9.10.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 257/76

—

poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje okvirni program za večje sodelovanje in povezovanje med vsemi vpletenimi upravami ter pripravi smernice za ustanavljanje in povezovanje grozdov, tudi čezmejno. Sodelovanje med grozdi velja za obetaven način za krepitev inovacijskih sposobnosti Evrope in pritegovanje pozornosti vlagateljev in inovatorjev z vsega sveta. Zato čezmejno sodelovanje med organizacijami grozdov ne bi smelo biti omejeno na Evropo, temveč bi moralo biti razširjeno po vsem svetu, s čimer bi lahko potem ustanovili „grozde na svetovni ravni“ (world level clusters);

—

meni, da bi moral obstajati splošen strateški okvir, ki bi povezal pristope različnih akterjev (javnih uprav, univerz, raziskovalnih centrov in podjetij), da bi usklajeno izvajali tri prej omenjene procese:

—

v zvezi s tem predlaga, da se za razvoj strateškega okvira najprej ustanovi skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki bi preučevala ta vprašanja in opredelila smernice za vključevanje in usklajevanje meril za Svet in Komisijo.

Poročevalec

:

Antonio GONZÁLEZ TEROL (ES/EPP), generalni direktor za evropske zadeve, avtonomna skupnost Madrid

1.

poziva prihodnje francosko predsedstvo, naj še naprej spodbuja poročila, raziskave in politične razprave o grozdih ter preuči nove pobude, ki bi lahko nastale v okviru strategije o politiki grozdov, ki jo pripravlja Komisija;

2.

opredeljuje izraz „grozd“ kot geografsko koncentracijo specializiranih družb istega sektorja, ki so povezane z določenimi dobavitelji in drugimi podjetji povezanih sektorjev in ki druga z drugo tekmujejo, a tudi sodelujejo. Ta sektor obsega več vrst industrije, medsebojno oplojevanje disciplin in dejavnosti. Grozdi so popolnoma razviti, ko lahko svojo medsebojno odvisnost izkoristijo za potegovanje za dopolnilne posle in tako ustvarijo sinergijo, ki pomeni rast celotnega sektorja in od katere imajo korist vsi člani grozda. Za opisovanje z grozdi povezane poslovne strategije, ki zajema tekmovanje in sodelovanje za čim večjo konkurenčnost, se uporablja izraz coopetition (angleška skovanka iz besed za sodelovanje in tekmovanje, cooperation in competition, op. prev.). Člani grozda si morajo med seboj zaupati, deliti pa morajo tudi določene cilje in prednostne naloge, če naj dosežejo popolno sodelovanje v večravenskih okvirih;

3.

priznava slabosti EU pri pretvarjanju zamisli v nove izdelke in storitve ter se zaveda, da bo za lažje mrežno povezovanje med različnimi socialnimi akterji, ki sodelujejo pri ustvarjanju, prenosu in uporabi znanja, treba sprejeti nove javne politike. Konkretno je treba razviti nove povezave med javnimi upravami, univerzami, raziskovalnimi središči in podjetji;

4.

meni, da so naložbe v raziskave in razvoj (R+R) potrebne, a doslej niso bile zadostne. Za spodbujanje inovacij v Evropi je pomembno združiti sile in naložbe nameniti raziskavam na strateških področjih;

5.

poudarja, da zgolj geografsko koncentriranje podjetij ne zagotavlja, da bodo iz tega nastali grozdi – ali omrežne ekonomije, sinergije ali večja konkurenčnost. Doseči je treba kritično maso ali zadosten obseg proizvodnje, pod katerim je nemogoče govoriti o grozdih. Če naj bo skupno delovanje uspešno in trajno, je treba upoštevati tudi vidika kakovosti in zunanjih pogojev, zlasti medsebojno zaupanje in trdne odnose med podjetji;

6.

meni, da ni dovolj statističnih podatkov za to, da bi ta dva vidika lahko ovrednotili, in predlaga, da evropski observatorij grozdov izpelje raziskavo o pogojih, potrebnih za upoštevanje teh dveh vidikov, ki določata obstoj grozda; obenem ponuja svojo podporo, da bi izkoristili njegove izkušnje in bližino regijam;

7.

se strinja, da so grozdi pomembna gonilna sila inovacij, da prispevajo h konkurenčnosti in trajnostnemu razvoju industrije in storitev ter spodbujajo gospodarski razvoj regij z ustvarjanjem bogastva in delovnih mest, s tem pa prispevajo tudi k teritorialni koheziji, enemu od ciljev EU, zapisanih v Lizbonski pogodbi;

