19.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 325/70

—

poziva Svet in Evropski parlament, naj še bolj razvijeta politiko EU na področju medijske pismenosti (s programi s strateškimi cilji in spremljanjem napredka) in sprejmeta priporočilo o medijski pismenosti, pri tem pa upoštevata to mnenje in načelo subsidiarnosti. V prihodnji program MEDIA bi bilo treba dodati poseben sklop o medijski pismenosti. Poleg tega bi bilo treba hkrati ali kot drugo možnost pripraviti pilotne projekte, ki jih bo financirala EU;

—

poudarja, da je treba v poročilih in s tem povezanih dejavnostih Komisije in držav članic, v skladu s členom 26 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, upoštevati razlike in dosežen napredek na področju medijske pismenosti na regionalni ravni v Evropi ter dati primere dobre prakse lokalnih in regionalnih oblasti in drugih akterjev;

—

poziva nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, naj podprejo medijsko pismenost in spodbujajo predvsem prispevek civilne družbe. Lokalnim in regionalnim skupnostim priporoča, naj vzpostavijo dolgoročno sodelovanje na področju medijske pismenosti v okviru formalnega in neformalnega izobraževanja in usposabljanja, namenjenega državljanom, predvsem otrokom in mladim ter invalidnim osebam in socialnim skupinam, ki so ogrožene zaradi socialne izključenosti;

—

spodbuja lokalne in regionalne skupnosti, naj prevzamejo odločilno vlogo pri upravljanju svoje kulturne in jezikovne dediščine – spodbujanju novih podjetniških modelov v podjetjih ustvarjalnih vsebin in medijih, spodbujanju ustvarjalnih del, ki jih (so)financirajo medijske organizacije, ali da celo ponudijo možnost elektronske uprave (e-uprave);

—

izraža kritično stališče do Komisije, ker ni upoštevala kulturnih in družbenih posledic razvijajočega se sektorja ustvarjalnih vsebin v spletu: v predlagano priporočilo in „platformo za spletne vsebine“ je treba vključiti kulturno raznolikost.

Poročevalka

:

Evangelia SCHΟINARAKI-ILIAKI (EL/PES), prefektinja mesta Heraklion

1.

pozdravlja objavo sporočila Komisije o medijski pismenosti v digitalnem okolju in predvsem celovito opredelitev medijske pismenosti, saj si tudi sam prizadeva za spodbujanje socialne kohezije na regionalni ravni, ki poteka predvsem v okviru digitalne konvergence. Ta opredelitev ne vključuje samo sposobnosti in možnosti dostopa do teh medijev in njihove uporabe, temveč tudi razumevanje njihovega delovanja in kritično ocenjevanje njihove vsebine;

2.

se strinja s prednostnimi nalogami in cilji, ki jih je Komisija določila v sporočilu, in poudarja predvsem, da medijska pismenost zanj pomeni:

3.

opozarja na sklepe Sveta z dne 21. maja 2008 (2) in v tem okviru

4.

poudarja, da je že leta 2004 (3) pozval Komisijo, naj posebno pozornost nameni spodbujanju medijske pismenosti v vseh državah članicah EU in zagotovi minimalno stopnjo informativnih vsebin v vseh državah. Odbor tako čestita Komisiji, da je s tem sporočilom spodbudila pripravo politike Skupnosti na področju medijske pismenosti;

5.

spodbuja Komisijo, naj v sodelovanju z vsemi institucionalnimi organi EU ter lokalnimi in regionalnimi skupnostmi še bolj razvije politiko na področju medijske pismenosti (programi s strateškimi cilji in spremljanje napredka) in poglobi sodelovanje z Unescom in Svetom Evrope na tem področju;

6.

poziva Svet in Evropski parlament, naj sprejmeta priporočilo o medijski pismenosti, kot je navedeno v sporočilu, in pri tem upoštevata to mnenje, načelo subsidiarnosti ter pristojnosti, ki so bile v zvezi z vprašanji medijske pismenosti določene na lokalni in regionalni ravni EU;

7.

z zadovoljstvom ugotavlja, da mora Komisija v skladu s členom 26 nove direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah predstaviti poročila, vendar pa meni, da bo treba v teh poročilih in s tem povezanih dejavnostih Komisije in držav članic oceniti razlike in dosežen napredek na področju medijske pismenosti na regionalni ravni v Evropi ter spodbujati dobre prakse lokalnih in regionalnih oblasti ter ustreznih akterjev;

8.

