31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 76/6

—

je prepričan, da imajo regije in lokalne skupnosti odločilno vlogo v evropskem raziskovalnem prostoru (ERP), saj to politiko približujejo državljanom in so bolj seznanjene z izkušnjami akterjev v okviru te politike;

—

podpira vzpostavitev pravnega okvira Skupnosti, ki so ga zahtevale države članice, da se tako olajša vzpostavitev in delovanje učinkovite infrastrukture v Evropi, za katero bo značilna vrhunskost, ki bo spodbujala raziskave in ki bo izboljšala konkurenčnost Evrope v primerjavi s tretjimi državami;

—

meni, da je za zagotovitev transnacionalne narave raziskovalne infrastrukture treba doseči, da so v primeru, ko so članice te infrastrukture regije ali lokalne skupnosti, najmanj tri regije ali lokalne skupnosti iz različnih držav članic, ne glede na to, od kod izvirajo druge članice infrastrukture;

—

poziva k temu, da se posebna pozornost nameni EZTS kot pravnemu instrumentu, ki omogoča vzpostavljanje infrastrukture na evropski ravni. Zato meni, da bi morali uvodni izjavi 5 in 9 nove uredbe Sveta vsebovati jasnejše reference o tej zadevi;

—

poudarja pomen regij in lokalnih skupnosti pri spodbujanju skupnih programov raziskav, saj so tako na znanstveni kot tehnološki ravni oziroma na ravni podjetij najbolje seznanjene s posebnimi lokalnimi razmerami in s tem s potrebami po sodelovanju na strateških področjih;

—

poudarja, da je treba povečati regionalni in lokalni vpliv z decentraliziranimi raziskovalnimi infrastrukturami ter potrebo po tem, da ERI upoštevajo morebitno podporo, ki bi jim jo lahko dala vzpostavitev virtualne mreže infrastruktur.

Poročevalec

:

Iñaki AGUIRRE ARIZMENDI (ES/ALDE), generalni sekretar za zunanje zadeve, avtonomna skupnost Baskije, Španija

1.

je prepričan, da imajo regije in lokalne skupnosti odločilno vlogo v evropskem raziskovalnem prostoru (ERP), saj politiko približujejo državljanom in so bolj seznanjene z izkušnjami akterjev v okviru te politike. Zato meni, da morajo imeti regije strateško vlogo pri pobudah, sprejetih z namenom, da se ERP okrepi in razširi, posebej pri tistih pobudah, ki se nanašajo na ustanavljanje zanesljivih raziskovalnih zmogljivosti v inovativnih okoljih ter na sodelovanje na področju raziskav;

2.

pozdravlja dve pobudi, ki sta bili predstavljeni, in ugotavlja, da sta pomemben prispevek k poglobitvi in širitvi ERP. Odbor v svojem mnenju Evropski raziskovalni prostor: nove perspektive (1) opozarja na potrebo po sprejetju ukrepov za okrepitev postopka vzpostavitve ERP kot koraka naprej, da bo gospodarstvo Evrope najbolj dinamično na svetu;

3.

meni, da je treba regije in lokalne skupnosti obravnavati kot osnovne enote upravljanja tako na teritorialni kot na ekonomski ravni, in poudarja odločilno vlogo regij in mest Evrope pri izvajanju nove lizbonske agende in pri spodbujanju bolj konkurenčnega evropskega gospodarstva s pomočjo strategije, usmerjene v inovacije;

4.

poudarja, da ima vsaka evropska regija svoje posebnosti glede podjetniške strukture ter stopnje zrelosti in strokovnosti. Zato je prepričan, da je treba te posebnosti upoštevati pri vzpostavljanju povezav med regijami in sprejemanju ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti na globalni ravni. Zagotoviti je treba, da poseben položaj nekaterih regij, kot so najbolj oddaljene regije, ne bo razlog za izključitev pri zahtevi za vzpostavitev ERI. Zato bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi najbolj oddaljenim regijam zagotovili dostop do te virtualne mreže infrastruktur;