8.

meni, da bi v mnogih primerih javne oblasti in zasebne organizacije morale sodelovati pri spodbujanju ustanavljanja grozdov in jim pomagati, da ostanejo na čelu svojih sektorjev;

9.

javni sektor ima prav tako lahko pomembno vlogo pri obravnavanju izzivov, s katerimi se soočajo pobude za grozde, in sicer:

10.

je obenem prepričan, da bi moral javni sektor imeti nalogo ustvarjati ustrezno okolje za razvoj grozdov, na primer tako, da se:

kljub temu poudarja, da se morajo javne oblasti izogniti dvema velikima napakama:

11.

meni, da morajo grozdi – če naj uspešno tekmujejo na svetovnem trgu – izoblikovati trdno mrežo podjetij, univerz in javnih oblasti ter vzpostaviti stalen proces inovacij, ki jim bo omogočil, da še naprej ustvarjajo nove sinergije. To je edini način za zagotovitev obstoja grozdov v prihodnje. Pri tem ne smemo pozabiti, da je odličnost sicer značilnost grozdov, da pa vsi grozdi ne dosežejo enake ravni razvoja ali mednarodnega dosega. Odličnost v tem okolju nastaja postopoma in terja potrpežljivost, finančna sredstva, dobro upravljanje in tržno usmerjene strukturne reforme, ki omogočijo potrebno mobilnost dejavnikov (tveganega kapitala in raziskovalcev);

12.

meni, da je treba prek grozdov (zaradi sedanje globalizacije trgov) ustvariti „globalne vrednostne verige“ (GVC, global value chains), da bi tako izboljšali usklajevanje med podjetji in splošno konkurenčnost. Inovativnost je sicer osnovna značilnost vseh grozdov, vendar pa grozdi ne delujejo zgolj v visoko tehnoloških sektorjih, ampak tudi v srednje ali nizko tehnoloških sektorjih;

13.

poudarja, da so grozdi posebej koristni za MSP, saj ustvarjajo okolje, ki spodbuja povezave z univerzami in velikimi podjetji, obenem pa jim odpira dostop do mednarodnih trgovinskih mrež;

14.

vendar opozarja, da so se nekatere države in regije preveč osredotočile na MSP ter spregledale dejstvo, da je – če ni dovolj velikih družb – gospodarski učinek grozdov lahko omejen.

15.

meni, da trenutno prosto gibanje proizvodnih dejavnikov in visoki stroški v razvitih gospodarstvih spodbujajo selitev, ki jo je treba obvladati z usmeritvijo proizvodnih sistemov v dejavnosti z večjo dodano vrednostjo, predvsem dejavnosti, za katere so potrebne intenzivne raziskave, razvoj in inovacije;

16.

meni, da je bila lizbonska agenda odgovor na nove izzive globalizacije. Njeni cilji so izboljšanje človeškega kapitala v EU, večja doslednost inovacijskih politik, oblikovanje zakonodajnega okvira za njeno spodbujanje, pospeševanje ustvarjanja in rasti inovativnih podjetij in izboljšanje vmesnikov znotraj inovacijskega sistema. Doseganje teh ciljev nam bo pomagalo pri razvoju v družbo, odprto za inovacije in znanje in zato konkurenčno – če ne glede stroškov, pa glede dodane vrednosti;

17.

poudarja, da je za večjo konkurenčnost regij pomembno okrepiti tiste sektorje, ki so kapitalsko intenzivni, jasno inovativni, z visoko specializiranimi človeškimi viri;

18.

opozarja, da ima Evropa pomemben primanjkljaj glede porabe zasebnega sektorja za raziskave in razvoj, vendar pa meni, da nima smisla zgolj povečati javne porabe za raziskave in razvoj, če podjetja sama ne sprejmejo teh ciljev in prevzamejo ustreznih pobud. Vendar je pomembno, da je javna poraba na nacionalni ravni za raziskave in razvoj dovolj velika, če naj bo učinkovita. To je edini način za to, da takšna poraba prek raziskav in inovacij doseže trg. Javna poraba za raziskave in razvoj bi morala biti vzvod za okrepitev zasebne porabe za raziskave, razvoj in inovacije, da bi bistveno povečali odstotek BDP, ki ga tem dejavnostim namenjajo evropske regije. Da bi to dosegli, je treba ukrepati na štirih glavnih področjih:

19.