pozdravlja številne dejavnosti, ki jih Komisija izvaja na podlagi znanja, pridobljenega v okviru lokalnih in regionalnih programov na področju medijske pismenosti po vsej Evropi, ter s spodbujanjem platform za dialog, predstavitev in mrež za izmenjavo dobre prakse;

9.

poziva institucionalne organe EU, naj v prihodnjem programu MEDIA dodajo poseben sklop o medijski pismenosti, glede na to, da v tej različici program k temu le malo prispeva. Hkrati oziroma kot drugo možnost pa poziva Komisijo, naj za spodbujanje medijske pismenosti pripravi pilotne projekte, ki jih bo financirala EU;

10.

poudarja, da so obstoječi programi in pobude EU – na primer za varnejši internet – veliko bolj omejeni glede razvoja in izmenjave dobre prakse na področju medijske pismenosti; zato poziva Komisijo, naj pri pregledu programov te uskladi tako, da bodo vključevali teme, povezane z medijsko pismenostjo.

11.

spodbuja nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, naj podprejo pobude, projekte in programe v zvezi z medijsko pismenostjo, katerih cilj je predvsem:

12.

poziva organe oblasti, naj spodbujajo prispevek civilne družbe, saj v razpravi o medijski pismenosti trenutno ne sodeluje veliko organizacij civilne družbe. Obenem podpira večjo udeležbo regulativnih organov držav članic in regij;

13.

z zadovoljstvom ugotavlja, da Komisija izrecno navaja bistveno vlogo lokalnih in regionalnih skupnosti pri podpori pobud na področju neformalnega izobraževanja, vendar dodaja, da so v številnih primerih lokalne in regionalne skupnosti prav tako odgovorne za vključevanje medijske pismenosti v formalno izobraževanje na vseh ravneh;

14.

poziva lokalne in regionalne skupnosti, naj vključijo teme v zvezi z medijsko pismenostjo v usposabljanje učiteljev in vzgojiteljev, v šolske programe in programe vseživljenjskega učenja, ter da naj spodbujajo izobraževalne medije ter sposobnosti dijakov in študentov na področju uporabe multimedije/večpredstavnosti in multimedijske/večpredstavnostne produkcije;

15.

spodbuja lokalne in regionalne skupnosti k vzpostavitvi dolgoročnega sodelovanja na področju medijske pismenosti med akterji javnega in zasebnega sektorja, na področju izobraževanja ter formalnega in neformalnega usposabljanja (na primer založniki lokalnih in regionalnih časopisov, ki spodbujajo izobraževanje o tiskanih medijih in elektronskem novinarstvu v šolah, filmski festivali, ki vključujejo dejavnosti v zvezi z medijsko pismenostjo ter kampanje na področju medijske pismenosti, ki jih organizirajo javne radijske in televizijske postaje ter podjetja, dejavna na področju strojne in programske opreme);

16.

poziva države članice, naj bolj spodbujajo medijsko pismenost z izvajanjem priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o filmski dediščini in konkurenčnosti z njo povezanih industrijskih dejavnosti (4) ter priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva ter o pravici do odgovora v zvezi s konkurenčnostjo evropske avdiovizualne industrije in industrije spletnih informacijskih storitev (5).

17.

poudarja stališče, ki ga je izrazil v mnenju o novi direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah (6), v katerem je pozval k proučitvi možnosti prepovedi oglaševanja med oddajami za otroke in televizijskimi dnevniki, ki pa, žal, ni bilo upoštevano; poleg tega se ne strinja z mnenjem Komisije, da je spodbujanje medijske pismenosti precej bolj ustrezno kot prepoved oglaševanja (7). Odbor ne dvomi, da je treba izboljšati medijsko pismenost državljanov, predvsem otrok in mladih, ter razviti racionalni in kritični pristop do medijev, kljub temu pa je zaskrbljen glede sposobnosti otrok, da ločijo oddaje od oglasov in ustrezno ocenijo sporočila oglasov, zato podpira možnost ureditve in izboljšanja predpisov v državah članicah. Obenem je treba varovati pravice potrošnikov glede storitev vsebin, da bi kakovost storitev ustrezala merilom izvedljivosti in veljavnosti;

18.

se strinja s stališčem Komisije, da je treba razviti in izmenjati primere dobre prakse na tem področju, kar vključuje pripravo in izvajanje kodeksov ravnanja in po potrebi okvira samoregulacije in koregulacije. Obenem je treba varovati pravice potrošnikov glede spletnih vsebin in zagotoviti, da kakovost teh storitev ustreza merilom zanesljivosti in veljavnosti;

19.

spodbuja programe medijske pismenosti na vseh ravneh upravljanja z javnim ali zasebnim financiranjem, pod pogojem, da so seveda pregledni, tako da je jasno razviden interes, ki ga predstavljajo za udeležence (predvsem za zasebni sektor).