5.

poziva države članice, da skupaj z regijami, ki jih sestavljajo, usklajeno odločajo o svojih politikah na področju inovacij ter ukrepih in instrumentih za spodbujanje teh politik, da bodo doseženi rezultati ustrezali tudi sedanjim potrebam na lokalni in regionalni ravni;

6.

se strinja s sklepi Sveta za konkurenčnost (2) glede izboljšanja upravljanja ERP, ki temeljijo na dolgoročnejši viziji ter skupnem delovanju Komisije in držav članic in širši podpori zainteresiranih strani in državljanov. Odbor zato ponovno predlaga, da se v upravljanje ERP že od prvih faz priprave vključijo vse zainteresirane strani, še posebej znanstvena skupnost, in se tako spoštuje načelo subsidiarnosti ter ustvarijo povezave z drugimi politikami na področju izobraževanja, inovacij in kohezije;

7.

poziva Evropsko komisijo in države članice, da sprejmejo potrebne ukrepe, da se lokalne in regionalne oblasti uspešno in v celoti vključijo v upravljanje teh dveh pobud, ki ju mnenje obravnava.

8.

podpira vzpostavitev pravnega okvira Skupnosti, ki so ga zahtevale države članice, da se tako olajša vzpostavitev in delovanje učinkovite infrastrukture v Evropi, za katero bo značilna vrhunskost, ki bo spodbujala raziskave in ki bo izboljšala konkurenčnost Evrope v primerjavi s tretjimi državami;

9.

poziva Komisijo, da v določanje kriterijev in zahtev za članstvo v posamezni evropski raziskovalni infrastrukturi kot polnopravne članice, poleg držav članic, medvladnih organizacij in tretjih držav, vključi tudi regije. Regij ne bi smeli obravnavati kot predstavnic države članice, temveč kot neodvisne enote upravljanja z ustreznimi zmogljivostmi in sredstvi ter dobro razvitimi znanstvenimi in tehnološkimi sistemi, ki omogočajo uspešno sodelovanje v procesu deljenega vodstva pri vzpostavljanju in uporabi obsežne vrhunske infrastrukture;

10.

meni, da je za zagotovitev transnacionalne narave raziskovalne infrastrukture treba doseči, da so v primeru, ko so članice te infrastrukture regije ali lokalne skupnosti, najmanj tri regije ali lokalne skupnosti iz različnih držav članic, ne glede na to, od kod izvirajo druge članice infrastrukture;

11.

pozdravlja dejstvo, da se lahko evropska raziskovalna infrastruktura financira iz okvirnega programa za raziskave in iz strukturnih skladov. Predlaga tudi usklajeno uporabo drugih, tako javnih kot zasebnih virov financiranja, ki so na voljo v državah članicah;

12.

predlaga uvedbo strateških mehanizmov usklajevanja na evropski ravni, ki bi povezovali najustreznejše zainteresirane strani, da se zagotovi učinkovito izvajanje usklajene politike na področju evropske raziskovalne infrastrukture, in obravnavali pomembne teme, kot sta ocenjevanje pobud in reševanje vprašanj o tem, kje bo nova evropska raziskovalna infrastruktura imela sedež;

13.

se strinja s Komisijo glede potrebe po spodbujanju pobud, ki temeljijo na usklajevanju med različnimi akterji, da se med njimi omogoči prenos informacij in znanja in s tem poveča multiplikacijski učinek koristi teh pobud v podjetniških, znanstvenih, univerzitetnih in tehnoloških strukturah različnih regij in lokalnih skupnosti. Zato pozdravlja spletni portal, ki je namenjen raziskovalni infrastrukturi in ga je v sodelovanju z Evropsko znanstveno fundacijo nedavno vzpostavila Evropska komisija;

14.