pozdravlja napredek, ki ga je Evropska komisija spodbudila z vrsto programov in mrež, ki so omogočili otipljivo napredovanje pri oblikovanju in ustanavljanju grozdov ter tudi izmenjavo izkušenj;

20.

ne dvomi o podpori Evropske komisije razvoju novih, boljših grozdov na nacionalni in regionalni ravni, vendar pa meni, da je potrebnih več informacij o opredeljevanju in razvijanju dobre prakse. Centri bi tudi morali določiti tista orodja, ki jih je mogoče sistematično uporabljati oziroma se z njimi posvetovati in ki bi jih imele zainteresirane strani vedno na voljo. Poudarja, da trenutno pripravlja študijo o grozdih in politiki grozdov – priročnik za regionalne in lokalne oblikovalce politik;

21.

kljub temu poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje okvirni program za večje sodelovanje in povezovanje med vsemi vpletenimi upravami ter pripravi smernice za ustanavljanje in povezovanje grozdov, tudi čezmejno. Sodelovanje med grozdi velja za obetaven način za krepitev inovacijskih sposobnosti Evrope in pritegovanje pozornosti vlagateljev in inovatorjev z vsega sveta. Zato čezmejno sodelovanje med organizacijami grozdov ne bi smelo biti omejeno na Evropo, temveč bi moralo biti razširjeno po vsem svetu, s čimer bi lahko potem ustanovili „grozde na svetovni ravni“ (world level clusters);

22.

meni, da je sodelovanje med grozdi ključnega pomena za MSP, saj olajša informiranje, kar je bistveno, ter tudi tehnične izmenjave, omogoča pa tudi skupno uporabo raziskovalne infrastrukture in proizvodnih sredstev;

23.

opozarja na razkorak med željo številnih grozdov, da razvijejo lastno dejavnost v lastni regiji ali državi, in izjemnimi priložnostmi, ki jih odpira izmenjava informacij in najboljše prakse s sosednjimi grozdi iz druge države;

24.

poziva Komisijo, naj odstrani vse ovire trgovini in naložbam znotraj Evrope. Dokončno izoblikovanje notranjega trga je bistven način za odpiranje trgov konkurenci;

25.

opozarja, da lahko ovire trgovini, skupaj z različnimi zakonodajami, sistemi socialnega varstva, upravnimi in davčnimi sistemi, močno omejijo čezmejno sodelovanje. Nazadnje, grozdi tudi zaradi jezikovnih ovir raje vodijo in izvajajo svoje dejavnosti znotraj meja lastne države ter omejijo svoje mednarodne povezave.

26.

priporoča, da Evropska komisija odpravi razdrobljenost ukrepov za spodbujanje grozdov v EU, in meni, da bi jih bilo treba združiti v isti konkreten okvir ukrepov za spodbujanje grozdov in podporo sodelovanju med grozdi;

27.

meni, da mora Komisija podpreti regionalne oblasti, ki jim daje vse večjo vlogo pri spodbujanju, usklajevanju in uveljavljanju pobud za ustanavljanje grozdov, ter jim zagotoviti večjo prepoznavnost pobud, ki jih neposredno vodi na področju raziskav in inovacij (zlasti 7. okvirni program in program za konkurenčnost in inovativnost (CIP)). Posebno pozornost je treba nameniti tudi zagotavljanju ustreznega usklajevanja z neodvisnimi agencijami, ki jih je Komisija ustanovila za področje raziskav in inovacij ter s skupnimi tehnološkimi pobudami (Joint Technology Initiatives);.

28.

je naklonjen ideji, da bi bila merila za pomoč grozdom sprejeta in usklajena na evropski ravni, kar bi bil po mnenju OR bistven dodatek sedanjim politikam sodelovanja na vseh ravneh. Tako bi nastal enoten strukturiran pristop namesto delnega pristopa, ki ga poznajo različne evropske pobude za grozde, ki trenutno potekajo na različnih področjih (raziskave in razvoj, medregionalna politika sodelovanja, spremljanje tehnologije/konkurence, pomoč pri financiranju projektov itd.);

29.

poudarja, da bi se ukrepi, ki se spodbujajo v okviru tega celostnega pristopa, morali osredotočiti na rast in konkurenčnost ter na prednostna področja ukrepanja, ki morajo biti širša od preproste izmenjave izkušenj in informacij ter vključevati tudi skupne projekte in pobude, izmenjavo osebja in uporabnikov med projekti, razvoj mrež in institucij Skupnosti itd.

Odbor regij zato predlaga: