52008DC0011

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.1.2008

COM(2008) 11 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

O PRVI OCENI NACIONALNIH AKCIJSKIH NAČRTOV ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST, KOT ZAHTEVA DIREKTIVA 2006/32/ES O UČINKOVITOSTI RABE KONČNE ENERGIJE IN O ENERGETSKIH STORITVAH SKUPNI KORAKI K VEČJI ENERGETSKI UČINKOVITOSTI

KAZALO

1. DIREKTIVA O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI IN O ENERGETSKIH STORITVAH V ENOTNI PODNEBNI IN ENERGETSKI POLITIKI EU 3

2. DIREKTIVA O ENERGETSKIH STORITVAH – DOSEDANJE IZVAJANJE 4

3. NACIONALNI AKCIJSKI NAČRTI ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST – PRVA OCENA 5

4. SKUPNO NAPREDOVANJE – NAČRT 11

5. SKLEPI 12

ANNEX 1: Calculation of CO2 benefits from the achievement of the saving targets set by Energy Services Directive 13

ANNEX 2: New Commission initiatives 14

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

O PRVI OCENI NACIONALNIH AKCIJSKIH NAČRTOV ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST, KOT ZAHTEVA DIREKTIVA 2006/32/ES O UČINKOVITOSTI RABE KONČNE ENERGIJE IN O ENERGETSKIH STORITVAH SKUPNI KORAKI K VEČJI ENERGETSKI UČINKOVITOSTI

1. DIREKTIVA O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI IN O ENERGETSKIH STORITVAH V ENOTNI PODNEBNI IN ENERGETSKI POLITIKI EU

V svojih sklepih iz marca 2007[1] je Evropski svet opredelil energetsko učinkovitost kot bistven del celostne strategije o podnebnih spremembah in energiji ter je poudaril potrebo po doseganju cilja 20 % prihranka porabe energije v EU[2] do leta 2020. Evropski svet je dodal, da je treba v ta namen dobro uporabiti nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost[3]. To je leta 2005 že poudaril tudi Evropski parlament.[4]

Prihranki energije in povečanje energetske učinkovitosti so vse bolj pomembni v pristopu k trajnosti in varnosti oskrbe z energijo in pri prizadevanju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Nacionalni akcijski načrti za energetsko učinkovitost (NEEAP) v praksi potrjujejo zavezanost držav članic. Prav tako je pomembno, da načrti omogočajo izmenjavo najboljših praks med številnimi udeleženci v energetski učinkovitosti na vsaki ravni ter za razvoj sinergij med sprejetimi strategijami in ukrepi.

Že dosežena povečanja učinkovitosti so prispevale k zmanjšanju energetske intenzivnosti[5] gospodarstva EU. Vendar se kljub temu skupna poraba energije v Evropi še vedno povečuje, zaradi česar se povečujejo emisije CO2 in odvisnost od uvoza fosilnih goriv.

S tem poročilom Komisija izpolnjuje svojo obveznost iz Direktive o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah[6] glede priprave ocen NEEAP in poročil o njih. V tem trenutku lahko to obveznost izpolni le delno, ker vse države članice še niso predložile svojih NEEAP[7], le nekatere pa so jih predložile v roku, ki omogoča pripravo ustrezne ocene. Zato bodo celovitejša poročila o posameznih NEEAP pripravljena šele, ko jih bo Komisija prejela.

To poročilo temelji na sedemnajstih NEEAP, ki so bili predloženi do 1. decembra 2007[8], Komisija pa v njem predstavlja prvo oceno strategij, ki so jih sprejele države članice, pri čemer se osredotoča na ukrepe, ki se zdijo primeri dobre prakse, pri tem so poudarjene zlasti zgledna vloga javnega sektorja in določbe o informacijah, za katere Direktiva od držav članic zahteva, da o njih poročajo v svojem prvem NEEAP. Povečati je treba dinamiko teh strategij in pobud. Komisija bo olajšala medsebojno podporo pri izvajanju in uvedla številne nove pobude, ki krepijo okvir EU za energetsko učinkovitost v različnih sektorjih končne rabe.

Pomen učinkovitih strategij za povečanje energetske učinkovitosti enotne podnebne in energetske politike EU je očiten. Tehnične in gospodarske možnosti za stroškovno učinkovita povečanja energetske učinkovitosti so dobro proučene in splošno znane, prav tako tudi ovire, ki jih je treba premagati[9]. Z učinkovitim izvajanjem politik za odpravo teh ovir lahko povečanja energetske učinkovitosti pomembno prispevajo k uresničevanju ciljev EU. Če bi na primer končni uporabniki zmanjšali porabo energije v višini, ki jo je postavila za cilj Direktiva o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah, bi leta 2020 prihranki emisij CO2 znašali 393 Mt v primerjavi z emisijami pri običajnem poslovanju (več podrobnosti v Prilogi 1). To je skoraj 10 % emisij EU iz leta 1990[10]. Hkrati bi se z znatnim zmanjšanjem povpraševanja po energiji zmanjšala potreba po uvozu fosilnih goriv, sorazmerno s tem bi se znižali stroški uvoza energije, potrošniki pa bi zato prejemali nižje račune.

Usmeritev v večjo energetsko učinkovitost ima očitno veliko podporo. Zaveze EU do leta 2020 glede emisij toplogrednih plinov, obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti bi morale okrepiti stabilnost politike na vseh ravneh ter spodbujati vlagatelje, potrošnike in druge udeležence iz različnih sektorjev oskrbe z energijo in rabe energije. Na notranjem trgu z energijo bi bilo treba v prihodnjih letih izboljšati dostop na trg in povečati izbiro za potrošnike, kar dejansko pomeni nastanek novih trgov[11]. Okviri globalnih trgov za energetsko učinkovite izdelke in storitve ter za tehnološko sodelovanje se bodo razvijali s širjenjem svetovne trgovine in naložb ter pripravo svetovnega sporazuma o podnebnih spremembah.

