklajena z njenimi cilji za rast, delovna mesta in trajnostni razvoj, kar bo zagotovilo dostop do surovin na mednarodni ravni ter podpiralo odpravo tarifnih in netarifnih ovir. 18. Komisija bo vzpostavila dialog z zainteresiranimi tretjimi strankami, da se obravnavajo tehnična, zakonodajna in druga povezana vprašanja. |

e) Komunikacija in informiranje

- Komunikacija in podoba sta pomembna dejavnika, ki prispevata h konkurenčnosti panog, ki temeljijo na gozdarstvu. Izboljšati je treba znanje o gozdarskih proizvodih ter panogah, ki temeljijo na gozdarstvu.

- Komunikacijski ukrepi, ki jih podpira in izvaja industrijski sektor, so pomembni za informiranje o značilnostih panog, ki temeljijo na gozdarstvu.

- Institucije v javnem sektorju, univerze in industrija lahko prispevajo k analizi in oblikovanju znanja o teh panogah.

Ukrep 19. Države članice, regionalni organi, akademske in izobraževalne ustanove bodo pozvane k sodelovanju znotraj večnacionalnih omrežij, da se proučijo dolgoročni izzivi v panogah, ki temeljijo na gozdarstvu, ter zagotovijo nadaljnji ukrepi na tem področju. |

[1] COM(2005) 474 konč.

[2] COM(2006) 302 konč.

[3] Kot je bilo opredeljeno na ministrski konferenci o varovanju gozdov v Evropi, resoluciji iz Lizbone in Dunaja o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi.

[4] Evropska deklaracija o predelavi papirja.

[5] COM(2008) 19 konč.

[6] COM(2006) 841 konč.

[7] COM(2007)528, COM(2007)529, COM(2007)530, COM(2007)531, COM(2007)532.

[8] Zlasti COM(2008) 16 konč.

[9] Proizvajalci embalaž za pijače so se julija 2007 zavezali, da bodo zagotovili 100 % sledljivost vsega lesa, ki ga uporabljajo v svoji proizvodnji po vsem svetu.

[10] COM(2008) 19 konč.

[11] Direktiva 89/106/EGS.