ugotavlja, da obstoječe pravne oblike niso povsem ustrezne za vzpostavljanje evropske raziskovalne infrastrukture, in priznava potrebo po evropskem okviru, ki bi omogočal boljše delovanje infrastrukture in resnično odpravo ovir in omejitev za mednarodno raziskovanje;

15.

ugotavlja, da na mednarodni, nacionalni in evropski ravni obstajajo še drugi instrumenti kot dodatek k evropski raziskovalni infrastrukturi. Čeprav je ta infrastruktura vzpostavljena s posebnim namenom, imajo drugi instrumenti, kot je npr. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), širše cilje: omogočati in spodbujati teritorialno sodelovanje, da se tako okrepi ekonomska in socialna kohezija na različnih področjih. Odbor zato priporoča, da se evropsko raziskovalno infrastrukturo organizira skladno z EZTS in drugimi instrumenti, ki so bili vzpostavljeni zato, da se dosežejo čim boljši rezultati;

16.

poziva k temu, da se posebna pozornost nameni EZTS kot pravnemu instrumentu, ki omogoča vzpostavljanje infrastrukture na evropski ravni (3). Zato meni, da bi morali uvodni izjavi 5 in 9 nove uredbe Sveta vsebovati jasnejše reference o tej zadevi;

17.

opozarja na sedanjo geografsko porazdelitev evropske raziskovalne infrastrukture, ki je predvsem zaradi zgodovinskih razlogov zgoščena v zahodnem delu EU, ter na dejstvo, da bi morala biti porazdeljena po celotnem ozemlju EU in po možnosti tudi med državami članicami. Decentralizirana porazdelitev ustanov bo regijam prinesla koristi in obenem zadostila potrebi po novi infrastrukturi na evropski ravni, okrepila pa bi jo lahko virtualna mreža, ki bi povezala vse raziskovalne ustanove, to pa bi predvsem manjšim in srednje velikim raziskovalnim ustanovam omogočilo posebno podporo, ki bi lahko bila pomembna za razvoj znanja na področjih, ki so strateško pomembna, in tudi za gospodarski in inovacijski razvoj ustreznih lokalnih in regionalnih skupnosti;

18.

se strinja s sklepi Sveta za konkurenčnost z dne 30. maja 2008, ki je Komisijo in države članice pozval, da podprejo regije in lokalne skupnosti pri dostopu do sodobne raziskovalne infrastrukture, njeni izgradnji in uporabi. Kot morebitne ukrepe v zvezi s tem Odbor priporoča naslednje:

19.

opozarja na pomen regij in lokalnih skupnosti pri razvoju inovativnega okolja za ERI, saj imajo regionalne politike pomemben vpliv na privabljanje znanstvenikov in promocijo evropske raziskovalne infrastrukture kot središč regionalnega razvoja. Evropska raziskovalna infrastruktura ima tako potreben potencial za ustvarjanje velikih družbeno-gospodarskih koristi za regije in mesta, v katerih se nahaja;

20.

pozdravlja dejstvo, da Evropska komisija sprejema sklepe glede ERI. Meni, da bo tako postopek preprostejši in krajši, kot če bi Svet vsak sklep o evropski raziskovalni infrastrukturi sprejemal posebej. Za zagotovitev popolne preglednosti in legitimnosti sklepov, sprejetih v okviru tega postopka, Odbor predlaga natančno opredelitev meril ocenjevanja Evropske komisije in ustanovitev odbora za upravljanje, ki ga bi sestavljali predstavniki držav članic in/ali, če je to ustrezno, regij ali lokalnih in regionalnih oblasti ali njihovih združenj; ta odbor bi dal odločilno mnenje o sklepih, ki bi jih sprejela Komisija v zvezi z ERI. Odbor tudi predlaga, da države članice vzpostavijo mehanizme usklajevanja, da bi stališče, ki bi ga vsaka država izrazila v odboru za upravljanje, odražalo stališče regij in lokalnih skupnosti, ki jih zastopa;

21.

pozdravlja odpravo upravnih, pravnih in davčnih ovir v pravni obliki, predlagano za ERI v tej uredbi, ki vključuje oprostitev davkov in prožnejše postopke naročil, kar bo po mnenju Odbora prispevalo k poenostavitvi vzpostavljanja obsežne raziskovalne infrastrukture in k boljši učinkovitosti njihovih dejavnosti in rezultatov.

22.

poudarja pomen regij in lokalnih skupnosti pri spodbujanju skupnih programov raziskav, saj so tako na znanstveni kot tehnološki ravni oziroma na ravni podjetij najbolje seznanjene s posebnimi lokalnimi razmerami in s tem s potrebami po sodelovanju na strateških področjih. Več evropskih regij že zdaj sodeluje in uspešno vodi instrumente usklajevanja in sodelovanja za programe raziskav, kot so na primer projekti ERA-NET (program vzpostavljanja mreže evropskega raziskovalnega prostora). Cilj predloga Odbora regij je doseči, da ne bi samo države članice prevzemale pobud za sporazume o sodelovanju pri skupnem programu, ampak da bi bile v to vključene tudi in predvsem lokalne in regionalne skupnosti;

23.

meni, da je v predlog treba vključiti najučinkovitejše mehanizme usklajevanja ter jih ustrezno opredeliti, da bodo sporazumi med različnimi regijami in lokalnimi skupnostmi uspešni;

24.

se zaveda, da je treba predlagati program, ki bo vseboval te elemente; kljub temu meni, da izvajanje tega programa ne bi smelo postati še dodatna naloga za države članice in regije ter da bi ga morala podpirati Komisija, ne le glede sporazumov, temveč tudi obveznosti in finančnih sredstev, saj je ravno finančna plat bistveni dejavnik pri zagotavljanju, da bo program dal zadovoljive rezultate. Odbor predlaga Komisiji, da v prihodnosti ustanovi lasten sklad za podporo te pobude;

25.

predlaga, da si pred začetkom novih programov Unija in države članice z vsemi sredstvi prizadevajo ustvariti sinergije med transnacionalnimi politikami in že obstoječimi instrumenti sodelovanja, tako da vzpostavijo mehanizme, ki omogočajo, da se že obstoječi programi usklajevanja, kot so ERA-NET, odprta metoda usklajevanja, evropske tehnološke platforme itd., čim bolj izkoristijo;

26.

ugotavlja potrebo po oblikovanju pobud, temelječih na usklajevanju in sodelovanju akterjev, prisotnih na evropskem prizorišču na področju raziskav, razvoja in inovacij, da se doseže cilj, določen v lizbonski strategiji – da postane gospodarstvo Evrope najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu. Vendar meni, da mora to usklajevanje potekati v smeri od temeljev k vrhu ter da je treba upoštevati načeli neobveznega sodelovanja in subsidiarnosti. S tega stališča je treba prostovoljno sodelovanje regij upoštevati kot korak naprej v smeri širjenja neobveznega sodelovanja;

27.

se strinja s Komisijo, da je treba izzive, ki presegajo nacionalne meje, obravnavati skupno, saj so regije in lokalne skupnosti tiste, ki najbolje poznajo težave in pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo, in ker bo ravno s skupnimi sredstvi, ljudmi in znanjem mogoče povečati možnosti za rešitev kompleksnejših znanstvenih in tehnoloških težav;

28.

meni, da je treba o prednostnih temah skupnega programa odločati sporazumno ter pri tem upoštevati čim večje število regij, ki imajo ustrezne zmogljivosti, ter se posvetovati z znanstveno skupnostjo in vsemi zainteresiranimi stranmi, ki so posebej povezane z vsakim področjem;

29.

predlaga, da se ta program zaradi njegove zasnove in duha spremembe, ki ga uteleša, izvaja pragmatično, prožno in podrobno ter se pri tem regionalnim prednostnim nalogam na področju raziskav prizna pomembno vlogo.