Poudarek je zdaj treba dati učinkovitemu izvajanju strategij in ukrepov, vključno z razvojem najboljših praks in sinergij.

2. DIREKTIVA O ENERGETSKIH STORITVAH – DOSEDANJE IZVAJANJE

Direktiva zahteva, da države članice sprejmejo cilj 9-odstotnega okvirnega prihranka rabe končne energije[12] do leta 2016 ter da vzpostavijo institucionalne in pravne okvire ter ukrepe, ki so potrebni za odpravo ovir za učinkovito rabo končne energije. Namen te direktive je v tem, da kot katalizator sproža prenovljene obstoječe in še ambicioznejše pobude za energetsko učinkovitost na vseh ravneh evropske družbe – lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter ravni Skupnosti. Ustvariti mora pogoje, ki so potrebni za razvoj in spodbujanje trga za energetske storitve ter za zagotavljanje energetske učinkovitosti končnim uporabnikom. Od vsake države članice se je zahtevalo, da pripravi NEEAP in ga vroči Komisiji do 30. junija 2007. NEEAP mora določiti nacionalne strategije, začrtati napredek ter se ne sme obravnavati kot birokratska vaja. Poznejše izvajanje, spremljanje in vrednotenje opredeljene strategije in ukrepov, dopolnjeno s postopkom primerjalne analize in medsebojnega pregleda na evropski ravni, mora državam članicam pomagati, da se učijo iz uspehov in napak drugih, ter mora olajšati širjenje najboljših praks po EU.

Za prvi NEEAP bi morala vsaka država članica sprejeti splošen okvirni nacionalni varčevalni cilj 9 % ali več, ki bi ga morala uresničiti do konca leta 2016, ter takojšnji okvirni nacionalni varčevalni cilj za leto 2010.[13] V prvem NEEAP morajo tudi pokazati, kako načrtujejo uresničitev teh energetskih varčevalnih ciljev, in sicer z opisom strategije in ukrepov, ki jih uporabljajo za njihovo uresničitev. Predvsem morajo pokazati, kako nameravajo izpolnjevati določbe o zgledni vlogi javnega sektorja in določbo o pošiljanju informacij in nasvetov o energetski učinkovitosti končnim uporabnikom.[14]

Vročitve prvih NEEAP s strani držav članic

Ob izteku roka za vročitev je Komisija prejela NEEAP le od dveh držav članic, Finske in Združenega kraljestva. Od takrat je načrt vročilo še petnajst držav članic – Avstrija, Belgija, Češka republika, Ciper, Danska, Estonija, Nemčija, Irska, Italija, Litva, Malta, Nizozemska, Poljska, Romunija in Španija. Postopki za ugotavljanje kršitev zaradi nevročitve NEEAP proti ostalim državam članicam so se začeli 17. oktobra. Belgija in Slovaška republika sta oddali svoja NEEAP konec decembra 2007, kar je bilo prepozno za vključitev v oceno.

3. NACIONALNI AKCIJSKI NAČRTI ZA ENERGETSKO UČINKOVITOST – PRVA OCENA

Prva ocena nikakor ni izčrpna in ne temelji na znanstveni metodologiji vrednotenja. Zagotavlja prvi pregled razpona strategij in ukrepov, ki jih predstavijo države članice, in prvo določitev primerov dobre prakse, ki si zaslužijo natančnejšo obravnavo. Komisija se je osredotočila na pregledovanje tistega dela strategij, ki obravnavajo zgledno vlogo javnega sektorja in informacije. Primernost katerega koli posebnega ukrepa ali zasnova določenega mehanizma bo odvisna med drugim od okoliščin, v katerih se izvaja, narave obstoječega pravnega in regulativnega okvira ter od političnih, organizacijskih in družbeno kulturnih vprašanj.

Raven ambicije

Prvi pregled sedemnajstih NEEAP, ki so jih predložile zgoraj omenjene države članice[15], kaže, da je pet držav članic sprejelo varčevalni cilj, ki presega najmanjši okvirni cilj 9 % – Ciper (10 %), Litva (11 %), Italija (9,6 %), Romunija (13,5 %) in Španija (11 % do leta 2012).

Več držav članic, predvsem Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo, navaja, da načrtujejo uresničitev višjih varčevalnih ciljev. Komisija pozdravlja njihove ambicije. Vendar obstaja tveganje, da bo pomanjkanje jasnih uradnih zavezanosti zmedlo močan signal v korist energetski učinkovitosti za udeležence na trgu. Ti bi pričakovali, da bodo vlade pospešile svoje politične zaveze z zagotavljanjem ambicioznih pobud za oblikovanje ugodnega poslovnega okolja z dolgoročnimi, predvidljivimi naložbenimi pogoji za boljši izkoristek energetske učinkovitosti.

Več NEEAP predvideva, da bo velik del skupnih prihrankov v devetletnem obdobju izhajal iz tako imenovanih obstoječih ali „zgodnjih ukrepov“[16].

Šest NEEAP[17] ne pokriva celotnega devetletnega obdobja, ki ga zahteva Direktiva[18]. To otežuje vsako oceno verjetnosti, da bodo te strategije uresničile varčevalne cilje do leta 2016, ker Komisija nima na voljo predpostavk o ukrepih, ki bodo sprejeti v prihodnosti.

Zgledna vloga javnega sektorja

Direktiva zahteva, da javni sektor nastopa kot zgled in spodbuja druge udeležence, da sprejmejo ukrepe za energetsko učinkovitost v vseh gospodarskih sektorjih. Več držav članic je pripravilo obsežne akcijske načrte na tem področju, s čimer so pokazale, da se hitro približujejo izzivu in dajejo dober zgled.