20.

poziva lokalne in regionalne skupnosti, naj s podporo držav članic in EU spodbujajo dejavnosti, ki temeljijo na prednostnih nalogah, opredeljenih v sporočilu Komisije. Dejavnosti, ki so namenjene državljanom, predvsem otrokom in mladim ter invalidnim osebam in socialnim skupinam, ki so ogrožene zaradi socialne izključenosti, vključujejo:

21.

poudarja, da je treba evropsko avdiovizualno dediščino vključiti v izobraževalne in kulturne politike držav članic, regij in mest ter podpreti in spodbujati mlade ustvarjalce, ki so dejansko prihodnost evropskega avdiovizualnega sektorja. Odbor je že v predhodnih priporočilih (9) izrazil svoje stališče glede večje finančne pomoči in podpore regionalnim in lokalnim avdiovizualnim festivalom za boljšo promocijo del mladih evropskih ustvarjalcev, izboljšanje usposabljanja zaposlenih v avdiovizualnem sektorju v državah in regijah, ki imajo majhno avdiovizualno produkcijo in/ali geografsko in jezikovno omejen prostor.

22.

pozdravlja sporočilo Komisije o ustvarjalnih spletnih vsebinah na enotnem trgu in se strinja s stališčem Komisije, da je prenos storitev ustvarjalnih vsebin v spletno okolje korenita sprememba, saj digitalne tehnologije omogočajo lažje ustvarjanje avdiovizualnih del in širjenje ustvarjalnih vsebin na avdiovizualni trg brez meja in preprostejši dostop do njih zaradi naprav, omrežij in storitev. Ustvarjalne vsebine vključujejo avdiovizualne stvaritve, kot so filmi, televizija, glasba, radio, spletne igre, spletne izdaje, izobraževalne vsebine in vsebine, ki jih proizvajajo uporabniki;

23.

poudarja, da je potrebnih več ukrepov, s katerimi bo mogoče v celoti izkoristiti možnosti evropskih ustvarjalnih vsebin. Namen teh ukrepov je okrepitev oblikovanja, razpoložljivosti in kroženja evropskih inovativnih in kakovostnih del, spodbujanje evropske kulturne raznolikosti in povečanje evropske konkurenčnosti;

24.

poudarja, da se bodo z nastalimi izzivi morali soočiti ne le EU, države članice, podjetja za proizvodnjo in distribucijo vsebin, omrežni ponudniki, imetniki pravic, potrošniki in neodvisne zakonodajne oblasti, temveč tudi lokalne in regionalne skupnosti;

25.

poziva lokalne in regionalne skupnosti, naj prevzamejo odločilno vlogo pri upravljanju svoje kulturne in jezikovne dediščine, spodbujanju novih podjetniških modelov v lokalnih podjetjih ustvarjalnih vsebin in v lokalnih medijih, spodbujanju ustvarjalnih del, ki jih (so)financirajo inštituti in medijske organizacije, ali da ponudijo možnost elektronske uprave (e-uprava) in zagotavljajo storitve prek številnih poti;

26.

podpira dve ključni pobudi, ki ju vsebuje sporočilo Komisije: a) predlog priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ustvarjalnih spletnih vsebinah, in b) oblikovanje platforme za razpravo in sodelovanje med zainteresiranimi stranmi, imenovane „platforma za spletne vsebine“, katere namen bo spodbujanje dialoga na to temo; poleg tega zahteva, da se zagotovi zastopanost na lokalni in regionalni ravni.

27.

izraža kritično stališče do nepozornosti Komisije, ki ni upoštevala kulturnih in družbenih posledic razvijajočega se sektorja, ki ga predstavljajo ustvarjalne vsebine na spletu, ter ni predlagala potrebnih ukrepov za spodbujanje kulturne raznolikosti in zagotavljanje dostopa do vseh prednosti IKT. Odbor namreč meni – kot je že povedal v svojem mnenju o i-2010 (11) – da politik glede novih storitev in digitalnih medijev ter ustvarjalnih vsebin ne smemo oblikovati le na podlagi ekonomskih meril, temveč je treba upoštevati tudi kulturna in družbena merila. Zato morajo inovativne ustvarjalne vsebine podpirati socialno kohezijo in vključevanje, zlasti glede nekaterih skupin, ki jim grozi izključitev (ženske, mladi, invalidi);

28.

ugotavlja, da je treba na področju politike in zakonodaje glede ustvarjalnih vsebin na spletu doseči ravnotežje med pomenom te vsebine kot kulturne in kot gospodarske dobrine. Vedno večja soodvisnost kulturnega in ekonomskega sektorja ter avdiovizualnih sredstev in IKT je razlog za potrebo po oblikovanju usklajene politike na področju industrije, ustvarjalnih podjetij in vsebin na spletu;

29.

poziva Komisijo, naj varstvo kulturne raznolikosti vključi na področje spletnih vsebin, za kar bi bilo treba proučiti:

30.

si kot cilj zastavlja zagotavljanje kulturne raznolikosti in identitete v evropski pluralni družbi in v prihodnjem digitalnem okolju ter ponovno poudarja, kar je že zagovarjal v prejšnjih mnenjih (13):

31.

soglaša z zaskrbljenostjo Komisije glede t. i. „del sirot“ in glede dejstva, da številni umetniki še naprej oklevajo pri dajanju dovoljenj za distribucijo njihovih del v spletu, saj se bojijo, da bodo izgubili nadzor nad njimi zaradi nedovoljenih kopij. To je ovira za vzpostavljanje novih trgov za evropska ustvarjalna dela in za kulturno raznolikost v digitalnem okolju. Odbor zato poziva države članice in lokalne ter regionalne skupnosti, naj omogočijo dialog med zainteresiranimi stranmi, da bo mogoče najti primerne rešitve glede pogojev sporazumov med imetniki pravic in internetnimi ponudniki, pa tudi okrepiti njihova prizadevanja pri izvajanju Evropske listine filma v spletu iz leta 2006 (European Film Online Charter);

32.

ugotavlja, da sta možnost, da lahko ponudniki spletnih vsebin dosežejo javnost po vsem svetu, in dejstvo, da so intelektualne pravice običajno povezane z določenim geografskim območjem, protislovna; ugotavlja tudi, da obstaja dihotomija med politično-kulturnim ciljem povečanja izmenjav in širjenja evropskih spletnih ustvarjalnih vsebin ter dejstvom, da skušajo številni imetniki pravic dobiti dovoljenje v omejenem številu držav članic, kjer imajo ekonomski interes;

33.

zato izraža zadovoljstvo glede namena Komisije, da bo bolje pojasnila svojo izbiro pri izboljšanju obstoječih mehanizmov, vključno z večozemeljskimi licencami, preden se loti analize te kompleksne teme, ki bo obravnavana v navedenem predlogu priporočila;

34.

opaža, kot že v prejšnjem mnenju (14), prispevek Komisije k razvijanju okvira za upravljanje digitalnih pravic in vabilo zainteresiranih strani k skupnim razpravam, ki bi imetnike digitalnih pravic spodbudile k dosegi soglasja glede ravni interoperabilnosti;

35.

meni, da je glede na to, da velik del evropske kulturne dediščine ni vezan na intelektualne pravice in je torej prosto dostopen na internetu, reforma zakonodaje glede intelektualnih pravic na področju novejše kulturne dediščine še posebej pomembna (15);

36.

podpira namen Komisije glede začetka postopkov sodelovanja (kodeksi ravnanja) med ponudniki dostopa/storitev in zlasti potrošniki, da se zagotovijo ukrepi, ki bodo ugodni za potrošnika. Cilj teh ukrepov je primerna zaščita intelektualnih del, spoštovanje pravic ustvarjalcev in boj proti piratstvu in nezakonitemu kopiranju;

37.

poziva lokalne in regionalne skupnosti, naj podprejo formalne in neformalne dejavnosti na področju informiranja in ozaveščanja o pomenu intelektualnih pravic za razpoložljivost spletnih vsebin;

38.

institucionalnim organom EU predlaga, naj v okviru evropskega leta ustvarjalnosti in inovacij (2009) predvidijo dejavnosti na lokalni in regionalni ravni, ki bodo povezane s poznavanjem in razumevanjem dostopa ustvarjalnih spletnih vsebin, spoštovanja intelektualnih pravic in boja proti piratstvu;

39.

ocenjuje, da morajo biti dejavnosti evropskih institucij, namenjene krepitvi, spodbujanju proizvajanja in širjenju ustvarjalnih spletnih vsebin, povezane s pobudami na področju medijske pismenosti.