V primerjavi z običajnim poslovanjem je na primer Irska sprejela ambiciozen varčevalni cilj za javni sektor, in sicer 33 % prihranek do leta 2020, Nemčija se je zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije CO2 v javnem sektorju za 30 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, ti ukrepi pa se bodo uresničili predvsem z ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti. Združeno kraljestvo si prizadeva, da do leta 2012 osrednje vladne zgradbe ne bodo več ustvarjale ogljikovih emisij.

Za uresničitev tega cilja Irska vzpostavlja obsežen program ukrepov in bo svoj zgled sporočala prek nacionalne kampanje „Power of One“ (Moč enega)[19]. Pripravljeni bodo mehanizmi za spodbujanje izmenjave najboljših praks in za širjenje dobrih zamisli med organi javnega sektorja na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Nemčija je določila obsežen program za obnovo svojih zveznih zgradb, za kar je namenila 120 milijonov na leto za štiriletno obdobje od leta 2008 do leta 2012. Prav tako je začela pilotni pogodbeni projekt za energetsko uspešnost, da bi razširila njegovo uporabo v javnem sektorju.

Med številnimi ukrepi v javnem sektorju bo Danska zahtevala izvajanje energetskih pregledov. Izvesti bo treba vsa pridobljena priporočila[20] s petletnim ali krajšim obdobjem za povrnitev vložkov. Podobno tudi Malta določa vodstvo javnega sektorja, eden od inovativnih vidikov njene strategije je imenovanje strokovnjaka za okolje v vsako ministrstvo. Strokovnjaki za okolje se bodo zavzemali za pobude v zvezi z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri, kar bo verjetno zelo izboljšalo napredek in uspešnost.

Tudi Združeno kraljestvo si prizadeva, da bi dokazalo vodstvo javnega sektorja in zagotovilo, da ta daje zgled. Pri vsakem stanovanjskem projektu se bodo na primer uporabljali predpisi za trajnostna stanovanja, ki zahtevajo, da morajo vsa nova stanovanja, zgrajena z vladnim denarjem, upoštevati raven 3 predpisov – 25 % izboljšanje energetske uspešnosti v primerjavi z gradbenimi predpisi iz leta 2006. Avstrija načrtuje, da bodo njene zgradbe javnega sektorja svetleč zgled, katerih energetska uspešnost bo ves čas presegala pravne zahteve.

Finska načrtuje razširitev svojih prostovoljnih sporazumov ter obveznih informacij in komunikacijskih ukrepov, ki zdaj veljajo za občinske zgradbe, da bodo zajemali tudi zgradbe in dejavnosti nacionalnega javnega sektorja.

Španija bo uvedla programe za posodobitev zastarelega sistema javne osvetljave s sodobnejšo in učinkovitejšo opremo in se lahko pohvali s povečanjem energetske učinkovitosti pri obdelavi pitne vode in oskrbi z njo.

S programom za gospodarsko upravljanje z energijo Poljska javnemu sektorju nalaga obveznost, da izvede potrebne ukrepe za doseganje prihrankov energije na ravni, ki ni nižja od nacionalnega cilja.

Nizozemska si prizadeva, da postane vodilna v Evropi na področju trajnostnih javnih naročil. Do leta 2010 bo 100 % nacionalnih javnih naročil vključevalo trajnostne kriterije za naročila, pri naročilih lokalnih in regionalnih vlad pa bo ta odstotek 50 %. Prav tako načrtuje uporabo svoje kupne moči za spodbujanje razvoja inovativnih konceptov, izdelkov in storitev v stanovanjskem in prometnem sektorju.

Na podlagi NEEAP se zdi, da nekatere države članice počasi izkoriščajo priložnost javnega sektorja, da prevzame vlogo zgleda na tem področju. Več držav članic je izjavilo, da bodo upoštevale določbe Direktive, vendar ne opišejo natančno kako. Očitno je, da so pomembne jasne informacije kot dokaz o zavezi vlade k energetski učinkovitosti. To bi zato zagotovilo dragoceno spodbudo za podjetja, da vlagajo v energetsko učinkovitost in razvijejo prihodnje trge za energetsko učinkovite izdelke in storitve.

Spodbujanje energetske učinkovitosti: ozaveščanje, izobraževanje in usposabljanje

Države članice lahko spodbujajo prihranke energije v vseh sektorjih z ozaveščanjem o potrebi po ukrepanju in o razpoložljivih praktičnih možnostih. Direktiva zahteva od držav članic zagotovitev, da so informacije o mehanizmih energetske učinkovitosti ter o finančnih in pravnih okvirih pregledne in poslane širokemu krogu zadevnih udeležencev na trgu ter da spodbujajo učinkovitost rabe končne energije. Zagotoviti morajo, da so informacije o najboljših praksah za prihranke energije široko dostopne. Takšni informacijski ukrepi morajo, skupaj z jasnimi cenovnimi signali, tarifami, ki spodbujajo energetsko učinkovitost, in boljšim odzivom na dejansko porabo prek izboljšanega obračunavanja in pametnih števcev, končnim uporabnikom zagotoviti bolje informirano odločanje o rabi energije in spodbudah za energetsko učinkovitost.

IZ NEEAP se zdi, da bo večina držav članic zagovarjala energetsko učinkovitost prek splošnih informacijskih kampanj in/ali ciljno usmerjenih prizadevanj, povezanih s sistemi spodbud. Irska kampanja Power of One je primer zelo obsežne multimedijske kampanje, ki vključuje različne vrste in vire energije; vplivi neučinkovite rabe v smislu stroškov za uporabnike, gospodarstvo in okolje; najboljše prakse doma in na delovnem mestu; ter številni komunikacijski kanali – medijski oglasi, spletne strani, javna predstavitev, neposredna pošta, reklamni letaki, poslani z računom, šolski programi, seminarji in sponzorstvo, TV-programi ter sistemi za kvalifikacijo, akreditacijo in certifikacijo.

Porabniki imajo čedalje več možnosti, da s pametnimi števci, natančnejšimi izračuni porabe energije ali z računanjem emisij ogljika povečajo svoj vpliv. V Združenem kraljestvu bo izračun onesnaževanja z ogljikom potrošnikom zagotovil boljši vpogled v to, kako poraba energije vpliva na okolje, poleg tega bo zagotavljal predloge, kako lahko potrošniki zmanjšajo svojo porabo energije. Estonija načrtuje izboljšavo informacij na računu z navajanjem primerjalnih podatkov o porabi različnim skupinam potrošnikov za najpomembnejša goriva in energetske nosilce. To lahko izboljša ozaveščenost in sproži ukrepanje.

Spodbujanje energetske učinkovitosti: zagotavljanje spodbud in mehanizmov

Finančne in davčne spodbude

Finančne in davčne spodbude so pomembne pri zmanjševanju transakcijskih stroškov in ugotovljenih tveganj, povezanih s sprejetjem novih tehnologij in novih praks. NEEAP predstavljajo številne programe spodbude.[21] Številni so horizontalne narave in obravnavajo več kot en sektor. Nemčija, na primer, bo razširila svoj program za obnovo zgradb za zmanjšanje emisij CO2, katerega cilj je podvojitev števila toplotno obnovljenih zgradb z 1,3 % na 2,6 % na leto do leta 2016. Spodbuja se znatna širitev pasivnih zgradb ali zgradb z nizko porabo energije v zasebnem sektorju ter na zvezni, regionalni in lokalni ravni. Ker zgradbe predstavljajo 40 % skupne rabe končne energije, lahko učinkovito spodbujanje pasivnih standardnih zgradb omogoči zelo velike prihranke energije v tem največjem sektorju končne rabe.

Avstrija ima podoben program za zgradbe, ki je namenjen javnemu in zasebnemu sektorju. To mora prispevati k cilju Avstrije, da svojo energetsko intenzivnost v primerjavi z običajnim poslovanjem zmanjša za 5 % do leta 2010 in 20 % do leta 2020.

Litva predlaga nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, in sicer 9 % – standardna stopnja je 18 % – za izvajalce gradbenih del, obnove in izolacije stanovanjskih zgradb, ki se financirajo z državnimi in občinskimi proračunskimi sredstvi ter z ugodnimi krediti, ki jih odobri država, ali s posebnimi državnimi sredstvi za gradbeni sektor. Nizozemska bo uveljavila olajšavo za energetske naložbe, shemo za vračilo preveč plačanega davka za zasebna podjetja, ki se lahko uveljavlja pri nakupu ali proizvodnji energetsko učinkovite opreme in trajnostne energije. Leta 2007 je Italija pripravila shemo, ki zagotavlja bruto davčno olajšavo do 55 % zneska, ki ga davkoplačevalci plačajo za različno opremo, kot so kondenzacijski grelniki, hladilniki A+, električni motorji, oprema za razsvetljavo ter za energetsko učinkovito opremljanje zgradbe.

Prostovoljni sporazumi

Na Finskem so pogosti prostovoljni sporazumi med nacionalno vlado ter javnim in zasebnim sektorjem. Zdaj pokrivajo približno 60 % rabe končne energije v osmih sektorjih, ki jih pokrivajo. Cilj je 90 % pokritje do leta 2016. Vladno subvencionirani energetski pregledi se uporabljajo za določitev možnosti in postavitev ciljev, ki jih je treba uresničiti. Spremljanje in vrednotenje zagotavljata odziv na prihranke energije od spodaj navzgor. Tudi Nizozemska uporablja takšne prostovoljne sporazume[22] za povečanje energetske učinkovitosti v industrijskem, terciarnem in kmetijskem sektorju. Danski „A-klub“, v katerem se javne in zasebne organizacije zavežejo k zagotavljanju energetske učinkovitosti, je primer manj zapletenega prostovoljnega sporazuma.

Tudi Španija in Poljska načrtujeta uvedbo prostovoljnih sporazumov kot ključnega inštrumenta za varčevanje z energijo v industrijskem sektorju. V letu 2008 Romunija načrtuje podpis prostovoljnih sporazumov z izvajalci industrijskih dejavnosti. Združeno kraljestvo bo nadaljevalo sporazume o podnebnih spremembah. Na Irskem sporazumi močno obvezujejo k uvedbi upravljanja z energijo.

Tržni instrumenti

Številne države članice navajajo, da bo večji del njihove obveznosti varčevanja izpolnjen z nadaljevanjem ali razširitvijo tržnih instrumentov za spodbujanje energetske učinkovitosti.

V Združenem kraljestvu bodo inštrument Energy Efficiency Commitments (Zaveze energetski učinkovitosti (EEC)), ki dobaviteljem energije nalaga obveznost za izvajanje energetske učinkovitosti v stanovanjskem sektorju, podaljšali do leta 2020. Preimenovali so ga v Carbon Emission Reduction Target (Cilj za zmanjšanje ogljikovih emisij) in za obdobje 2008–2011 določa skoraj podvojene varčevalne cilje v primerjavi s predhodnikom EEC. Poleg tega se bo izvajala prostovoljna shema za omejevanje in trgovanje, Carbon Reduction Commitment (Zaveza zmanjševanju ogljikovih emisij), ki bo pokrivala velike neenergetsko intenzivne sektorje ter zasebni in javni sektor.

V Italiji bo veljal sistem belih certifikatov do leta 2014[23]. Italijanski sistem je spodbudil širitev lokalne industrije energetskih storitev. Tudi Poljska predlaga vzpostavitev sistema belih certifikatov za spodbujanje prihrankov energije, skupaj z obveznostjo za dobavitelje elektrike, toplote ali plina končnim uporabnikom.

Danska podjetjem za distribucijo določa obveznost, da vsako leto dosežejo določene prihranke energije.

Podjetja za energetske storitve (ESCO)

Več držav članic (Italija, Španija, Irska, Avstrija, Poljska in Nemčija) omenja pomembnost spodbujanja ESCO in uporabe pogodbenega zagotavljanja prihranka za širitev trga za energetsko učinkovitost in energetske storitve. Zagotavljanje komercialnih energetskih storitev in trga za energetsko učinkovitost sta pomembna cilja Direktive.

Skladi in mehanizmi financiranja

Bolgarija je določila kredite, namenjene komercialnim in stanovanjskim sektorjem.

Romunija je začela nacionalni program za obnovo ogrevalnih sistemov v večnadstropnih stanovanjskih zgradbah, 34 % finančnih sredstev izhaja iz nacionalnega proračuna, 33 % jih prispevajo lokalni organov, 33 % pa prihaja iz skladov združenj stanovalcev za vzdrževanje. Romunija bo prav tako razvila programe podpore z bonusi za zelo učinkovito soproizvodnjo.

Združeno kraljestvo je s podjetjem Carbon Trust ustanovilo več finančnih mehanizmov ali obnovljivih skladov. Podjetje Carbon Trust daje posojila organizacijam, ki zagotavljajo usklajeno financiranje in vzpostavljajo ločen sklad za energetsko učinkovitost. Reciklirani prihranki energije se delijo med obnovljive sklade in najpomembnejše storitve. Ti skladi so namenjeni malim in srednje velikim podjetjem ter industriji. Za javni sektor obstaja obnovljiv posojilni sklad (Salix).

Spodbujanje energetske učinkovitosti: zagotavljanje institucionalne infrastrukture za uresničitev učinkovitosti

Zagotavljanje informacij, izobraževanja in usposabljanja zahteva določeno institucionalno strukturo in zmogljivost, ki pogosto vključuje mreže organizacij iz javnega in zasebnega sektorja, ki sodelujejo za uresničevanje energetske učinkovitosti.

Večina držav članic ima energetske agencije. Te imajo pomembno vlogo pri izvajanju politik in programov energetske učinkovitosti. Pristojnosti in področja delovanja agencij se razlikujejo. Na Danskem, na primer, podjetje Electricity Saving Trust obravnava stanovanjski in javni sektor, pri čemer se večinoma osredotoča na naprave in vedenje uporabnikov s kampanjami in vračili preveč plačanih davkov. Ustanavlja se novo središče, posebej namenjeno obravnavi prihrankov energije v zgradbah. Lokalni odbori za ohranjanje energije bodo usklajevali vse lokalne pobude, vključno s pobudami podjetij za distribucijo. V Italiji regionalne in lokalne energetske agencije delujejo v imenu nacionalne vlade na področju informiranja in sporočanja. To je decentraliziran pristop, ki omogoča bližino ciljnim skupinam. Ker v EU obstaja več kot 350 lokalnih in regionalnih agencij, je ta pristop mogoče ponoviti v drugih državah članicah za boljšo uporabo sredstev, ki jih predstavljajo te agencije.

Promet in prostorsko načrtovanje

V večini držav članic obstajajo veliki izzivi v prometnem sektorju, številne od teh držav, v katerih se je močno povečalo število osebnih avtomobilov, pa priznavajo, da so zdaj potrebni radikalni ukrepi za spremembo tega trenda. Irska in Avstrija predstavljata ukrepe v zvezi s prostorskim načrtovanjem, ki so med drugim namenjeni zmanjševanju porabe energije in emisij ter izboljševanju kakovosti in razširjenosti prometne infrastrukture. V okviru svoje pobude Transport 21 Irska z velikimi naložbami v storitve in infrastrukturo javnega prometa spodbuja spremembo v načinu prevoza s prehodom na javni promet. Njen namen je krepiti odnos med rabo zemljišč in prometom za povečanje energetske učinkovitosti in trajnosti sektorja. Prav tako izvaja strategijo za upravljanje povpraševanja po energiji, vključno z zagotavljanjem posebnih nasvetov o rabi energije in energetski učinkovitosti za upravljavce voznega parka in orodij, ki kupcem vozil pomagajo pri izbiri avtomobilov z boljšim izkoristkom goriva.

S pobudami za ekološke načine vožnje si države članice prizadevajo za izboljšanje izkoristka goriva v vozilih, s čimer se zmanjšajo emisije toplogrednih plinov, izboljša cestna varnost ter zmanjša število nesreč. Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo spodbujajo spremembe vedenja s pobudami za ekološke načine vožnje.

Nova spoznanja:

Med NEEAP, ki jih je pregledala Komisija, jih več prestavlja obsežne strategije in načrte, ki bodo verjetno omogočili prihranke, višje od zahtevanih 9 %. V nekateri od teh načrtov, ki sprejemajo napreden in progresiven pristop, države priznavajo, da še ne vedo, kakšni bodo vsi novi ukrepi in v kakšni obliki se bodo izvajali. Vendar jih večina predstavlja pristop običajnega poslovanja ter ne v prihodnost usmerjenih in vizionarskih strategij. Zato prva ocena NEEAP daje določeno spodbudo, vendar se zdi, da kaže na precejšnjo vrzel v več državah članicah med politično zavezanostjo energetski učinkovitosti na eni strani ter sprejetimi ali načrtovanimi ukrepi, o katerih se poroča v NEEAP, ter sredstvi, namenjeni za njihovo pripravo, na drugi strani.

4. SKUPNO NAPREDOVANJE – NAČRT

Izvajanje, vzajemna podpora, sodelovanje interesnih skupin

Spremljanje prenosa

V naslednjih mesecih bo Komisija analizirala NEEAP, ki jih je prejela, pri čemer bo ocenjena izvedljivost njihovih varčevalnih ciljev, določenih v načrtih. Komisija se bo pred objavo ocene z državami članicami posvetovala o pregledu NEEAP. Medtem se nadaljuje postopek za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki še morajo vročiti NEEAP, Komisija pa bo natančno spremljala nadaljnji prenos Direktive v teh državah.

Olajšanje izvajanja

Direktiva o energetskih storitvah je izziv, vendar lahko državam članicam zagotovi veliko koristi. Zato je Komisija predlagala, da države članice pripravijo usklajen ukrep o Direktivi v okviru evropskega delovnega programa za inteligentno energijo za leto 2008. Namen usklajenega ukrepa je olajšati izmenjavo izkušenj med državami članicami in zagotoviti hitrejše prevzemanje najboljših praks v Skupnosti. Njegov cilj je gradnja zmogljivosti in prenos znanja na teh področjih, da se izkoristijo izkušnje drugih držav članic in pripravi podlaga za razvoj drugih NEEAP.

Vključevanje interesnih skupin

Komisija bo pripravila spletno platformo za interesne skupine, namenjeno zbiranju in predstavljanju prispevka interesnih skupin. Industrija in njihove krovne organizacije, lokalni in regionalni udeleženci ter nevladne organizacije, ki zastopajo interese potrošnikov in okolja, imajo pomembno vlogo pri izvajanju Direktive. NEEAP bo prav tako ocenil Projekt za nadzor energetske učinkovitosti[24], ki ga je sofinanciral Evropski program za inteligentno energijo in ga podpirajo poslanci Evropskega parlamenta. Tudi njihove ugotovitve lahko koristijo državam članicam. Z zagotavljanjem prispevkov, ki temeljijo na znanju, lahko interesne skupine pomembno prispevajo k razvoju in izbiri ukrepov države članice, s čimer zagotovijo, da se ne spregledajo pomembne priložnosti za uresničitev ukrepov energetske učinkovitosti. Vse te dejavnosti skupaj bi morale poenostaviti prenos Direktive in olajšati izvajanje NEEAP države članice. Končno, morajo tudi pripraviti podlago za pripravo drugega NEEAP, katerega rok za oddajo Komisiji je 30. junij 2011.

Pregled drugih pobud Komisije v zvezi z energetsko učinkovitostjo je povzet v Prilogi 2.

5. SKLEPI

NEEAP ponujajo priložnost za usmeritev v energetsko učinkovitost, ki je strateškega pomena za uresničevanje ciljev EU. Prvi pregled načrtov daje nekaj spodbude. Vendar se zdi, da pokaže precejšnjo vrzel v več državah članicah med politično zavezanostjo energetski učinkovitosti ter sprejetimi ali načrtovanimi ukrepi, o katerih se poroča v NEEAP, ter sredstvi, namenjeni za njihovo pripravo.

Med sedemnajstimi NEEAP, ki jih je pregledala Komisija, jih več prestavlja obsežne strategije in načrte, ki bodo verjetno omogočili prihranke, višje od zahtevanih 9 %. Vendar se zdi, da številni predstavljajo pristop običajnega poslovanja. Komisija pričakuje nadaljnje načrte ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks. Komisija bo po najboljših močeh pomagala državam članicam pri izvajanju načrtov.

Ta usmeritev v energetsko učinkovitost v energetski politiki EU je upravičena. Zaradi globalnih problemov, kot so podnebne spremembe, varnost oskrbe in razvoj, je splošno povečanje energetske učinkovitosti izredno pomembno.

Svetovni trgi za energetsko učinkovite izdelke in storitve bodo zelo obsežni, udeleženci na vodilnih trgih, ki jih ustvarjajo EU in njene države članice z različnimi političnimi ukrepi, pa bodo v dobrem položaju. Na podoben način lahko sodelovanje na področju energetske učinkovitosti postane pozitivna sila v mednarodnih odnosih. Pobuda Komisije o mednarodni platformi o energetski učinkovitosti je namenjena za pomoč pri razvoju standardov, trgovine in prenosa tehnologije.

Približevanje strateškim ciljem, dogovorjenim marca 2007, se bo ocenilo v 2. strateškem pregledu energetske politike. Pregled mora pomagati pri oblikovanju priporočil za prihodnji razvoj politike ter pri nadaljevanju z delom na področju energetske politike EU za Evropo. To bo gotovo vključevalo energetsko učinkovitost.

ANNEX 1: Calculation of CO 2 benefits from the achievement of the saving targets set by Energy Services Directive

This annex provides an estimate of the CO2 benefits from the achievement of the saving targets set by the Directive with a perspective towards the 2020 objectives. The calculation assumes that all Member States use 9% less of the current final energy consumption in 2016 compared with what they would do under business-as-usual. The reference development used is the PRIMES[25] baseline of 2007. It includes energy and climate policies implemented in the Member States up to the end of 2006. As the fuel mix of the actual savings in 2016 cannot be known in advance, a saving of 9% is assumed for each fuel, i.e. the structure of final energy demand does not change. It is assumed that the transformation sectors develop as in the baseline.

The calculations exclude energy intensive sectors, as the Energy Services Directive does not cover the undertakings in the European Emission Trading Scheme (ETS). Statistics on energy intensive industries also include energy consumption from small installations in energy intensive sectors that do not fall under the ETS. This effect is (partly) compensated for by not deducting the energy consumption from armed forces (which are also excluded from the ESD).

With these assumptions, the CO2 benefits of achieving the 9% savings target in 2016 can be estimated at 275 Mt CO2 for EU-27. Assuming that energy efficiency policies along the lines of ESD will not cease in 2016 but continue for a few more years with roughly one additional percentage point saving per year gives cumulative savings of 13% for 2020. This would lead to CO2 savings of 393 Mt CO2 in 2020. The following table gives an overview of effects.

Effects of end-use energy efficiency improvements through ESD

2016 | 2020 |

Reduction below baseline: Final energy demand (Mtoe) CO2 emissions (Mt CO2) CO2 reduction as % of 1990 emissions * | 86 275 6.8% | 124 393 9.7% |

CO2 reduction below 1990 | 3.6% | 4.6% |

* This number also includes the avoided CO2 emissions increase inherent in the baseline up to 2020 (e.g. 5.1% from 1990 level in 2020).

It is important to note that the CO2 reduction below the 1990 level is a maximum estimate given that a lot of previous action can count towards the savings target in the Directive; for this calculation this point is relevant for the period up to the end of 2006 (the cut-off point for including policies in the baseline). Moreover, the baseline has rising energy prices and the effects of market forces bringing about some energy efficiency improvements. This CO2 reduction is also brought about by the effects of renewables policies in place, which together with market forces are expected to increase the penetration of renewables achieved so far.

ANNEX 2: New Commission initiatives

The implementation of the Energy Efficiency Action Plan adopted in October 2006[26] will continue in 2008. Notable actions already adopted in 2007 were the amended Energy Star Regulation[27], introducing for the first time an obligation to use energy efficiency criteria at least as demanding as the Energy Star efficiency levels in public procurement of office equipment; and a Green Paper on urban mobility[28], including a proposal on financing for market introduction of efficient vehicles. The 3rd internal energy market package reinforces the requirements placed on energy regulators concerning energy efficiency. The Strategic Energy Technology Plan aims at accelerating the development of promising energy technologies and creating the conditions to bring such technologies to market. On 19 December 2007, the Commission adopted a proposal for a Regulation on emission performance standards for new passenger cars[29].

In 2008 and 2009 the Commission intends adopting a number of initiatives of importance to energy efficiency.

A Communication on Sustainable Production and Consumption and Sustainable Industrial Policy will present an integrated strategy to help the EU economy become more environmentally sustainable and competitive. In 2008, the Commission intends to adopt energy performance requirements and/or labelling measures for the following product groups: public street lighting and office lighting equipment, stand-by and off-mode electricity losses, external power supplies, simple set top boxes for digital reception. In 2009, it also intends submitting for vote in the regulatory committee televisions, domestic refrigeration and freezers, washing machines, dishwashers, boilers and water heaters, personal computers, imagining equipment, commercial refrigeration, electric motors, pumps and fans. A measure on domestic lighting (incandescent bulbs) is scheduled for adoption in early 2009.

The Commission Communication entitled "Addressing the challenge of Energy Efficiency through Information and Communication Technologies" showing how ICT can be an enabler in improving energy efficiency in a number of sectors will be issued in early 2008.

Measures addressing vehicles will include a revision of the Directive on car labelling[30], legislative initiatives regarding minimum efficiency requirements for mobile air-conditioning systems, the compulsory fitting of tyre pressure monitoring systems, setting maximum rolling resistance limits for tyres, and the use of gear shift indicators.

A proposal for a recast of the Directive on the Energy Performance of Buildings[31] will aim at strengthening and specifying some of its requirements (e.g. performance certificates and minimum energy performance requirements for new and existing buildings which undergo major renovation) while taking account of feasibility of implementation by the Member States.

A Commission Decision on detailed guidelines for Directive 2004/08/EC on the promotion of cogeneration and a Communication on the implementation of Directive 2004/08/EC on the promotion of cogeneration will be issued.

The Commission will review the Energy Taxation Directive to facilitate more targeted and coherent use of energy taxation by integrating notably energy efficiency considerations and environmental aspects. It will also consider costs and benefits of tax credits as incentives for enterprises to produce more energy-efficient appliances and for consumers to promote the purchase of such appliances and equipment.

To improve energy efficiency in industrial installations , a Reference document on Best Available Techniques regarding Energy Efficiency will be adopted in 2008 under the IPPC Directive[32]. The Commission will also revise its Community eco-management and audit scheme (EMAS). This voluntarily management tool requires reporting on and continuous improvement of environmental performance, including energy consumption in public and private organisations.

The Commission foresees the adoption of a Communication on green public procurement setting targets and the establishment of a process for identifying environmental specifications to be used in tender documents. It will include energy efficiency related criteria.

The Covenant of Mayors will bring together mayors of pioneering EU cities with the aim of exchanging and applying good practices improving energy efficiency significantly in the urban environment, where local action is essential. Many more initiatives promoting energy efficiency and sustainable transport, including changing energy behaviour will be supported by the Intelligent Energy-Europe programme as part of the CIP.

In contrast to action at the local level, the launch of the International Platform on Energy Efficiency will focus and contribute to strengthening energy efficiency world-wide, by facilitating closer co-operation between both developed and developing countries on energy efficiency measurement, standards and evaluation, labelling and certification, energy audits, stand-by losses, codes of conduct, and more.

The new initiatives for 2008-2009 are included in the list below.

Commission energy efficiency related actions for 2008 - 2009[33] |

Proposal for a recast of the Directive on the Energy Performance of Buildings[34] Proposal for a revision of the framework Energy Labelling Directive[35]: Eco-design[36] implementing measures (Commission Regulations) setting minimum energy performance requirements for 6 product groups, including a horizontal measure on the standby and off-mode consumption of electrical appliances. Working Plan setting out for the following 3 years the list of product groups which will be considered as priorities for Eco-design implementing measures Review of the Energy Taxation Directive to facilitate more targeted and coherent use of energy taxation by integrating notably energy efficiency considerations and environmental aspects. An examination, in the framework of the debate launched on VAT reduced rates, of the effectiveness of VAT reduced rates in some circumstances. Launch of the International Platform on Energy Efficiency. Launch of the Covenant of Mayors. Commission Decision on detailed guidelines for Directive 2004/08/EC on the promotion of cogeneration Commission Communication on the implementation of Directive 2004/08/EC on the promotion of cogeneration Proposal aiming at the reduction of CO2 emission from light-duty vehicles. Revision of the Directive on car labelling[37] Proposal for a Regulation regarding minimum efficiency requirements for mobile air-conditioning systems, the compulsory fitting of tyre pressure monitoring systems, setting maximum rolling resistance limits for tyres, and the use of gear shift indicators. Commission Communication on Sustainable Production and Consumption and Sustainable Industrial Policy (SCP-SIP) Commission Communication "Addressing the challenge of Energy Efficiency through Information and Communication Technologies Commission Decision establishing the 2008 Intelligent Energy-Europe Work Programme Reference Document on Best Available Techniques regarding energy efficiency for industrial installations under the IPPC Directive[38] Commission Communication on green public procurement Revision of the EMAS Regulation[39] 2nd Strategic Energy Review |

[1] Dokument Sveta 7224/07 REV1.

[2] 20-odstotni prihranek glede na napovedano porabo energije za leto 2020; glej Akcijski načrt za energetsko učinkovitost, COM(2006)545.

[3] Direktiva 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah, čl. 14.

[4] Vidal-Quadrasovo poročilo, INI 2005/2010.

[5] Energetska intenzivnost je skupna poraba primarne energije na enoto BDP.

[6] Direktiva 2006/32/ES, čl. 14(5).

[7] Postopki za ugotavljanje kršitev potekajo proti desetim državam članicam, december 2007.

[8] http://ec.europa.eu/energy/demand/legislation/end_use_en.htm#efficiency.

[9] Za primer glej Ocena vpliva za akcijske načrte za energetsko učinkovitost (SEC (2006) 1174).

[10] Kot je razloženo v Prilogi 1 je to najvišja ocena za možne vplive; to ustreza skoraj 10 % emisij CO2 v EU leta 1990, vendar ne pomeni zmanjšanja za 10 % pod raven iz leta 1990 glede na to, da se je treba najprej izogibati povečevanju emisij CO2 pri običajnem poslovanju.

[11] Glej 3. paket o notranjem trgu z energijo (COM (2007) 528; COM(2007) 529; COM(2007) 530; COM(2007) 531; COM (2007) 532).

[12] Sektor trgovanja z emisijami je zunaj področja uporabe Direktive 2006/32/ES.

[13] V skladu z drugim odstavkom člena 4 direktive se bo nacionalno varčevanje z energijo merilo od 1. januarja 2008.

[14] Člen 14(2) Direktive.

[15] Pregled vključuje vse NEEAP, ki so bili vročeni Komisiji do 1. decembra 2007.

[16] Glej točko 3 Priloge IV k Direktivi 2006/32/ES.

[17] Bolgarija 2008–2010; Danska 2005–2012; Estonija 2008–2013; Litva 2007–2010; Romunija 2007–2010 in Španija 2004–2012.

[18] Člen 4(2).

[19] http://www.powerofone.ie/.

[20] Postavka (e), našteta v Prilogi VI k Direktivi, uporabiti je treba vsaj dva od naštetih ukrepov.

[21] Davčne spodbude so pomemben, vendar ne edini instrument, ki ga je mogoče uporabiti za spodbujanje energetske učinkovitosti, kot je poudarjeno v Sporočilu o akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti ((COM (2006) 545), so za izboljšanje energetske učinkovitosti in splošno gospodarsko učinkovitost potrebni ustrezni cenovni signali, ki odražajo stroške.

[22] Na Nizozemskem in v Romuniji se imenujejo dolgoročni sporazumi.

[23] Zadnji letni cilj je določen za leto 2009, vendar je italijanska vlada v svojem NEEAP napovedala, da načrtuje podaljšanje sistema z novo fazo po letu 2009.

[24] http://www.energy-efficiency-watch.org/.

[25] European Energy and Transport – Trends to 2030: update 2007 (forthcoming); will be available on Europa at: http://ec.europa.eu/energy/index_en.html

[26] Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential COM(2006)545 Final

[27] Regulation No 2422/2001 on a Community energy efficiency labelling programme for office equipment

[28] COM (2007) 551

[29] COM (2007) 856

[30] Directive 1999/94/EC

[31] Directive 2002/91/EC of the EP and Council on the Energy Performance of Buildings, OJ L 1, 4.1.2003, p.65

[32] Council Directive 96/61/EC on Integrated Pollution Prevention and Control

[33] The order of the actions does not reflect priority.

[34] Directive 2002/91/EC of the EP and Council on the Energy Performance of Buildings, OJ L 1, 4.1.2003, p.65

[35] Council Directive 92/75/EEC on the indication by labelling and standard product information of the consumption of energy and other resources by household appliances, OJ L 297, 13.10.1992, p.16

[36] Directive 2005/32/EC of the EP and Council establishing a framework for the setting of eco-design requirements for Energy-using products, OJ L191, 22.7.2005, p.29

[37] Directive 1999/94/EC

[38] Council Directive 96/61/EC on Integrated Pollution Prevention and Control

[39] Regulation EC No761/2001 allowing voluntary participation by organisations in a Community eco-management and audit scheme (EMAS)